Naročnina mesečno 25 Diu, /.n inozemstvo 4(» Diii — ne-del|sk« izdajo celoletno 120 l)in, za inozemstvo 140 Din
Uredništ vo je » Kopitar jevi ul.b/lll
Telefoni uredništvu: diiovnu služba 2010 — a očim <>Ч<Ж 2994 in 2050

VENEC
Cek. račun: Ljub* I junu št. 10.650 in 10.344 /,a i tise rute; Sara ievo štv. 7563. Zagreli štv 39.011, Pruira-Diiiui j 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak ilun /,|ulruj. razen ponileljka in iltieve po praznika
Polnoletnost Otona Habsburškega
>Te dni,« — lako se je izrazil v znanem govoru grof Apponyi, — »Izpolni neki mladenič osemnajsto leto.« To se je zgodilo včeraj in je tn mladenič Oton Habsburški, sin bivšega avstrijskega cesarja Karla. Mladi mož živi pri svoji materi ekscesarici Cili v Steenocherzeel-u v Belgiji in menda pridno študira in obiskuje univerzo. Na njegovo politično polnoletnost gotovi krogi na Ogrskem stavijo velike politične upe. Oglasili so se ludi avslrijski monnrhisli s svojimi upi. Eni kot drugi so najbrže pričakovali, da se bo ob tem za nje tako pomembnem dogodku zgodilo nekaj velikega; da pride do restavracije Ilabsburžanov na Madžarskem in morda tudi v Avstriji. časopisje je zadevo zasledovalo z najrazno-vrslnejšlmi komentarji in ni štedilo z najbolj fantastičnimi kombinacijami. Stvar je lako daleč prišla, da so politični krogi, ki so okrog bivše cesarice, smatrali za umesten komunike, kjer razglašajo, >da se ne pripravlja nikaka manifestacija, poslanica, spomenica ali kaj podobnega; ničesar se ne bo zgodilo, kar bi prekoračilo meje navadnega družinskega praznika.«
Istočasno je tudi madžarska vlada izjavila, da sedanji čas ne snmlra za primernega za obnovitev habsburške dinastije.
Med tem, ko no bili objavljeni zgornji dementi, pa jo dopisnik velikega belgijskega lista Libre Bel-gique« jioročnl svojemu uredništvu interesantne stvari:
Gosp. Mussolini ila hoče zadržati restavracijo Hnbsburžana nn madžarski prestol toliko Časa, da padejo za Avstrijo dnlckosežne odločitve (priključitev Nemčiji), kar bi onemogočilo restavracijo dvojne monarhije — Avslrije in Madžarske pod istim žezlom — česar Italija ne želi. Tudi Madžari baje ne žele dinastične zveze z Avstrijo, ker hočejo svojega kralja edinole zase. Oba zaveznika: Italija in Madžarska sla se zalo sporazumela, da podpirata Ansrhluss s pospešeno diplomatično akcijo, kot povračilo pa upala na trajno pomoč in zavezništvo ger-manstva pri svojih eventuelnih bodočih operacijah. Mussolini baje smatra vprašanje Anschlussa za godno. Kakor hitro se izvrši, bo Oton zasedel madžarski prestol. Takoj nato pa se izvrši revizija Tria-noneke mirovne pogodbe v priti svetoštefanske oger-ske krone.
Te informacije seveda podajamo z vsemi rezervami vendar s pripombo, da v splošnem odgovarjajo smernicam fašistične italijanske politiko v srednji Evropi, ki jo g. Mus«olini z veliko spretnostjo in doslednostjo zasleduje. Nobenega dvoma ni, da bo skušala Italija vprašanje restavracije Ilabsburžanov diplomatično izrabiti in zase skovali politični kapital, ki naj ga z bogatimi obresti plača — Mala antanta.
Toda pustimo zaenkrat ob stran to senzacijo in se vprašajmo, ali avstrijski in madžarski narod res želita restavracijo Ilabsburžanov.
Na prvi pogled bi sc lo zdelo verjetno zlasti oko beremo izjave njihovih grofov in diplomatov. V resnici pa pri vsej aferi gre le za koristi nekaterih aristokratov.
Kar se tiče Avstrije, je stvar več kot jasna. Za monarhistično stranko ni pri zadnjih volitvah izmed več kot 3 milijone volilcev glasovalo niti dvesto. To pove dovolj. Gre namreč le za bivšo aristokracijo, katere edina življenska upravičenost je bila, tla je živela od cesarske milosti. To so tisti generali in diplomati, ki so živeli ml dvora in bili srečni, da so tako lahko in imenitno mogli živeti, nagrajeni z naklonjenostjo in častmi cesarja. Ta aristokracija jo tudi bila edin reprezentant Avslrije celo tedaj, ko so se ji narodi že notranje odtujili in se namenili po svojih potih. Samo oni so ostali naenkrat v zraku brez tal pod nogami... Kdo bi jim zameril, da si vzbujajo skomine po lepih, brezskrbnih časih I
Zdelo bi se, da je hrepenenje po Habsburžanih globlje zasidrano v madžarskem narodu. A tudi to je le videz. Položaj na Madžarskem je takšen, da predstavlja ta dežela sredi Evrope edino arislokralično oazo na svetu. Nekaj desetin zemljiških in denarnih magnatov ima še danes celo Madžarsko popolnoma v oblasti. »Ogersko vprašanje«, ki ga s toliko spretnostjo madžarska diplomacija spravlja v svet in zagovarja pred mednarodnimi forumi, ni nič drugega, kot izraz volje in interesov magnatov — ne pa ljudstva. To ljudstvo je docela brezpravno: saj nima niti lajno volilne pravice in kar je hujše: nima niti lastile zemlje. S poželenjem in prepenenjeni zrejo madžarski kmetje preko meje k svojim slovanskim sosedom, kjer jc kmet na svoji zemlji svoj gospod. Tu tiči vzrok, tla madžarska aristokracija tako vneto vihti prapor domoljubja in poudarja zopetno za-okroženje »ogerskega globusa?. Vporablia se stari trik: da se pozabi na domače srednjeveške razmere, je treba obrnili pozornost drugam. Strah pred izgubo gospodarskih in družabnih privilegijev, ki jih krivično uživajo, je gonilo madžarske aristokracije, da s lako vnemo propagira vprašanje restavracije. Trdno je uverjena, da bo kralj, ki bi prišel več ali manj po njihovi inllosli na prestol, za vse večne čase uzakonil in polnlil nadvlado magnatov nad ljudstvom. Njihovi očetje so se tolkli po prsih in govorili: umreti hočemo »pro rege nostro Maria Theresia«, a si pri lom polnili do sitega žepe. Na isti linčin hoče ludi sedanja fevdalna kasta s pomočjo dinastije obdržati gospodstvo nad brezimnim narodom in bi se kaj rada, če bi bila sreča mila, zopet vsodla nazaj v slavonske in slovi ške vasi
To je pravo ozadje restavracijskih poizkusov. Narekuje jih strah pred lastnini narodom, ki se vodno bolj probuja. Označuje jih pa tudi abotna vera, dn so kolo zgodovine in časa da zavrteli nazaj. Ti okosteneli arislokrali madžarskega in nemškega pokolenja so čislo prezrli, da so mladi slovan-vanski narodi, ki so jim stoletja robovnli, dosegli svojo polnoletnost in si v lastni državnosti ust v ar-
Izjave Nj. Vel. kralja
o naši notranji in zunanji politiki
Belgrntl, t') nov. 1 Današnjo »Pravda« objavlja po pariškem »Journalu« članek znanega francoskega časnikarja Непгуп Barbussea o njegovem sprejemu pri Nj. V. kralju, v katerem najprej opisuje svoje utise in svoje spomine na dosedanji! srečanja kralja. O tem med drugim objavlja tele kraljeve izjave:
»Jaz sem tlolgo razmišljal, dolgo sem se zadrževal, proden sem se odločil,« je kralj izjavil o notranji politiki. »Borbe med posameznimi političnimi strankami so postale preveč I grobe in ni bilo drugega sredstva, tla prepreči I razdelitev naše domovine. Potrebna je bila radikalna sprememba v nnrodovi upravi. Ali sem mogel gledati bratomorne borbe brez inter-i veneij?«
Ono, česar krnlj ne pove, jc to, da je ono I politično zjedinjenje, ki je imelo tako srečen rezultat, reallzirnno, zn knr se jc zahvaliti prestižu in avtoriteti, ki jo on uživa v celi državi, j On je živ simbol jugoslovanskega nacionalizma. On samo je mogel zahtevati od Srbov, Hrvatov in Slovencev, dn se odrečejo svoji hitnosti, in otl slnrih Srbov, tla položijo svoje stnre in
slavne zastave v muzej in tla sprejmejo nov emblem: jugoslovansko zastavo, kot eno in enotno dolgotrajno označitev zjedinjenjn.
Po tem uvodu v notranjo politiko je Nj. V. kralj Aleksander prešel na važna vprašanja, ki se pojavljajo na političnem obzorju.
»Jugoslavija,« je nadaljeval krnlj, »je složna s Francijo v vsem glede evropske politike. Isti vzroki, posebno isti elementarni glasovi, imajo tukaj isti odmev, kakor pri vas. iu izzovejo isla vznemirjenja. Po svojem zemljepisnem položaju imamo 7 sosedov. Jugoslavija pripada istočasno balkanskim državam in državam srednje. Evrope. Ali ni s tem dovolj povedano, tla se njeni življenjski interesi nahajajo ozko zvezani z vsemi evropskimi državami, knkor tudi z notranjimi razmerami nn Balkanu?
Kljub temu izjavljam, dn je mir za mojo državo največje od vseli dobrin. Nnša najmočnejša želja je, da živimo v dobrih odnošnjih z vsemi našimi sosedi.«
»Očitali so liani,« je nadaljeval suveren, katerega ton je zelo resen, »da smo vezani na Francijo. To je napačno. Jugoslavija ni vezana
niti na eno lincijo. Točno je snmo to, da Iju« bimo Francijo, da Jugoslovani, kakor tudi njihov kralj, gojijo resničen kult do plemenite in bratske Francije. Ali nimamo iste natle in želje? Ali ne bi mogli teli nad in teh želj konkretizirati v eni etlini besedi: mir? Isto tako imamo iste težave in iste nasprotnike, tnlkrite in prikrite. Minister neke sosednje tlržave me jc nedavno vpriišul o našem oboroževanja. Od. govoril sem mu:
»Če se mi oborožajemo, delamo to zato, kef ima Jugoslavija nezlomljivo voljo, da brani pogodbe in sedanje stanje.«
»Recite odkrito, naše oboroževanje nima nobenega agresivnega značaja. Ono ima za cilj samo našo obrambo. Če me geografski položaj moje države,« jt: končal kralj, »sili, tla /. vestn«. pozornostjo spremljal tudi najmanjše dogodke lile še bolj obvezuje, dn votlim oprezno politiko, politiko miru.«
S temi odločnimi iu miroljubnimi bese/lam) je Nj. V. kralj končal nus razgovor.
Narod v orozu
Vsa'; 18 letni itaijan bo moral absolvirati vojaški prlpraljaZni kurz pred redno vojaško službo
Rim, 20. novembra k. . Današnji ministrski svrt je na predlog Tojnega ministra uresničil za Italijo načelo: »Narod v orožju« н tem, ker je določil za vse sposobne Italijane po končanem 18. letu absolviranje posebnega vojaškega pripravljalnega tečaja. Obenem jc ministrski svet sklenil, du se splošno določi doha aktivne vojaške službe na 18 mesecev. Dolžnost obiskovanja vojaških pripravljalnih kurzov zadeva brez izjeme vse one. ki so izpolnili 18. leto. Namen toga zakona je. preskrbeti vojaštvu, mornarici in zrakoplovstvu že prej izobražene rekrutc. Vojaške pripravljalne kurze morajo pripraviti občine. Ker se v Italiji doseže polnoletnost šele z 21. letom, .so starši ali varuhi pod denarno kaznijo dolžni, prijaviti svoje sinove ali varovance, da sc vpišejo v sezname teh tečajev. Voja-ka predizobrazba je v splošnem v rokah fašističnih milirnih zvez, kjer pa teh ni, se poveri ta naloga fašističnim mladinskim zvezam. Tu pred-
vojašku izobrazba se bo vršila v dveh tečajih, ki bosta trajala po pol lela in se bosta vršila glavno ob nedeljah in praznikih. Kdor pripada fašistični zvezi, ni dolžan obiskovati teh pripravljalnih tečajev. Čc se nahajajo oni, ki so dolžni obiskovati te pripravljalne tečaje, v službi kot nameščenci, so njihovi deloelajalci pod kaznijo dolžni, dati jim potrebni f-as zu to vojaško pripravo. 18 mr-.erna vojaška služba se lahko skrajša za one, ki ho se v predvojaški služIti izobrazili, v posebnih primerih na 12. в ali 3 mesere. Te olajšave pa se bodo v slučaju vojne popolnoma ukinile. Vodstvo italijanskega vojnega zrakoplovstva je priporočalo ministrskemu svetli, tla sc na Niriliji in Sardiniji ustanovijo posebne vojaške nraknplovne baze. Obenem se je v načelu izreklo, tlit ima vojno zralto-plovslvo sicer samostojno podpirati vojno operacije drugih čet, da pa ima in dedovati tudi druge vojne cilje, neodvisno otl ostalega vodstva vojne.
Proslava Otonove polnoletnosti
• Med ljudstvom ni vzbudila nihuhega interesa
Steenockerzeel, 20. nov. kik. Baron Gudenus je poslancem belgijske vlade kot zastopnik Ilabsburžanov zagoletvil. dn se bodo slovesnosti vršile v najožjem rodbinskem krogu in tla ni pruv nobeni.ll namenov zu kak pue. Kljub temu vluda preel gradom zelo živuhlio življenje. Avtomobili /. označba,mi vseli držav prihajajo preel grael. kamor nepoklicani nimajo pristopa. Ker v gradil samem kljub temu. tla ima na razpolago 50 sob, ni dovolj prostora zu goste i/. Avstrije in Mudjarskc, sc je mnogo obiskovalcev nastanilo v vu.si. Vendar pa mnogo prijavljenih gostov ni prišlo. Prišli so vsi sorodniki bivše cesarico, njena mati, vojvodi ti ja Bourboii-Parinn in bratu Sikst in Ksnver, dalje tnadjar-ska le-gitimistična delegacija z grofi Karolv, lliinyuely, S/.igruy, Sziraky, Palavieini iu tudi s starini grofom Лрропујет. Avstrijski logiti-mistii se> i Kisla li princa Ivanea I,iclitenstei,nskega. Danes jt: bila v gradu slavnostna maša, nakar je nadvojvodu Oton-, ki se sedaj imenuje Veličanstvo, mudjarskc in avstrijske legi tirni ste sprejel in se jim zahvalil m pok Umite v.
Budimpešta. 20. nov. kk. Danes dopoldne je biJa v baziliki sv. štela na zahvalna služba
božja za nadvojvodo Otonu. Prisotni so bili številni tajni svetniki, bivši ministra, poslun-ci itd. Nekatere šole so |x>slalc svoje otroke k muši. Opazilo se jo pu, tlu se ni udeležil maše niti eden izmed aadvojvoel, ki bivajo v Budimpešti. Sv. ma'-o jt: daroval govornik legitimi-stov, škof v Szombatliclyju, grof Ivan Mikes. Nate, je imel vistMičiliški profesor, apostolski protonotar tir. VVolkenberg slavnostni nagovor, v katerem je prosil božjega blagoslova /a Otona. Maša je bila končnnu /. Hmeljarsko narodno himno. Po končani maši jt: pred cerkvijo zbrana nino/jica vzklikala nadvojvodi Otonu in voditeljem legitiinistov. Publika je kazala za to proslavo le malo interesa. Tueli v aristokratskem delu Budimpešte jc bilo razobeSenili le malo zastav.
Dunaj, 20. nov. kk. V kapucinski cerkvii jo imel .kanonik, grof Ortcnburg »Tc Deiitn« v prisotnosti nadvojvode Klemento, enega tlela visoke aristokracije, študentovske zveze »Maksimilijana« in nekaterih staremvslrijskih društev. Nu koncil so /.uipeli slino uvstroogrsko himno. Pred cerkvijo je neki iiiuo-ifostumt zaklical: »?.ivio Oteinl«, nakar ga jc |w>licija aretirala.
Vlada miru in gospodarstva
Razne politične hombinaaie v Avstriji
Dunaj, 20. nov. kk. Razkrit a ne!;ega krščanskega socialnega lista iz včerajšnje prve zaupne seje novo izvoljenega narodnega sveta kažejo popolnoma jasno, da je krščanska socialna stranka sklenila popoln preokret. Predsednik posl"nskega kluba, nižjeavstrijski deželni glavar dr. Buresch je dobil nalog, da stopi v stik ne samo s Schobro-vim blokom in Heimvvehrom. temveč tudi s socialno demokratsko stranko kot naivečjo stranko parlamenta. Naipre-j se je razmotrivalo vprašanje, ali se ne bi morala socialni rr,demokratom prepustiti naloga za sestavo vlade. Ker pa se zahtevajo od parlamenta predvsem gospodarske odredbe in se nc more pi opustiti moč v državi nasprotnikom meščanskega gospodarstva, se je sklenilo, da se deluje na to, da se ustanovi vlada »miru in gospo-
jajo svojo veliko bodočnost. Prav nikogar izmed njih ne skomina po tistih časih, ko je bila obča krilatica ua madrŽarekih gradovih? Tot-ember nem ember: Slovan ni človek. Vsej tej propali aristokraciji je usojeno, da živi od spominov, bodočnost pa naj prepusti mladim slovanskim na redom, ki si boelo brez njih znali urediti lastne domove*,
darstva-, po možnosti polom velike konlicijc krščanskih socialcev, Schobrovcgn bloka in Heim-wchra, ali pa z nekoliko man io večino, obstoječo iz krščanskih socialcev in Schobrovih ljudi, ali pa samo z manjiino krščanskih socialccv s Hcim-vveh om. Na čelo vlade mora stopili mož, ki uživa popolno zaupanje v gospodarskih krogih. Novi kabinet se ima sestaviti do srede prihodn ega tedna. Očitno prevladuje želja, da bi se doseglo z levico boljše razmerje.
Dunaj, 20 nov. kk. Kot za topnik krščanske socialne stranke je imel danes deželni glavar dr. Buresch najprej konferenco z zveznim voditeljem Heimwehra knezom Starhembergom, ki je izjavil v načelu, da je pripravljen, vstopiti v meščansko večino. Nato je dr. Buresch kon'.ri al z dr. Scho-brom. Dr. Schober ni mogel dati nobene obvezne izjave, ker načelnik Velcn.mcev in načelnik Land-bunda nista na Dunaju. Končno se je razgovarjai dr. Buresch tudi z dunaj kim županom SeiUvm, ki je zahteval mesto predsednika v narodnem svetu za socialne demokrate. Na povrnitev sedmega kabineta Vaugoina v novi nar, dni svet, ki se sestane 9. decembra, ni misliti. 0 vprašanju sestave kabineta se danes ni razpravi alo. Pog1 in'a se bedo prihodnje dni nadaljevala »n končala šele v sredo prihodnjega tedna.
Znižanje prač v Italiji
Milan, 20. nov. kk Po zgledu državnih redukcij plač se je dnucs začelo v Ituliji splošno zniževanje prejemkov nameščencev. Obenem se je začel boj za splošno znižanje cen.
Pilsudski odstopi?
Varšava, 20. nov. kk. Nepotrjena govoric« trdi. dn bo Pilsudski po sestanku sejmo demisio-niral in predlagal za svojega naslednika seda-njceia nomcslniko in bivšega vojaškega adjutanta. polkovnika Bccka. Pilsudski sam pa bi obdrža1 vojno ministrstvo.
Velikanski požar v Romuniji
Bukarežt, 20. nov. kk. Preteklo noč ob 2 jc nastala v peirolejski rafineriji družbe Astra-Pomuna v Plocsliju velika eksplozija. Vnel sc ic rezervoar, ki vsebuje 500 vagonov bcncina in jc popolnoma zgorel. Eksplozija jc bila tako močna, dn je vrgla železni pokrov rezervoarja, ki ic Icžnk 60 000 kg, v zrak kot majhno žogo. Poskušali so pogasiti požar kemičnim potom, kai pa sc ni posrečilo. Iz sosednih rezervoarjev se. moiidi izpustiti bencin. Sosedne hiše so morali izprazniti. Ob '/ zjutraj ic bila odstranjena nevarnost, dn bi se ogenj razširil. Skoda znaše okoli .'SO milijonov Icjcv.
Ponesrečeni parnimi
London, 20. nov. AA. Potnike 14.000tonskw motorne ladje llishlandllope , ki se je ponesrečila ob porlugnlski obali, so vse rešili. Vkljub temi je šlo reševalno tlelo naglo oel rok. Na krovu ladje je ostal tlel posadke, ki nadaljnje reševalno delo. Rešenih je bilo 374 potnikov, kar se je v glavnem zahvalili požrivovalnosti Portugalcev, ki so spravili rešilne čolne na varno.
London, 20. nov. AA. Parnik Maureiania je rešil včeraj posadko švedskega parnika Ovidia . ki se je potopil v srednjem Atlantiku. Pri rešilni akciji je pomagul tudi ameriški tovorniJki parnik »Endicottc.
Bančni polomi v Amer ki
Newyork, 20. nov. A A. Mnoge banke so morale zapreti svoje blagajne. Bančni polomi so zelo pogosti in na dnevnem redu zlasti v državah Kentuky iu Arkansas.
Sovjetske galešs
za Bolgarijo
Sofija, 20 novembra. AA. Čeprav Bolgarija nimo trgovinske pogodbe s Sovjetsko Rusijo, jc vendor pred kratkim prispelo v Bolgarijo tO vagonov galoš in gumijastih čevljev iz Sovjetske Ptisijc. To jc povzročilo veliko vznemirjenje med bolgarskimi irgovci in tovarnarji, ker ie znano, da slancjo ruske galoše in gumijasti čevlji približno 80 levov, med lcm ko stanejo galoše domače bolgarske produkcije, ki sc niti po materijah! nili po izdelku nc morejo kosati z ruskimi čevlji, 140 levov. Iz lega jc jasno, da hoče sovjetska vlada zadali vsaj za lo zimo hud udarec bolgarski industriji gumijastih izdelkov. Zato so zosfopniki le industrije poslali vlogo vladi, rw zaščiti domačo industrijo gumija, ker bo drugače zaradi ruskega dumpinga propadla.
Davčna uprava in nošen e orožja
Beograd, 20. novembra. AA. Povodom vprašanj z več sirani, da li člen 16. zakona o posesti in nošenju orožja velja tudi za osobje davčnih uprav, ki pobirajo davke po srezih, jc minister za noiranjc zadeve obvestil tninisfra za financc, da član 16. omenjenega zakona nc odreja, da davčno osobje lahko nosi orožje. To osobje ne more torej nositi orožja po členu 16. omenjenega zakona. Čc zahteva služba, more osobje davčnih uprav nosili orožje samo z dovoljenjem, izdanim s strani pristojnih upravnih oblasti po splošnih zakonskih predpisih zakone o posesli in nošenju orožja Potreba do orožja za omenjeno osobje sc dokaže z aklom starešine. poslanim orisloini pravni oblasti.
Po potih Hohenzoterncev
Madjarska postala ognjišče evropskih nezadovoijneiev — Ozadje
prijateljskih obiskov
Itut1ini|>e»lu. 'JO. novembra. <1. Urudnl komunike potrjuje vest. dn se bo ilile 21. 'novembra grof Helhlen podal v Berlin sledeč pozivu nemškega zunitnjega ministra dr. Curtiu«a. V njegovem spremstvu se bodo nahajali najvišji uradniki zunanjega ministrstva, med njimi grof Khuen Heder-vary in vitez pl. \Vinckler. V Berlinu ga pričakuje grof Csaky s celini šlabom tajnikov
Madjarski ministrski predsednik se očividno naslaja nad komentarji, s katerimi spremlja njegova potovanja inozemski tisk. Poza misleriozne^a diplomata, ki se pojavi enkrat med finančniki v Londonu |H>tem zopet v tajinstvenem orientn, mu ugaja. Zadoščenje, da dobro igra svojo vlogo, mu je sijalo iz obraza, ko je nam novinarjem razlagal pomen romanja v Angoro. Njegovo potovan.e v Ber-jin bo seveda izzvalo ua razfičnejie razlage in grof Bethlen tudi nič noče ukreniti, <la jih bi onemogočil. On je tip nezaposlenega ministra, ki svoj čas izrablja v to. da neprestano dela za kulisami in mistilieira politično javnost. Angleiki kolega mi je ob priliki zadnjega sprejema zatrdil, <1н iuia vti.~. kakoi- da bi grof Bethlen nalašč vzdrževal leg» ..do. ki s,. spletla okrog imena Madjarske. ki bo pa izpuhtela \ nič, kadar bodo morala govoriti dejana. Ta razlaga se mi zdi malo pretirana. k tir j« vendar jasno, ga igra danes grot Bethlen zelo konkretno vlogo. Na Madjarskem se očitno o) aža. kako rastno mesto je zavzela ilali-janščin v v- • krogih. ki so odgovorni / i nmdjar-
sko politiko. Italijanski vpliv na madjnrsko politiko je nespodbiten in ta ugotovitev zadostuje po-polnonta za opredelitev delokroga, v katerem dela in ru e predsednik vlade. Dane« ni več nobena
skrivnost, da se je grof Bethlen trikrat nahajal v Rimu samo v teku tega leta in dn obiski ministrov njegovega kabineta v Rimu sledijo drug drugemu. En pariški časopis je povedal, da je Albanija postala italijanska prefektura. Človek ima vtis, kot da bi Madjarska postala istotako banovina Italije.
Vsi objektivni opazovalci madjarske zunanje politike danes priznajo, da je grof Bethlen tako navezan na italijansko vlado, da se bo le s težavo meglo zanikati, da je v svojem gibanju še svoboden. ter da obiskuje gotovo evropske preatolice ne več iz lastnega nagiba, ampak po programu in po nalogu, katerega sprejema od zaščitne velesile.
i Pes t i Hirlapc, ki se je spod tika I nedavno uad -Slovencem.-, češ da sistematično vzdržuje nezaupanje Jugoslavije napraui Madjarski, sam ind:-rektno priznava resuico naših trditev ko govori ■ ■neki harmoniji, ki je zavladala pit d Italij > . Madjarsko glede ua goiova vprašanja v niednir. I ni politiki. Bethlenova pot v Berlin lurei r, :.. ničesar opraviti z gospodarskimi vprašanji, katei se bodo rešila na drugem mestu, ampak jo no\ (liplomatičua poteza Italije, ki bi rada Nemčijo odtrgala od Francije ter ,o i-merila po že davno iz-bojenih potih Hohemzolleritcev proti jugovzhodu.
Germanski pritisk od severozapada, ki bi se zaril
med češkoslovaško in Jugoslavijo in prodiral naprej preko Madjarske, Bolgarija proti Turčiji, bi razbremenil naloge in težave Italije, ki sili v vodoravni smeri preko Adrije na Balkan in dalje proti vzhodu. Da so se na to glavno zamisel italijanske zunanje politike obesila razna drugovrstna vprašanja, kot gonja za revizijo mirovnih pogodb, zbiranje nezadovoljnih držav, demagogstvo z razorožitvijo, je razumljivo, ker služijo sijajno glav-netnu namenu. Tudi vprašanje prestola spada med lo vrsto. Tako bomo torej brali izjavo >Pester Lloyda<r, da bo tudi ta obisk zasledoval isti cilj kot prejšnji, namreč da se odstranijo gotove krivice mirovnega diktata na jugovzhodu.
Dunaj. 20. novembra, d. »Neue Freie Presse-piše, da je gotovo, da se bo ua svojem povrntku iz Berlina grof Bethlen tudi ustavil ua Dunaju, da poseli svo e prijatelje, »Arbeiterzeilungt: pripominja. da bo najbrže vrnil obi.sk knezu Starhem-bergu ter šel sprejemat rimske pozdrave od hajm-veroveev, ki so se šli poklanjat Musf-liniju. V političnih krogih se zagotavlja, da je obisk grofa Be'hlfiia vsem neprijeten. Avstrijska vli<da bi želi 11 -i \ postavi zaupanje ur.! zunau im svetom.
.'-'"Ihleua temu cilju ne služijo. Tudi nemški ne prikrivajo svoje nevolje nad madjar-skim ip: t l t ikoni, ker se vsiljuje ravno v tem trenutku, ko -o izgledi za sporazum s Franci.o zelo veliki.
Špan"a pred novo dtfJzturo?
Madrid. 20 nov. kk. General Berenguer taji, <ln bi l ile v : ke varnosine priprave v pretekli noči po\irčile meSnest vojaške vstaje. Namen t«h priprav je bii samo ta. da bi vsakdo spoznal, da razpolaga vlada z žalostno tnočjo, da bo mogla vzdr-ea!i vsak u:lai\v. Sedanje slan;e vznemirjenosti se ne im vzdržali la'je. Vsa država je vznemirjena. Vrednost po-/.- 'e pada dalje in Španija se blamira preti vsem -ve ni. Nemimev.i so dosegli ravno nasprotno od tega. kar so nameravali. Ta iziava ministrskega pre Ise Inika je povzročila veliko senzacijo. Sni a a jo za napoved nove diktature in se celo misli, da jc nova diktatura že sklenjena. Ker pa je bil general Berengner izrecno poklican kot ministrski pre Isednik zalo, da vzpostavi normalne ustavne razmere, se vse vprašuje, kdo naj uvede novo diktaturo. List So.' piše. da Španija ne bo prenesla nobene d'-.._ie diktature več. ker španski narod ni tako zanič, da bi vedno prenašal kršenje zakonov in bretonske ostroge.
T
JL
Preritjia trt in sadik
; Bel.trad, 20. nov. AA. Ministrstvo za kmetijstvo je izdalo na osnovi zakona o gojitvi in pospeševanji" vinogradov, okoli 50 potrdil za nove privatne trte in sadne drevesnice. Prodajati smejo posestniki teh trt in drevesnic samo na področju svojo banovine ter pod kontrolo banovinskih organov. Fazen tega so dolžni nnznnčili pri vsaki prodaji številko, vrsto in kvaliteto dreves in trt. Če njihovi po latki nc odgovarjajo resnici, bo do morali nositi materialno in moralno škodo.
Zagrebške vesti
Zagreb, 20 nov. m. Danes od t do 2 je bilo v delavnici državnih žcleznic veliko mani-feslacijsko zborovanje dclavslva, ki sc ga je udeležilo nad 2000 dcluvcev, zaposlenih v dc-lftvnici. Govorniki so obravnavali vprašanje organiziranja jugoslovanskega delavskega sindikata, čigar centrala ic v Belgradu in čigar nnmcn jo zboljšanje življenskih pogojev jugoslovanskega dclavslva. 7. zborovanja jc bil poslan ndanostni brzojav kralju in predsedniku vlade.
Split, 20. nov. m. Prihodnje Iclo dobimo nov največji luksuzni parnik »Kraljica Marija«, ki bo imel samo prvi razred in bo oskrboval promet ob obali med Sušakom in Pircii
ti gospodarsko Ptmevropo
Ženevska posvetovanja — An«Jifa odklonila udeležbo
Ženeva, 20. nov. kk. Koali ..v ... . držav, katere si> se udeleževali .'-ioni o konference za carinsko premirje, luni aep .ivnio interesirane države, — kar je povzrcčiiu дч.сл » n razpoloženje radi prevelikega kroga delegatov. — se je danes po daljši debati spremenila v nekakšen pododbor. Tega pododbora so se razen petih vzhodnih agrarnih držav Jugoslavije, Bolgarije. Romunije, Madjarske in Poljske udeležile od ostalih držav samo še delegacije Nemčije, Avstrije, Francije, Ita-
' lijt-, .svice in Češkoslovaške. Anglija je izrecno od-uionila udeležbo v tent pododboru, ker se ne bi lada udeležila ustunoviive evropskega sislema pre-ierenčnih carin. Ta pododbor se bo jutri sestal prvič I pi i predsedstvom švicarskega delegata Sluckija. Poljska delegacija je skupno z delegacijami onih držav, ki so se udeležile varšavske konference, to je Molgarija, Estonska, Latvlja, Madjarska, Rnmun ja, Češkoslovaška iu Jugoslavija, predložila konferenci spomenico o uepredolgorocnih kreditih.
Smernice nemške zunane politike
Curtius grozeče odgovarja Franciji
Berlin, 20. nov. kk. V nemškem državnem svetu jc imel danes zunanji minister dr. Curtius važen zunanjepolitični programni govor Deislvo, da jc francoski ministrski predsednik Tartlicu v svejem zadnjem govoru v parletncniu poskušal omejili svobodno krelnnjc nemške zunanje politike, jc bilo vzrok, da je nemški zunanji minister porabil prvo priliko, da ic razvil svoj zunajepolilični program. Dr. Curtius jc navajal fri feze. Posamezne točke splošnega revizijskega programa nemške zunanje politike so: 1. Nemčija bo po poltebi storila mcdnuicdnc korake, da sc obveznosti vojnih dolgov pri'a todijo sve-lovnemu gospodarskemu razvoju Pri Icm se bo držal Voungovcga načrla. Toda nikdar ni bilo jamstev za izvedbo fega nnčrfa. 2. Nemčija smatra svojo razorožitev samo za prcdbodnico splošne razorožitve in zahteva, da se to njeno načelo prizna Pavno radi svoje razorožilve zahteva kakor Francija zase varnosl in smatra vprašanje razoroiilve za preskusni kamen Drti-šiva narodov, ki bi bilo najtežje ogroženo, čc bi sc la prcsl.ušnja izjalovila. 3. Nemčija sedaj popolnoma oficijelno podčrtava svojo izjavo, ki jo je vedno vzdrževala, da posamezni dc i ver-saillske pogodbe ne morejo ostali trajno zakon Evrope, temveč da se nemški nrrod s sedanjim stanjem stvari, posebno na vzhodu, nc more zadovoljili. To svojo zahtevo slovijo celo preko čl 19. pakla Drušlva narodov, ki predvideva ko-rckfuro neobhodno poirebnih sprememb določil mirovne pogodbe. Te tri zehleve je nemška zunanja politika ludi v prejšnjih letih vedno stav-Ijala, toda sedanja formulacija zunanjega miri-slra dr. Ctirliusa dokazuje, da hoče nemška zu-
nait'a politika Ic svoje zahteve sedai uveljavili, dočim jc do sedaj vzdrževala samo lozudevna načela, du si ustvari možnosl tozadevnega poznejšega postopanja. Dr. Curlius jc v Icm svojem rrogramncni oovoru vedno naglasa!,, da bo Nemčija pri nadaljevanju svoje zunanje po'i!ikc pozdravila nemško-fmneosko sodelovanje, da na bi bilo lo sodelovanje nn'hujc ogroženo, če bo Francija neprestano vzlraHa pri po'iliki stalusa gtio. Posebno ostre so bile formulacije zunanjega ministra Curliusa v VDrcšanju razorožitve in revizije mci. Na grožnjo frencoskcga minerskega predsedniku Tarc'icuja, da pomenja vprašanje revizije mej vojno, jc Curtius odgovori!,: Čc inta Tardicu pre v, sc mora zgubili vsako upanje na znosno bodočnost Evrope, kar je bilo najbrže v prvi vrsli naperi-no proti ftriandu, l<i jc vedno in posebno tudi v svojem zodniem govoru v poslanski zbornici označil sporazum ped vsakim pogojem za svoj program.
Drobne vesti
M.:,drid, 20. nov. kk. Nemško lelalo *Do X«, ki jc ob 1.30 ponoči odletelo iz Rordeauxa, je prislolo danes ob 13.50 v pristanišči! Sontander.
Pariz, 20 novembra. AA. Z otoka Nonolulu poročajo: Velike poplave so sfrušno poškodovale kraje na Havajskem otočju. Našli so tudi več frupcl. Škode še ni bilo mogoče ocenili.
Dunajska vremenska napoved. Milo vreme bo trajalo dalje. Oblačnost se bo spreminjala. Pričakovali je zopetnega poslabšanja vremena s padavinami.
Učiteljska imenovanja
Belgrad, 20. novembra. 1. Z odlokom prosvetnega ministra so v dravski banovini Izvršena nova imenovanja učiteljev ln učiteljic. Imenovani eo:
Kosovič Suzana v Beltincih, okraj Dolnja Lendava. Hubenič Antonija v Talčji vrh, okraj Črnomelj. Banko Marija v Petroveu, okrnj Murska Sobota. MaSat Ljudevit v Lučah, okraj Gornji grad. Knelsel Laoo pri Sv. Juriju nu Taboru, okr. Celje. Klemontič Ivan k Sv. Antonu, okr. Maribor levi breg. Pucelj Frančiška v Radeče, okr. Laško. Pupis Ana v Cezanjevc.e. okr. L utoiner. Golmajer Karel k Sv. Lovrencu na Pohorju. Kmecl Edmund na Pilštanj, okr Šmarje pri Jelfiah. Roš Frančiška v Mcščanjce, okr. Murska Sobota. Kunaver Marija v Odranee, okr. Dolnja Lendava, šušteršič Marija na Raplje, okr. Ptuj. Zešovee Marija v Zavodn e, okr. Slovenjgrndec. Pregelj Ivan v Bodance, okr. Murska Sobota. Ferlinc Olon k Sv. Trojici, okr. Maribor levi breg. Knafelc Fran k Sv. Juriju ob Sčavnici. Filiplč Matija k Sv. Marku, okr. Ptuj. Zeniir Viljem v Ivanjce, okr. Dolnja Lentlava. Horvat Emil v Krk, okr. Lilija. Krežin Štefan v Sodra-žico. okr. Kočevje. Petrovič Ivan v Hnjdino, okr. Ptuj. Perper Vekoslav na Prevorje, okr. Šmarje pri Jelšah. Novak Matilda v Kcelrivnico, okr. Šmarje pri Jelšah. Blejec Julijami k Sv. Rupertu. okr. Celje. Korfio Danijel na Brezovico, okr. Ljubljana. Merltar Milan v Moravče, okr. Kamnik. Mihelič Vladimir v Šinarjeto. okr. Krško. Kovač Janez k Sv. Antonu, okr. Brežice. Trpin Štefan v Polhov grude«, okr. Ljubljana. Sartori Milan na Rakek, okr. Logatec. Majcen Tatjana v Kozje, okr. Šmarje pri Jelšah. Prešeren Pavla v Hiuje, okr. Novo mesto. S:rnik Ivan tia Urško goro, okr. Kranj. Ven-turini Oskar v Vojnik, okr. Celje. Slana Mari a k Sv. Duhu na Stari gori. okr. Ljutomer.'Hroval Božidar v Toplice, okr. Novo meslo. Novak Anton v Kobilje, okr. Murska Sobota. Kmet Pavla v Ganče. okr. Dolnja Lendava. Kočar Angela v Polje, okr. Šmarje pri Jelšah. Tavčar Lea v Liboje, okr. Celje. Meško Jakob v Trtkovo, okr. Murska Sobota. Podjaveršek Albin v Polje, okr. Šmarje pri Jelšah. Bračko Franc v Mursko Soboto. Urbančič Franjo v Metliko. Bajec Bogomir v Stari Oselec. okr. Kranj. Maklič Marjeta k Sv. Štefanu, okr. Šmarje pri Jelšah. Lenče Vida v Kostanjevico, okr. Krško. Kezeljc Ljudmila v Dvor, okr. Njvo mesto. Maslac-Bunek Vlasta v Celje, Ahačič L udevit v Trope, okr. škofja Loka. Merčun Ciril v Peče, okr. Kamnik. Pizulin Rudolf v Velike Lašče okr. Kočevje. Neral Milovan v Dornovo, okr. Ptuj. Bizjak Mirke v Gornjo Radgono. Zafred Oton v Jarenino, okr. Maribor levi breg. Zupane Frančiška na ČernuŽe, okr. Ljubljana. — Atenštejn Josipina za otro&ko vrtnarii» v Maribor. Baloh Klara za otroško vrtna-rico v Velenje. Rizjak Veronika v Šumance, okr Murska Sobota.
Napredovali so tile učitelji in uči»eljire:
V	četrto skupino: Rek Marija, Vunderl-R<* škar Neža, Ferk-Orvalič Leopoldina. Antonac Adn, Havptman Maks. Roškar Janez.
V	tretjo skupino: Demšar Antonija. Požar Vaclav, Vrankovič Anton, Golob Josip.
V	drugo skupino: Očakar Marija, Vode Angela. Tut Herta. ŠusterSiS Jcsip, Pctkovič-Petelnik Marija, Mešiček-Megler Sabinka, Binterič Kristina.
V	prvo skupino: Luznik Franc, Lajovic Albin, Neubauer Ana, Soršak Angela.
Belgrajske vesti
Belgrad, 20 nov. ž. Naš dunajski poslanik dr. Angjelinovič jc pred par dnevi prispel v Belgrad. Obiskal jc dr. Marinkoviča, predsednica vlade Živkoviča in druoe merodajne činifcljc. Snoči ga je Nj. V. kralj na Dedinju sprejel v avdienco, ki ie Irajala od 6 do 8.
Belgrad, 20. nov. ž. V nedeljo bo slovesno posvečena nova srbska pravoslavna cerkev sv. Andreja Nevskcga.
Belgrad, 20. nov. m. Ob 6 zvečer je predsednik vlade odooloval v sprcmslvu ministrov dr. Šverljuge in Shvcgla v Skoplje. kjer bo imel jutri konlcrenco. Ministri dr. Marinkovič, Uzuno-vič, ing. Scrncc in dr. Franncš so odpolovali na konferenco v Niš. Dr. Marikovič bo imel velik govor v Pirofu.
H meti
Žatcc, 20. novembra, kk. Nakupovanje hme Ija se vrši mirno in nespremenjeno dalje po cenah 350 do 550 Kč.
Pismo iz Pariza
Pariš, novembra.
Dvojna politika — Od Champetier de Ribesa do Marca Sanguierja.
V teh tednih, ko Pariz živi v zvoku najkon-tradiktornejših disenanc v eviopskem položaju, ko so pariške ulice polne plakatov, ki na eni strani v imenu Kervlinovih - Jeunesses Patriotes« kriče »A bas les Sočialisles — Vive la France armče« in na drugi strani s podpisom Leona Bluma v imenu socialistov i-Pour le desarmement immediat et total — a bas les nationalistes« — propaganda, ki stane | vsako stranko miljone frankov — sta se prigodila , dva momenta, ki sta pritegnila nase pozornost posebno katoliške javnosti. Je to govor g. Pezela, člana de Ribesove grupe demokratskih popolarov, ki ga je imel v parlamentu ob priliki zunanjepolitične debate in veliko zborovanje Marca Sanguier-ja na dan premirja dne 11. novembra.
Vse evropsko čas pisje je s silnim bučeni moralo prizvan,ati alarmom g. Franklina, Boitllo-na, framasona in ciničnega voltari anca, ki v svojih več ali manj drznih enostranskih interpretacijah trenutnega položaja misli, da bo lahko prevzel vlogo, ki jo je s svojimi ekstemporacijami igral pokojni Clemcnceau. 1 levica i desnica je mislila, da je edini F: anklin-Bauillon pravilno udaril žeblju na glavo. Tako mu je Irenctično ploskal v parlamentu i socialist g. B-oncour in na skrajni dcsnici g. Marin. Ves njegov govor pa ni bil drugega, ko mogočna patriotiična fuipika, proiela nekrščanske-ga historičnega materijalizma in neminavnega de-terminizma, pri katerem vsak Iramazon obstane takrat, kadar bi bilo treba načeti metafizično plat problema. Tako smo zapuščali pa lamenl v tistem razpoloženju, v kale.-em se Francoz zateče k pojtnu »la force des choses«, češ, drugače ni mogoče. Tako je bilo ugodje tem večje, ko je par dni pozneje član katoliške grupe parlamenta g. Pezcl potegnil za seboj ves parlament, da mu je frene-f ,_ _i._i.-i : r___ u 1..... |4...!л1 P».l...f Л« .
IIVIIU р,и»л&4 I ».vvu u.ui.., .... ..v., . —..■ — . — MU
ikru.no desničarskega markija de la Ferronays.
Franklin - Bouillonovi politiki patrioti'n?ga reagiranja, apela na moč in silo, iz Katere neprikrito tišči ал dna bojazen, davija Pezet čisto dru-
go politiko. Pezet ne priznava upravičenosti revizije mirovne pogodbe, ki odpi a pot nevarnim avanturam, pač pa zahteva nadaljevan e pregovorov, ki so tem mirne.ši, čim več je nesporazumi en;, katere je treba razrešili z vojno, marveč z gospodarskimi in političnimi dogovori; nikako prtkinje-nje zvez Francije z Malo antrnto, ampak razširjenje a kija ns z razširjenjem solidarnih skup'n; pasivnemu varm>sitnemu principu, ki obsto a v zmi-raj večjem oboroževanju, treba postaviti nasproti aktivni princip, ki obstaja v neprekinjenem utrje- ] vaaju miru med evropskimi narodi. Čim več je I težav, tem odločne,ša mora biti volja in bo benosl. | Boljševizaciji Evrope je moZno postaviti nasproti i le ekonomsko organizacijo Evrcpe, ki ima za bezo | francosiko-nerrško antanto s ciljem pnnevropske linije. Izven te politike je mežno samo dvoje: ob- I koljevanje Nemčije ali pa izolacija Franci e. In Pezet z elanom zaključuje, da je strašna vojna izven materijalislične možnosti rešitve problemov j odkrila francoskemu in nem5kemu narodu neizmerno bogastvo moralnih in spiritualističnih vrednot človeštva, ki bodo premagale sodobno kr zo , pesimizma in hislerizma, ki trerutno v franc-sko- j nemških odno^ajih rili na dan. Član majhne katoliške grupe 18 podancev je potegnil za seboj ves parlament in zanimivo je bilo gledati Brianda, kako je z obema rokama dolgo tresel roko Peze-tovo im se mu zahvaljeval za govor. Tako se dok-trinarno v francoskem parlamentu izoblikuje zmi- I raj bolj edinica, ki naj bi v ce-nlrum francoskega parlamenta uvedla močno katoliško politično stranko, po principih, kot jih je že davno francoskim katoličanom nasvetoval Leon XIII. V Champetier de Ribesu, ki se je izkazal kol strokovnjak v financah, ko je bil v finančnem ministrstvu, Paul Simon, ki je ob priliki šolske debate jasno oz^a- j čil, dokod morejo katoličani v vprašanju monopo- j lizacije šeflstva in v Pezetu, ki je imel najboljši | govor tekom zadnje debate, ima ta skupina glavne stebre v ivoji organizaciji. Že pri dosednn ih na- j domednih volitvah so katoliki poslanci pod firmo demokratskih popolarov tolkli levičarske kandidate v njihovih trdnjavah.
It. novembra je priredil Marc Sanguter, znani pacifist in socialni organizator francoskih katoličanov v sredi Pariza veliko pacifistično zborova-
nje. ti. november je v zadmj.h letih pri Francozih postal skoraj isti kot 14. julij , tradicionalni francoski narodni praznik, ko F.ancozi proslavi a;o zavzetje Bastille v 1. 17k9. 11. n vember je praznik zmage :>La Fete de la Ste. Victoire«, kol jc neka dobrodušna starka napi_ala na svojo cvetlično prodajalno. Prirejati na ta praznik v sredini Pariza pacifistično zborovanje, je predrznost, katero je vsak prisostvovalec mo al prinesti s seboj na zborovanje. Marc Sanguier je da-nes že starec, ki je osivel v svoji borbi a se v svoji ideološki usmerjenosti zmiraj pom'aja. Iz korpulentne v črno oblečene postave žari kričeče rdeča kravata, ki daje čuden sijaj sanjavi sivi g'avi Marka, kot ga kličejo njegovi pristaši. Marc Sanguier nima za seboj skoraj nikogar, če vprašaš katerega pri ate-ljev, o katerem bi mislil, da je n egov pristaš, ti bo odvrnil, da je to »un fcu« — njegova tiska na pa zmiraj dela in meče v svet pacifistične traktate, cb nedeljah zjutraj pred cerkvami njegovi pacifistični volonterji dele in prodajajo pacifistične liste — Marc Sanguier nima stranke, je pa zmožen v Parizu na svoja zborovanja zmiraj sklicati nad desel tisoč ljudi. Ti ljudje so kot OEte, ki naj bodo kot on v svoji okolici ljudem zrcalo njihove vesti.
Dvorana je bila natlačeno polna, ko sem prišel. Vzdušje predmestja in vzduš e ljudi, ki stanujejo v podstrešnih sobah, občutje pripro3to«li, kjer nikdo ni gospod, ampak drug drugemu »ca-merade«. Marc Sanguier je vstal in začel govoriti. L:udje ga poslušajo, oči si ejo neko veselje — ljudje, ki nosijo srce na rokah — rahel smehljaj okoli ustnic, zato ker vedo, kaj jim bo Marc, ki ga imajo radi, povedal. Marku se glas trese, ko se spomin a mrtvih, in sreče, katera je zadela tiste, ki so lahko danes pred dvanajstimi leti zapustili bojiiče. Komaj je Sanguier izrekel besedo sreča, že je na desnem krilu dvorane zadonel rezek žvi g, majhen plamen in prva žveplenska bomba je eksplodirala. Krik in vik, p-etcpan'e, eksplozija še dveh bomb, ki so v dvorani dvignile v dveh, treh sekundah tak dim, da r.tr.o morali vsi dvoraoc zapustiti. Vsi smo morali točiti solze, Daudetove »Action Franijaise« so vrgli iz dvorane in treba je bilo pel m nut čakati, da se dvorana toliko prezrači, da se lahko zborovanje nadaljuje.
Marc Sanguier pravi, da danes še tem bolj j ko kdaj prej treba nada' evati s politiko pa ifizma.
Problem je zmiraj isti. Na eni strani politika sile, i ki danes Briandu grozi, da ga bo ubila, kakor i I. 1914. Jauresa; na drugi strani politika spora-i zuma. Pravijo, da nudi politika sile najmanj prilik za nevarnost. Ta politika pa vodi do vojne, ki bo čisto drugačna od one v 1. 1914., ker bo v n o potegnjen ves svet in v kateri bo po dokazih, ki jih je nabral Delaisi, možno uničili mesto kot je Pariz. Tako je današnja politika varnosti velika prevara, ker tudi domovina v novi organizaciji sveta ni drugega kot provinca nove človeške mednarodne zajednice, ki je na pohodu. Facifizem si slavij a tc j edinico za cilj, zato riskantnesti, s katerimi da žonglira idejo patri ol zma, še zda'eka niso tako nevarne kot se zdi, Ni politike brez rizika. Francoska politika ne sme iti poti, ki jo je vršila Nem-čija po 1. 1870 in tako obrnila nase sovraštvo celega sveta, ki jo je zadelo 1. 1918, ampak Francija mora iti pat, ki ga ona s svojo občečloveško orijentirano tendenco nikdar ni p e-klnila. V tej usmerjenosti pa pacitizem ne nudi nikakih rizikov, kar v svoji občečloveški auverguri na-avnost kliče Francijo na eno prvih mest. Briand čuti ta lok časa in zato ga drugi sovražijo, ker ga ne do-umejo. Ta politika miru ima pa tri kompnnente: bivši bojevniki, ki so v veliki večini za mir in tvorijo tako osvojevalne čete paci'izma, ženske, ki nikdar niso za vojno in ki tvorijo nekak p o-pagandni del te fronte, in pa krščanska p.-cifi. I stična mladina, ki si je v svojim velikem veukem preporodu ustvarila mistiko miru in ki je danes za eno revolucijo p ed svo';mi oo:'obniki. Dcnej smo v dobi velike duhovne borbe, ki jo bori človeštvo. Dve komponenti: nacionalistična in pacifistična. Vsaka pravi, da bo Evropi »počela nevo življenje. Prve konec je vojna, ki je smrt življenja, druge gibalo je ljubezen, ki nasproti vladi meča postavlja vlado »v. pisma.
Marc Sanguier je že 1. 1903 hotel vzeli v roke vodstvo francoskih kaloličrnov, Ncpclitij a in preidcslizi anr. koncepcija mu je izpoc!n:»'a tla. Champetier de Ribcs začen a previdneje in počasneje. V mednired-i kcn'ep i i med n'ii^ : d razlike, samo da je Sar.guier za eno revo i o pred našim časom,	—