KATOLIÉK CKRKVEN MST, Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 00 kr., za pol leta 2 eld. 40 kr., z» četert letal gld. 30 kr V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za četert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide L Tečaj XXXIV, V Ljubljani, 5. sušca 1881. Danica dan poprej. List O, Cerkvene himne. Poslovenil Janes Bile. (Dalje.) V cetertek. 1. Pri juternicah. (Nox atra rerum.) Zakriva temna noč stvari, Na njih poznati barve ni. Mi prosimo sodnika Te, Ki gledaš vsim Ijudém v sercé Odvzemi hudobije vse, Operi dušne madeže, Naj, Kristus, milost prejmemo, Da se pregrehe var'jemo. Serce je merzlo, duh zaspán, Ker hudobije je navdán; Pa trudi se temo pregnát' In Tebe, Jezusa, iskat*. Preženi teme; najpred té, Ki krijejo nam duh, sercé; In v blažene svitlobe kraj Sprejmi nas Ti na vekomaj. Premili Oče, to nam daj, Ki s Sinom vladaš vekomaj In z Duhom trikrat blaženim Na večne čase slavij enim. Amen. 2. Pri hvalnicah. (Lux ecce surgit aurea ) Glej, že izhaja zlata luč — Slepota se odmika že, Ki gnala dolgo nas v prepad, In v zmote nas vodila je. Naj vse razjasni luč letá, Naj čiste sebi nas stori, Zvijač naj jezik ne pozná, I m misel temna naj beži. Tako naj ves preteče dan, Da jezik ne greši z lažjo, Da roka čista bo in okó, Da greha prosto bo teló. Gledavec gleda nas z višin: On sleherni nas vidi dan, On dela naše pazi vse Od zore, da je dan končan. Očetu slava bode naj Z edinim Sinom vekomaj; In s Tolažnikom blaženim Na večne čase slavljenim. Amen. 3. Pri večernicaJi. (Magnae Deus potentiae.) O Bog, neskončne si moči; Kar prišlo v plodnosti na dan, Pustiš, v valovih da živi, Al v zraku pa odkažeš stan. V bistre vtapljaš vode té, In une dvigaš pod nebó; Različni naj napolne kraj, Kar stvárjeno enako b'lo. Dodeli vsim služabnikom, Katere val kervi je vrnil, Da tuja jim bo zíoba, greh, Da strah ne bo jih smertnih sil. Naj nas ne tlači greh ob tik, Naj nas ne dviga gor napuh, Da se ne vdré v obup sercé, V ošabnost da ne pa do duh. Premili Oče, to nam daj, Ki s Sinom vladaš vekomaj, S Tolažnikom preblaženim, Na večne čase stavljenim. Amen. (Dalje nasled.) Sr. Jožef. (Konec.) Se nekaj bi rad opomnil. — Pred 4 leti je pisal v ,,Strassburger Volksf." neki francoski misijonar: Po peščenem bregu Senegalske reke v Afriki jaham ves truden po neznani stezi naprej. Kače švigajo sem ter tje in se skrivajo po suhi travi, krokodili šterbunkajo v močvirsko reko, solnce hudo pripeka. In mene vleče neka skrivnostna moč le naprej. Dospel sem do revne hišice; in ko hočem noter stopiti, se plašljivo sliši hri-pavi glas: „Kdo je?" — „Misijonar, zakličem, nič se ne bojte! Mir bodi v tej hiši!" — .,Mašnik!" zakliče ptujec Čisto francosko. Bodite mi pozdravljeni; le urno noter!" ,,Kdo pa ste, in kako ste semkaj zašli?" ga radovedno praša. ,,To je nepotrebno vprašanje, duhovni oče, mi prav: že tretji pot gre zima na me, in to je zadnjikrat. Pozneje bom to pravil, ako še preživim." V tem trenutku sem slišal tulenje rumenih volkov, kterim šakali pravijo, ktere je semkaj privabil mertvaški duh, v znamen|e. da bolnik ne bo dolgo več živel. „Pri- fravljen sem, duhovni oče, reče umirajoči, lepričuiva!" n zdaj sem spoznal skrivnostno moč, ki me je semkaj vlekla: Da božjo previdnost še bolj spoznam, ga vprašam: „Pač ste mogli preserčno moliti, da naj vam Bog mašnika pošlje, ker le vaš angelj varh me je pripeljal Bemkaj." — »Bi li radi vedeli, kako se je to zgodilo?" — „Gotovo da." — No veste, jaz sem bil zagotovljen, da pride en oašnik." — „Kako? v tem divjem in pu-stenm kraju? v Afriki?'4 ,,To nič ne de, reče zaupljivo. Jaz nosim pas sv. Jožeta in sem vpisan v bratovšino njegovo za srečno zadnjo uro. Moja vest pa je bila v prav žalostnem stanu; zato mi je sv. Jožef mogel poslati spoveduika. To sem mu prav preserčno priporočal. In kakor vidite, nisem zastonj zaupal." — »Zdaj mi je vse odkrito, mu pravim. Le zaupajte na sv. Jožefa. Smert se bliža; pa ta vas pelje k Jezusu, Mariji in sv. Jožefu." Merzlica le huje pritiska, in v dveh urah je mož umeri. — Mi vsi, revni in bogati, ma)hni in veliki, mladi in stari bomo prišli na smertno posteljo. Vsi bomo stopili pred Sodnika. In kaj mu bomo pokazali tisto uro? Kakor bomo živeli; dobro ali hudo. Kaj se bo še poprej godilo, — menim, tisti resnobni trenutek, ko se bo naša duša s smertjo borila? Ko se bo naše umirajoče oko plašljivo ozeralo na prijatle in znance, ki bodo morebiti pri naši mertvaški postelji žalostni stali, ali se nam ne bo milo zdelo, da nam nihče pomagati ue more, da nas bo vse zapusti o.'* In takrat bo s pomnoženo močjo hudobni duh v nas silil, da bi nas v obupnost po-greznil. Preskerbimo si mogočnega pomočnika za svojo smertno uro, ki bo nam pomagal, se za nas potegoval, se za nas vojskoval in naklepe hudobnega duha odbil. Zato še posebno častimo sv. Jožeta, patrona umirajočih, ter si prizadevajmo, da nas v življenji in v smerti varuje. Sv. Jožef nam bo pa gotov pomočnik in resničen prijatelj , ako bomo skerbeli, da se njegovo češenje množi, ako drugim njegovo moč in njegovo d> broto oznanujemo in si prizadevamo, da njegove čednosti po snemamo. Ne bodimo že s tem zadovoljni, da bi vsak dan le kako molitvico njemu v čast opravljali; bodimo mu hvaležni rejenci in glejmo, da mu vedno novih ča-stivcev pridobivamo. Zato naj sleherni širi to prelepo češenje, kakor ve in zna. Sej mu bo sv. Jožef gotovo obilno povernil mahjni trud. Zlasti se mu priporočujmo, da naj nam zadnjo uro na strani stoji; in zagotovljeni bodimo, da ga ne bemo zastonj častili. Sv. Alfons L gvori pravi, da to je posebna, velika milost, ktero sv. Jožef svojim zvestim častivcem sprosi, in do te milosti da im* s/. Jožefvtrojno pravico: Pervič ga Jezus ne ljubi ie kot svojega prijatla; ampak on ljubi sv. Jožefa, kot svojega (namestnega) očeta. In zato je priprošnja Jožef > va mogočniša, kakor vsacega druzega svetnika. Drugič ima sv. Jožef posebno moč zoper hudobne duhove, ki nas smertno uro napadajo. Ker je sv. Jožef našega Zveličarja pred zalezovanjem grozovitega Herodeža rešil, mu je Gospod dodelil moč, da varuje umirajoče napadov hudobnega duha. Tretjič je pomoč, ktero sta Jezus in Marija ska-zala sv. Jožefu o njegovi smerti, mu podelila pravico, da tudi svojim zvestim častivcem sprosi srečno in sveto smert. Ako ga njegovi častivci o smertni uri na pomoč kličejo, jim ne bo le sam na strani stal; ampak on jim bo tudi pridobil pomoč Jezusa in Marije. Verni častivci sv. Jožefa si bodo pa tudi gotovo prizadevali, da bodo celi mesec sušeč svojemu patronu posvetili, ter bodo vsak dan saj kaj malega njemu za češenje storili. Sv. Oče Pij IX so 27. mal. travna 1865 vsem vernim, kteri sv. Jožefu v čast njegov mesec sušeč vsak dan kakoršno koli opravilo ali pa počešenje opravijo, podelili za vsak dan 300 dni odpustka in eukrat v mescu pod navadnimi pogojami popoluoma odpustek. Da bi v veči češenje sv. Jožefa saj kaj malega pripomogel, k temu naj služijo nove mašne bukvice „Vijolice," ktere se tudi lahko porabijo za ,,Marij ne Šmarnice;" ker s češenjem sv. Jožefa se bomo gotovo prikupili tudi Mariji, njegovi prečisti nevesti, in naši Gospej presv. Serca. „Sv. Jožef, prijatelj presv. Serca, prosi za nas!" 111. Žalostna gora pri Mokronoga. Naša lepa domovina slovenska se ponaša z obilnimi cerkvami; po gorah in po dolinah, po planjavah in gričih, v tihih vasicah, v prijaznih tergih iu mestih — povsod se vzdigujejo proti nebu zale hiše Božje; kar je za popotnika kaj prijazen pogled. Mnogo je pa cerkev, k kterim se verniki oposebnih priložuostih ra li shajajo od blizo in daleč, in takih je največ posvečenih nebeški Kraljici, ker Slovenci Marijo posebuo zaupljivo častč. Po raznih krajih naše domovine so imenitne romarske cerkve, ki slovijo še čez meje slovenske. Tako svete Višarje na Koroškem blizo kranjske, primorske in laške meje; sv. Trojica s slovečo lavretansko kapelo; Marija v Novi Štifti, Marija v Puščavi i. dr. na spodnjem Stajarskem; Sveta gora na Primorskem ; Marija v Logu na Notranjskem; Marija Pomagaj na Brezjah; Šmarna gora na Gorenjskem; Žalostna Mati Božja pri Treh farah blizo Metlike na Belokranjskem; in med temi božjimi poti ima častno mesto tudi Žalostna gora pri Mokronogu na Dolenjskem. Na zahodnji strani Mokronoga se vzdiguje prijazen hrib, na kterem stoji mična cerkev, ki je posvečena Žalostni Materi Božji; odtod se tudi imenuje Žalostna gora. Tukaj se očesu odpira kaj mikaven razgled po okolici, ktera je gotovo ena nar lepših na Dolenjskem, le škoda, da na vse strani hribje zapirajo daljni pogled. Spodaj vidiš dokaj velik terg, ki utegne šteti kakih 800 prebivalcev, kterega začetek sega nazaj v starodavne čase, kar spričujejo ravno v zadnjem letu izkopani denarji rimskih cesarjev iz pervih stoletij po Kristusu. Za starodavno naselbino teh krajev pričajo tudi gomile, ki se nahajajo v bližnji vasi Ostrožniku in tu in tam se tudi večkrat izkopavajo okostja, novci (celo zlati), stare posode i. t. d. Na holmcu koj nad farno cerkvijo se vzaiguje čeden starinsk grad, kterega začetek sega gotovo pred leto 1000 nazaj. Kajti zgodovinsko znano je da je bila sv. Hema, koroška knjegin;a (rojena 1. 983 f 1045) posestnica tega gradu in krog ležečega terga, ktera je darovala kerškemu nunskemu samostanu, in od tega sta po vstanovljenji kerške škofije (1. 1072) tej prišla v last, kar je z malimi izjemami terpelo tje do 1. 1616, ko se je grad prodal nekemu gospodu Ma-herčiču in od tega ga je zopet kupil Ernest Mihael pl. Scheerenburg, ki je za Mokronog z bog teg v znamenit, ker mu je 1. 1649 v testamentu od 10. decembra samostojno faro vstancvil. Prej je bil v tergu samo vika-rijat, Ki se je štel zdaj pod veliko trebeljsko faro, zdaj pa pod šentrupersko Sedanji grad ima pri vhodu vdolbeno letnico 1595 in se od Valvazorjevih časov, kakor podoba kaže, ni dosti premenil. Sedanji lastnik mu je baron L. Berg. Na severni strani gore se pred gledavcem razgrinjajo rodovitna polja in travniki proti Sent Rupertu, v čegar sredi veličasno proti nebu moli naj lepša gotična cerkev na Kranjskem. Od severozahoda pa ga pozdravlja Vesela gora, ktero kinča prezala bazilika z dvema zvonikoma in štirimi malanimi kupi jami, ki se je 1. 1723 začela zidati in je bila 1. 1735 slovesno posvečena, na irne sv. Frančiška Ksaverija. Bila je takrat tu znamenita božja pot, ktero je oskerbovalo več duhovnov ter v cervi postrezalo obilnim romarjem. *) Dalje je razgled proti Mirni, od koder se nazaj zavijajo hribi na južni strani, z vinogradi ali pa z gozdom obraščeni, in popolnoma zapirajo pogled proti Tre-belnemu in drugim krajem. Krog in krog se primerno verstijo zeleni grički in vinske gorice, med njimi vasi, beli gradiči in hrami, tu in tam pa prijazno migljajo nasproti bele cerkvice, kterih od tukaj lahko krog fcO našteješ, ki oznanujejo bogoljubnost nekdanjih prebivalcev. Na to pa od severa sem ponosno gleda stari Kura, poglavar dolenjskih hribov. Verh Žalostne gore je ovenčan z romarsko cerkvijo Matere Božje. To mesto si je Marija izvolila, da kraljuje nad to lepo okrajino. Kaj je bil povod, da se je tukaj cerkev zidala, ni zuano , ker so stare listine pogorele **) Tudi leto zidanja se natanko ne ve. Valvazor piše, da je bila cerkev naše ljube Gospe na Žalostni gori pred kakimi 18 leti sozidana; tedaj krog 1. 1670. Skoro gotovo je, da je bila sedanja cerkev 1. 1697 popolnoma dodelana, ker ta letnica je vsekana na malih vratih ob ženski strani. Mogoče, da so se te vrata pozneje prebile ker je ravno ob tistem času vedno več romarjev dohajalo. (Mittheilungen d. hist. Ver. str. 24 sub. 1.) Da se je med tem časom znotraj cerkev zmir bolj zaljšala, se vidi iz tega, ker je bil veliki altar postavljen ieta 1675. Daroval ga je Materi Božji baron Janez Daniel Kajzel s svojo soprogo, *) Cf. Mittheilungen des hist. Ver. 1848 pg. 82 sgn. Ali so bili menihi ali svetovni duhovni, tu ni omenjeno. Zadnja dva sta umerla še le krog 1. 1800. **) Na starih keretnih bukvah se namreč bere: ,,Anno 1681, die 14. aprilis horribili incendio media nocte esorto et toto Madipedio in cineres redacto etiam liber b.iptizatorum penit." L. 1G81, 14. aprila je o polnoči strašen požar nastal, ves Mokronog upepelil, in takrat zgorele so tudi kerstne bukve. - Iz tega se smč sklepati, da je farovž takrat stal v tergu in je ogenj končal tudi druga stara pisma. Za zidanje gorske cerkve in novega farovža so se darovalna pisma napravila še le 1714, in 1728 od grajščine in terga. (Mitthl. 1. c. sub g.) takrat posestnik Mokronoške grajščine, kar spričuje, napis na tablici*) za oltarjem, ki se glasi: In honorem Dei et B. M. V. Matris Dol. KI. D. Joannes Daniel Kaisel Lib. B. D. G. et S. D. in A. et N. cum sua coniuge hoc al-tare erexit. 1675. Ime njegove soproge je zapisal Valvazor pri priložnosti, ko pripoveduje žalostni konec tega barona. ,,Temu Danielu Janezu Kheysellu (pozneje ga zopet piše Khaysell) je njegov svak g. Hans Jožef Sen ernburg, pre) imenovanega Ernesta Mihaela (vstano-vitelja mokronoške fare) brat, pred 14 leti (t. j. ravno krog 1675), ko sta za gradom kegljala, v jezi nož zabodel v vrat, da je čez pol ure umeri.....Ta Schern- burg pa je bil ne samo zelo jezi podveržen, temuč tudi ne prav zdrave pameti .... Terg in grad j" dobila potem v last tega umorjenega Kajzela ostala vdova ba-ronovka Marija Margareta, rojena pl. Schernburg." — Kje je bil oltar izdelan, ne kaže nobeno znamenje. Dokaj lično delo je iz Černkastega marmorja. V tronu se vidi podoba žalostne Matere Božje z enim mečem v persih, na kolenih pa derži mertvega Sinu. Ta kip je posebno umetno izdelan: velika bolečina in serčna tuga se prav živo kaže na Marijinem obličji. Kolikor dalje jo človek opazuje, toliko bolj ga gine v serce. Rekli so mi, da je ta statva iz belega marmorja; pa v neki dobi, ko se je vse barvalo in kvarilo, je bila tudi ta podoba prevlečena z raznimi barvami, ki so sicer vbrane, posebno dopadejo priprostomu človeku; pa vendar škoda za prekrasni kip, kakoršnih je le malo v naši domovini. Po nekoliko se pa tudi barve že luščijo. Obok nad altarjem je obdan s čednimi slikami iz žalotnih skrivnost Matere Božje. V sredi se vidijo tudi menihi s sivimi oblačili, o kterih ljudje pravijo: .,To je sedem štiftarjev/' Kar tudi res kaže 7 ss. začetnikov reda servitov. — Cerkev ima še 4 stranske altarje, ki so posvečeni: sv. Jožefu, sv. Jerneju, sv. Peregrinu in sv. Poloni. Pred cerkvijo kaj ponosno kapi kviško terden 21 sežnjev visok zvonik, ki je bil za župnika Mihaela Vin-dišarja prenovljen iu s pravilno izpeljano kositarjevo streho ozališan. Roženkransko nedeljo I. 1875 je bilo vse delo dogotovljeno. V njem so 4 zvonovi, nar manjši tehta 2 centa 91 liber, drugi nima zaznamovane teže, tretji 14 centov 70 liber, veliki pa 23 centov 75 liber. Vliti so bili 1, 3, 4, I. 1848 v Ljubljani pri Antonu Sa-masu, drugi pa 1. 1757 tudi v Ljubljani pri tedanjem zvonarji. S te visočine se tako milo razlega lepo vbrano (d f a d) zvonenje čez hrib in plan, da se Človeku mi-lobe kar taja serce. Dalje sledi.) ijarreianske Mani Je r moliirah in premišljevanjih• (Dalje.) Devica hvale vredna — za nas Boga prosi! (Kakšno mora biti češenj e do Marije). Hvalite Marijo vsi verni jeziki. (Peščin) Cešenje presvete Marije Device, kakor uči sv. Al-fons Ligvorjan, je pečat, na kterem Bog svoje otroke spoznava. In sv. Bernard terdi, da to če-šenje Božje Mater je naj zanesljivše znamn je iz- *) Jaz sodim, da je to tablico Hicinger sam obesil za altar, ker je v svojih spisih ne omenja. Data je vtegnil vzeti iz grajščinskega arhiva, kterega je večinoma preiikal, kakor se mi je povedalo. voljenja :n večnega zveličan j a. O blagor jim, kliče sv. Bonaventura, kteri dosežejo Marijino prijaznost; zveličani cenijo take že za tovarše svoje sreče." Ta pečat, to znamnje izvoljenja imajo pa le tisti na sebi, kteri prečastitljivo Božjo Mater zares v sercu in djanji, ter v duhu sv. Cerkve hvalijo in časte. Marija je vredna naše časti in hvale; pa ne take, kakoršno si domišljujeio nekateri kristjani, ampak take, kakoršno zahteva od nas Bog Oče za svojo preljubo hčer, Bog Sin za svojo mater, Bog sv. Duh za svojo nevesto, in kakoršno sv. Cekev uči in želi od vseh pravih Marijnih otrok Kakor hudi duh skuša, in je od nekdaj skušal, posameznim verskim resnicam proti postaviti pogobivno laž in zmoto in jih z obema pomešati; ravno tako tudi meša od nekdaj neko prav nevarno zmoto v Marijinem češenje. Ta zmota je misel toliko kristjanov, da otrok Marijin je že vsak, kdor jo le z jezikom časti, če tudi nima serčne želje in terdne volje in pravega prizadevanja njeno življenje posnemati. To je silno nevarna goljufija Marijniga nasprotnika satana, in gorje kristjanu, ki je s tem prekanjen! Eden zvestih Marijnih častivcev pravi, da moramo imeti udano voljo vse storiti, kar je naši ljubi Materi in Gospej liubo in v njeno čast služi, še le tako bomo njeni častivci. Kakor je teio človeško, ako se je duša ločila, le pol človeka in je vse terdo, merzlo in mertvo; ravno tako je tudi Češenje Marije z besedo samo le polovičarsko češenje in brez posnemanja njenih čednosti je V3e suhoparno , merzlo in mertvo. Kar je pa mertvo, ne da življenja, ne ogreva, ne prestvarja. Toraj kličem vsem častivcem te nebeške matere: Ne častite prav Marije vi, ki hodite po grešnih potih, po kterih ona ni hodila, in še dalje hočete hoditi po teh pregrešnih potih, ki svoje roke stegujete po prepovedanih rečeh, po kakoršnih ona svojih nikdar ni stegovala; ki mislite, želite, govorite, gledate, poslušate, česar ona nikdar ni hotela misliti, želeti, govoriti, gledati, poslušati. Na sercu se pozna, če je jabelko zrelo. — Otroci Marijni! na vašem sercu se posebno dobro pozna, če je vaše češenje do Marije zrelo, t. j. pravo in resnično. Kakšno vam je serce ? Kakor iz Marijinega Serca šviga plamen ljubezni, mora tudi iz Serca pravega njenega častivca švigati dvojni plamen, ljubezni do Boga in do bližnjega. Kakor naš greh v serce Marijno zadira meč bolečin, mora se tudi v njegovo serce zadirati meč pravega ke*anja nad grehi, ter vzbujati stud pred novimi in terdo voljo se poboljšati. Kakor okoli Marijinega mora se tudi okoli njegovega serca ovijati venec čednosti. Sv. Peter Tomazij je bil napolnjen z nepopisljivim češenjem do presvete Device Marije. Vselej ko je molil, je tudi Marijo hvalil Pred vsako Marijino podobo na potu se je odkrival. (Ti, mlačni mladeneč, se morebiti še pred sv. R. Telesom, ko memo cerkve greš, ne odkrivaš! kaj?; Skušnjave je vselej preganjal in jih pregnal z imenom „Marija". To pa je bilo zato, ker je v sercu Marijo tako živo častil in z besedo hvalil. Po njegovi smerti so našli, da je bilo na njegovo serce vtisnjeno ime „Marija," kakor nekdaj na sercu sv. Ignacija mučenca presladko ime .,Jezus". Postal je bil maš-nik in prišel je v toliko revščino, da mu je manjkalo celo olja zvečer iu svečave, kakor zdaj večkrat ubož-nim našim dijakom, posebno s kmetov. Bal se je, da zarad revščine bode prisiljen zapustiti branje in učenje. Nekega dne ga je močno skerbelo in prosil je Marijo pomoči. Mati. vse hvale vredna, kakor je preslav-ljena v litanijah, se iiu prikaže in mu pomoč obljubi. Peter potem mašuje v zahvalo naši ljubi Gospej ; po maši pride neki vojak in prosi naj, ga spove. Po spovedi mu vojak poda petnajst zlatih denarov. Od tistega časa ni nobenkrat več bil v pomanjkanji. Bil je pozneje patrijarh latinske Cerkve v Carigradu. — O hvali Marijo tudi ti, verni kristjan; pa vselej naj je tvoja hvala vredna, prihajoča iz čiste duše in iz čistega serca. Marijini častivci! pozor! izprašujte svojo vest o vašem češenju Marije, nikar se ne pustite dalje goljufati. O Marija! kliči jim Ti namesto mene ter jih opominjaj in drami s svojo milostjo. (Dalje sledi.) Ogled po Slovenskem In dopisi. It Ljubljane Postni, močno podučliivi p a sti r-.^ )fa izpeljuje iz Kri--" ski 1 i s t* premilostnega kneza škofa izpeljuje i^Kri--»^^ 8jtu8qvega življenja in terpljenja potrebo in dolžnost: jJ^T-, z a t a j ev a t i samega s e b e, še^ posebej v 40danskem postu. Ne_ pa^samo zatajevanje po telesu 8 pritergo-vanjem jedi je dolžnost, ajnpak še posebno tudi zatajg-vanje v^duhu. Nadalje prehaja na to, kako je kristjan dolžan zatajati se v tem, da svojemu bratu ter bližnjemu ne dela krivice s krivimi sodbami, natolcevanjem, obrekovanjem itd. Ta pregreha je zelo razširjena; marsikteri, ki se druzih napak varujejo, do tega še niso prišli, da bi škodoželjno ne pretehtovali djanj svojega bližnjega in jih z jezikom nekeršansko ne obsojevali, in po sv. Hieronimu „padejo v zadnjo jim nastavljeno zanjko hudobnega duha." Hudi jezik po sv. Jakopu (3, 5) naredi velik ogenj, uzame bližnjemu dobro ime in s tem lahko tudi zaslužek, nahujska hišo zoper hišo, vas zoper vas, mesto zoper mesto, deželo zoper deželo, kralja zoper ljudstvo in ljudstvo zoper kralja. In po sv. Bernardu je težko povedati, „je-li bolj zaveržljivo obrekovanje, ali pa to, da se obrekovanje posluša." Še naj bolj nevarno je, bližnjega celo v spisih, časnikih, bukvah černiti. O tem pravi ^aster-nica po besedi to-le: „Brez vzroka slabo misliti o bližnjem je pregrešno dejanje; še bolj zaveržljivo, ker je dostikrat tako žalostnih nasledkov, je hudo o bližnjem govoriti. Kaj pa menite, dragi moji, bi se o teh smelo reči, ki spišejo svojo hudobno misel ali besedo o bližnjem in to tiskano pošljejo med svet? — Vem, da bote tako dejanje obsodili z največo ostrostjo. Človek se časih teže ubrani slabi misli o svojem bližnjem; in kdor je premalo previden v govorjenji, tudi prehitro utegne izreči o njem nevgodno besedo , ki jo potem, če je boljega serca, britko obžaluje, in kar je zakrivil, kolikor moč popraviti skuša. — A kdor vzame v roko papir in s premislekom ter mirno kervijo pišoč napada svojega bližnjega dobro ime; kdor lastnosti njegovega blagega serca za neblage opisuje ; kdor — ne v stanu ali pa ne pri volji bližnjega umeti — prav naj plemenitejim njegovim dejanjem hudovoljno podtika naj slabejih namenov: ta je zaklet razdiralec človeške sreče, onemu podoben, ki baklo vtakne v sosedovo streho, veseleč se na tihem, ko ogenj vpepeljuje vse, kar sovra-ženi sobrat naj dražega premore: onemu podoben, ki ob dobro obloženi mizi sedi med tem, ko nedolžna žertev, njegov sosed, kruha prosi od hiše do hiše z beraško palico v roki. Kako ostudna prikazen vam je, kaj ne, to nečloveško dejanje! Kdor slabo misli o bližnjem, morda to za-se ohrani; kdor je hudobno govoril o njem, tega beseda se bo sčasoma morebiti ven^rte vsaj nekoliko pozabila — a kdo ▼edeti more, da se to, kar je ▼ bukvah ali v malo-vrednem časniku na svitlo prišlo zoper bližnjega ime, ne bo ohranilo desetletja in stoletija ter pohujševalo ljudi še takrat, ko bodo že davno iztrohnjene pišočega obrekovalca kosti. Kako moreš pred svojo & si v^ strupeno černilo pomakal pero in s pisn^DrnsKoctoval obre-kovanemu, njegovi hiši in človeški družbi in deželi, pa ob enem vzel si spoštovanje tudi samemu sebi — kako moreš poravnati, kar si s tako trezno mirnostjo izročil papirju in vesoljnemu svetu? Kake kazni se ti je bati? _ Ko bi bil uropal sosedu denar, prišel bi bil svetnemu sodniku v oblast; če si s svojo škodopoKno pisano besedo razdejal svojemu bližnjemu čaat in poštenje, mogoče da te tudi na odgovor tirja svetni sodnik. Ali ko bi te ne bil v stanu obsoditi ta, dobro vedi! Božjemu maščevanju vender le nikdar ne ubežiš in ne njegovi sodbi, ki je žgoča kot pereč ogenj. Ker „goreč Bog in maščevalec je Gospod, maščevalec je Gospod in poln serda; Gospod se maščuje nad svojimi sovražniki in nad svojimi zoperniki se jezi ' (Nahum 1, 2). It Ljabljaoe. (Predstavljanje Kristusovega terpljenja v zgornjem Amergavu na Bavarskem. [Dalje.] Jezus nese težki križ.) Stavili so nam nadalje pred oči, kako je Jezus težki križ nesel na Kalvarijo. Že se sliši šum od daleč. Ko vodnik jezdi na prej rimsk stotnik. Potem pride Jezus s težkim križen:, pod čigar bremenom omahuje, potlej tolovaja s križema, rabeljni, vojaki, judovski duhovni in derhal gledavcev. Jezus pade na tla pod težkim križem; med preklinjanjem ga rabeljni kviško vzdigujejo. Med tem se po stranskih ulicah od tempelj-nove strani prijokajo žene, med kterimi je Jezusova Mati. To srečanje žalostne Matere Božje, ktera vidi svojega Sina med derečimi volkovi, mora vsako serce pre-tresti... Kakor neprevidoma, ko je Jezus že grozno opešan, pride Simon Cirenejčan, grede s polja. Tega zgrabijo rabeljni in ga silijo, da naj pomaga Jezusu križ nesti. Simon se brani v začetku, ali rabeljni so ga pri-morali m mu križ na ramo navalili. Med to trumo smo vidili veliko bogaboječih žen, ktere so glasno jokale, ter se pogovarjale, rekoč: Oh koliko dobrega je storil naš ljubi Jezus; nič druzega ga ni bilo, kakor ljubezen in prijaznost; in zdaj mora umreti. O kako priserčno je on ljubil vse poštene ljudi, so8ebno pa še naše nedolžne otročiče.... Jezus pa, ko sliši njih govorjenje, njih jok in zdihovanje, se je opo-tekaje pod težkim križem proti njim obernil in kaj milo rekel; „O hčere jeruzalemske! ne jokajte nad menoj, ampak jokajte nad seboj in nad svojimi otroci, kajti bliža se čas, ko se bo reklo: Hribi padiite na nas, gore pokrite nas. Zakaj če se zelenemu lesu tako godi, kakšna se ho godila suhemu? Ko je to izgovoril, zopet pade ves oslabljen na tla. Ko na goro Kalvarijo pridejo, so rabeljni Jezusu ponudili piti vina, namešanega z grenko miro in žolčem. Jezus pokusi to pijačo, pa je ne pije, zakaj ves zaveden je hotel terpeti in umreti. Nato so oblačilo potegnili Božjemu Jagnjetu z razbolelega života. .. Na križ polože Jezusa — in on rado vol j no po ^Nlesu roke razpne... Strah, stermenje, groza nas je sprega J leta vala, ko so mu trinogi ude potegovali, popadli tri že-jfitm\ bije, ter mu jih zabijali skoz roke in noge. Skoraj vsi lali smo s solznimi očmL. rizaSevant^fTnara du.^no Ko so bili Jezusa <žVna križ pribili, potegnili so beriči z vervmi Njega s križem nakviško, in so križ z .Jezusom. Grozoviti iidarcLj,' Vlerplj močjo v jamo zasadili. Ves Jezusov život se strese, kri se po rokah in nogah cedi. — Opomniti moram, da še zdaj si ne morem pojasniti tega posnemanega križanja pri tej predstavi, kajti vse j^_bilo tako, kakor bi bilo v resnici.^ & Potem so z vervmi na križ prevezali tudi še una hudodelnika, ter postavili križa, enega na des» o, druzega na levo stran vštric Jezusa. Nabili so na križ tudi tablico z napisom: Jezus Nazarenski, kralj Judovski. Bilo pa je pisano v hebrejskem, gerškem in latinskem jeziku. Ta napis; kterega je Pilat spisal, pa ni bil po volji velikim judovskim duhovnom; zatoraj se dolgo časa o tem pod križem pogovarjajo in naposled hité k Pilatu, ter ga prosijo, naj napis prenaredi in napiše, da se je Jezus delal Judovskega kralja. Pilat pa, dasiravno je bil boječ in mehak, vendar ni privolil v njih prošnjo, temuč odgovoril jim je: Kar sem pisal, sem pisal. (Dalje nasled.) ? Mojstrani, podružnici Dovške iare na Gorenjskem je bila 14. t. m., v god sv. Valentina mašnika in mučenika, prav lepa in ginljiva slovesnost. Blagoslovljena sta namreč bila nova dva stranska altarja, kterih eden je posvečen sv. Valentinu, drugi sv. Andreju^yq-steljnu. Blagoslovili so ju gosp. domači župniji od škofa pooblasteni; stregii pa so zraven prečastiti g. Furmaher, župnik v pokoju, kaplana iz Kranjske gore 'in z Jesenic. «Po blagoslovljen ji je bila primerna pridiga in potem ob enem 3 ss. maše; pri velikem altarji peta, pri novih stranskih altarjih pa tihi ss. maši. — Pete litanije, zahvalna pesem in darovanje za popravljeno in z novima oltarjema okinčano podružnico je sklenilo lepo slovenost. Podružnica sv. Klemena v Mojstrani je tudi zgodovinsko imenitna. — Učeni preiskovalci srednjeveške zgoHovîïïe (jtosebno jjrof. Jireček) so teh misli, da sta slovanska apostola ss." Ciril in Metod leta 868, ko sta p§rvikrat_šla v Rim zavoljo svoje apostolske delavnosti zagovarjaj se, tukaj mémo popotovala in da sta r^vno^ , na tem kraji, kjer zdaj stoji cerkvica sv. Klemnna/, 4 častitljivimi ostanki tega sv. papeža Jn mučenika poči: vala. vtft itfini "fTwTif* tudi pccTbitarij, Ki je zidan ftjfia v romanskem ^zlofiu in se v tej obliki le pri prav stari^^rf?aîr^enahaja. Čoln cerkve, ki pa ni obokan, je bil pozneje prezidan in tudi podaljšan, pa o različnih časih, kar se je sledilo pri oknih, ki so bile narejene zlo nepravilno in skoraj dve ne enaki. _ Tudi je bil prezbiterij od čolna ločen z debelim obokom, ki je zlo nizko segal in zakrival skoraj polovico velikega altarja. — Vse to je cerkvico nekako precej temno in neprijazno delalo, in tudi stari altarji so že komaj še pokonci stali. In ko je bil pred 25 leti po prizadevanji prejšnega župnika, preč. g. Furmaherja veliki altar sv. Klemena nov postavljen, sta se stranska dva toliko slabše ž njim vjemala in sta nazadnje tako razpadala, da že več let ni bilo moč, pri njih sv. mašo opravljati. Treba je bilo tedaj novih omisliti. Ker pa ni kazalo novih altarjev v temen in nepravilno zidan čoln postavljati, so bile v ta namen okna povišanj in pravilno razpostavljena; ravno tako pa tudi obok nad prezbiterijem povišan in popravljen. — Zdaj je ta podružnica res vsa drugačna, pa prav svitla in prijazna. Posebno lepoto pa ji dajeta nova altarja, ktera sta lično, okusno in cerkvenemu zlogu primerno iz lesa izdelala znana radoliška podobarja, Vurnik in njegov sin. Na vsakem altarji je po 8 iz lesa izrezanih podob ki pa niso popolnoma pozlačene, kakor je sploh navada, ampak različno pobarvane in le ob robéh oblačil nekoliko pozlačene, kar Je veliko bolj naravno in tuoi za oči bolj prijetno. Še prostim ljudem je tako b»l| všeč. Sploh zdaj ta cerkvica na vsacega vstopi vsega dober vtis naredi in marsikter je že rekel, da bi zdaj lahko služila za kako farno cerkev. Mora se pa tudi priznati, da tukajsni farani veliko storé za popravo in olepševanje svojih cerkvá. Komaj~Je~cIoBro b let minulo, kar so v farni cerkvi fcameniti novi veliki altar postavili, in zdaj so zopet dva nova v podružnici naredili. Taka gorečnost in radodarnost je dobro znamenje in dokaz, da tu stanujejo verni kristjani, kterim je na lepoti Božje hiše veliko ležeče. Kdor pa vere nima, mu tudi za cerkev ni dosti mar; naj je lepa ali revna, ali če tudi razpade. Res da ni še vse plačano, pa pri taki radodarnosti se bo vse kmalo poravnalo. Gotovo je pa tudi to , da kar se za lepoto Božje hiše stori, ni zaverženo in Bog takim ljudem oblilno po-vračuje. Toraj Bog povemi vsim, ki so k popravi te podružnice pripomogli: posebno pa še gospej Terpinčevi, ki je v ta namen lep dar darovala blagovoljno. Naj bodo vsi dobrotniki priporočeni v prošnjo sv. Valentinu. — Zato se bo tudi na dan sv. Matija za vse dobrotnike Mojstranske podružnice sv. maša opravila- V Benedkah je začelo izhajati silo imenitno, v Dan. pred nekaj časom že priporočeno délo o Sveti deželi z napisom: „Histórica theologica et moralis Ter-rae sanctae elucidatio, auctore P. F. Francisco Quaresmio «¡rdinis Minorum, editio secunda a P. F. Cypriano de Tarvisio r^cognita et adoptata. Venetiis Typis Antonelli anis, 1880." — Pervi zvezek je že na svitlem. Delo bode obsegalo štiri velike knjige in ima v manj kot dveh letih na svitlem biti. Stalo bode 60 lir, plača se pa na enkrat le po 15 lir , ko naročnik pre-jéma posam zne bukve. Učeni P. Ciprijan Trevizanski, skupen mož in goreč častivec študij , ki preslavljajo svete mesta, porošene s kervjo našega Zveličarja, je z ne manjši pr.dnostjo kakor z učenostjo pridal v novi izdaji prav primernih in koristnih pojasnil in spominic. (Bil je namreč sam v Sveti dežeii.) Izrisi, podobe bodo del«» močno olepševale; tudi bo pridjan priméren zemljevid. Učeni gospodje za-se, za biblijoteke itd. naj ne prezirajo tacih del. Obernejo se lahko do omenjene tiskarne, ali pa naravnost do prečast. P. Ciprijana „da Tarvisio", komisarja za Sveto deželo v Benedkah, v frančiškanskem samostanu. V god sv. Marjete Kortonske. (V grešne zaveze zapletenim.) O svetli dan, o dan časti, In nam dan tolažila: Marjeta danes se slavi, — Spokornica je bila. Devet nesrečnih dolgih let Za svet je le gorela; izveržek bila je deklet, Nečisto je živela. Prekrasni nekdaj biser ta Zdaj v blato je pogažen, Obraz v njej Svarnika Bogi Je strašno onesnažen. Pa večnega Boga oko, Ki vse po svetu gleda, Ozre se na nesrečnico, Zdravilo najde beda. „Ker Magdalon je slaven bil, Naj bode še Kortona," — Zveličar, spokorjenim mil, Pomilosti jo s trona. Z rokč je vsmiljeno pobral Svoj biser r4 zgubljeni, S Kervjo ga lastno je opral V ljubezni nezrečeni. Še celih tri in dvajset lčt Spokorno je živela, Nad grehi prejšnih let devet. Prebritko se ihtela. In zdaj pa vživa sveti raj, Svetnicam je prišteta; Kar Bog nam vsem doseči daj In blažena Marjeta! — To pesmico sem vam zapčl, Pogreznjene dekleta, Ki v zvezi polni grešnih del Živite mesce, leta! Vam kliče psiček — huda vest, Ko nekdaj je Marjeti; Ime zaverženih nevest Vam iše razodeti. Ponuja milost pa z nebes Nekdanji še vaš Ženin, Ki ustavil je Marjetin ples, In prej že Magdalenin. Pa strast vas nese ko vihar Po cesti vaši stari; Da žene v pekla vas pož&r, Al to vam nič ni mari? Usmili se te Bog, dekle, lil blažena Marjeta! Ce v grehih smert zasači te, Na včke si prekleta. „ P. S. Razgled po »veta. Rimsko. Včeraj, 3. sušca, je bila obletnica krona-nja sv. Očeta Leona XIII. Bjla je v kapeli Sikitinaki velika sv. maša, px^__kteri 3Q_bili pa^gž, kardinali, pre-lati. papežev dvor in pošTanci zunannh vlad. Irsko in Rim. Pismo, ki 80 ga irski škofje 25. pros. 1881 pisali sv. Očetu Leonu XIII, je tako znamenito, da moramo saj nekoliko iz njega posneti. Škofje najprej zaterjajo nepretresljivo zvestobo do Rima, potem pravijo: . Krivične in pogubne postave, ki so že več stoletij tergale naše Irsko, so ovčice, naši skerbi izročene, spravile v naj veče pomanjkanje in revšino. Naše prelepe okrajine, po natori naj bogatejši in naj rodovitniši, o raznih časih zdeluje lakota, in velikrat je naša domovina prisiljena kakor beračica roke stegovati po milošnji in od zunanjih keršanskih narodov na zemlji pomoči prositi. Te večkrat ponavljane nadloge se ne smejo Očetu vsega usmiljena pripisovati: On namreč nam je dal tako plodovito zemljo, da je njena rodovitnost že davno v pregovoru. Tudi teh nadlog ni pripisovati kaki lenobi ali zanikarnosti našega ljudstva: Irci namreč pregnani v so tujih deželah zmeraj in povsod dajali najlepše -glede neutrudljive delavnosti.*) Pripisovati se morajo nadloge krivičnim postavam, ktere v domovini izjedajo roke močnih m6ž, in ko jim odrekujejo vsako varnost njih osebe in njihovega premoženja, jim jemljejo vsako UpaD)£)alje pravijo, da dan danes se irski narod zaveda svojih pravic, vstaja ter stanovitno in pogumno zahtéva, da naj se odpravijo trinoške postave, ktere tarejo narod, ter škofje Boga iskreuo prosijo, d« bi to pravično prizadevanje blagoslovil in do srečnega konca pripeljal. Ne tajé temuč obžalujejo pa, da v to pravično prizadevanje se je nekaj serčnega primešalo , kar škofje obsojajo in začetnike cenijo kakor sovražnike domovine. Menijo namreč nektere, kteri se pregrešnih in zaver-iliivih reči poprijemajo zoper Angleže. Škofje se deržč svéta danega od sv. Očeta, ki pravi v pismu do irskega pervostolnika: „Toraj ti, častitljivi Brat, in ondotni tvoji tovarši v škofijstvu, prizadevajte si, da irsko ljudstvo v teh tako pretresljivih okolišinah ne prestopi me) prava in pravice." __ Sicer pa tudi škofje ne morejo zamolcati sv. Očetu, da angleški časniki mnogo reči trosijo, ki so obrekovanja in laži, ter duhovstvu in domovini silovito krivične, in prosijo naj sv. Oče ne verjamejo takim sovražnikom vere in irskega imena. Škof Strosmajer, kakor piše „Katol. List," je vsta-novil zaklado z l0.000_gl. z^jr^a^rebej^ra. on nndotnPstolni cerkvi zt vse čase. Imel bo osebno dolz-nost skerbeti za snažnost in neoskrunjenost stolne cerkve in da sakristani v vsakem oziru svojo dolžnost spolnu-iejo. Kadar bode posvečena nova cerkev in rakev (za škofa) bode maševal vsak dan v stolnici in pa redno »pred" altarjem sv. Jožefa — za Škota Strosmajera, da mu bodi Bog v življenji usmiljen, za milost iu blagoslov, da bi vse dni svojega življenja obračal edino v slavo Božjo in na korist narodu; po smerti njegovi pa naj se WalT^pTiTvTji-r,(grobnici" (rakah) za mir njegovi duši. /Grobnica" bmhrvravnana tako ob altarji, da se bode másevalo pred telesnimi ostanki ranjcega. Želi pa viši pastir, naj se pokoplje čisto_pr^rosto m napis naj obsega samo da_n rojstva, dan posvečenja za IkoTa in ^dansmerti. Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden: 7. sušca. S. Tomaž Akvinski. — 8. S. Janez od Boga — 9. Kvaterna sreda. S. Frančiška Romana. — 10 Štirdeset ss. mučencev. — 11. Kvaterni petek. Spomin sulice in žebljev N. G. J. Kr. - 12. Kvaterna sabota. S. Gregorij. 13. Druga, ali kvaterna nedelja v postu. S. Rozina. *) Ni dvomiti , da so bili ubogi Irci tudi v tem po kaki krivoverski zgodovini obrekovani. Pravil nam je nekdanj ljubljansk gimnazijalee že enekrati , da tudi na ljubljanski gimnaziji je moral slišati zabavljanje čez Irce, češ, da so leni fn _ ne vem - še kakošni? G. profesor gotovo sam m bil na Irskem; pobral je gerdo zabavljico zoper katoliške Irce iz kacih Ircem sovražljivih popisov. Žalostno je sploh, da sc za nauke mladine rabi toliko protestanških, ktere, se vé, so pisane tudi po krivoverskih načelih, in na vse cente se hvalijo Luter in drugi nasprotniki katoličanov, zabavlja pa se ravno tako čez katoliške verle učenjake, redove in njihove naj boljši učenike itd. V molitev priporočeni: Neka gospodinja, prav serčno priporočena N. lj. G. in sv. Luciji ter priprošnji vsih udov, da bi za bolne oči pomoč zadobila. Mladeneč v velikih telesnih bolečinah, priporočen za gorečo molitev. — Premetavsk mla-deneč. — Neka deklica, da bi bila na ^priprošnje N lj. G. in sv. Jožefa rešena božjastne bolezni. — Neka oseba za primerno službo. Zlate zerna za vsaki dan mesca. 7. sušca. Naj boljše, kar je v naših dobrih delih, moramo skrivati, da taistega razun Boga nihče ne vidi in ne ve. (Frančišk Sal.) 8. Kolikor resničniše in popolniše je naše zaupanje na Boga, toiiko bolj bo njegova previdnost za nas sker- 9. Zastonj pričakuješ notranjega miru, ako hudemu nagnjenju prijenjuješ in se mu resno ne ustavljaš. 10. Lepote, dušnih zmožuost, zdravja si nisi sam dal; tedaj nisi moder, če si na take dari prevzeten. 11. Nar hujši sužnjost je poželjivost. 12. Tisti zamore večnega zveličanja mirno pričakovati kdor je z Jezusom Kristusom serčno križ nosil. (Tom.' Kemp.) Nikoli tedaj ne razsajaj, ne kolni, kadar ti kaj prav ni. . . 13. Predno svojega bližnjega sodiš, misli si, da si ti na njegovem in on na tvojem mestu , in zagotovim te, da bos prav in dobro sodil. (Frančišk Salez.) Listek za raznoterosti. Duhovni j 0 Soro je dobil č. g. Fr. Porenta , kaplan pri sv. Petru v Ljubljani. t Y Painu je 28. sveč. o \t5 popoldne, z vsimi zakramenti za umirajoče previden, umeri za susico c. P Krizostom Erjavec, doma iz Zatičine na Kranjskem, rojen 1. 1847, v frančiškanski red stopil 1. 1866, posvečen 6. kim. 1871. R. 1. P. Do smerti priplesal je te dni v Dublinu kapitan Morris. Okno, ki seže do poda, je bilo namreč odperto. plesavec ravno memo plesaje se je spotaknil, padel dU Čevljev globoko na cesto, si gla