Ljubljana, junija 2022 KAZALO Uvodnik ............................................................................................................................. 5 Priznanja Statisticnega društva Slovenije 2020 in 2021 Prejemnik Blejcevega priznanja za leto 2020: dr. Vladimir Batagelj .................................. 7 Prejemnik priznanja Klemna Pavlica mlademu statistiku za leto 2020: dr. Marjan Cugmas ............................................................................................................. 9 Prejemnik priznanja odlicnosti statisticnega porocanja v medijih za leto 2020: Sledilnik COVID-19............................................................................................................. 10 Prejemnica Blejcevega priznanja za leto 2021: dr. Lea Bregar.......................................... 12 Prejemnik priznanja Klemna Pavlica mlademu statistiku za leto 2021: Damjan Manevski, mag. mat. ............................................................................................ 14 Domaci in mednarodni dogodki Delovanje mlade sekcije Statisticnega društva Slovenije................................................... 17 Konferenca Uporabna statistika – Applied Statistics 2021................................................. 23 Projekt YoungStatS: Prihodnost statistike po casu epidemije?.......................................... 24 Srecanje mladih statistikov 2021 - petindvajseto................................................................ 31 Statisticni dan 2021............................................................................................................ 32 Evropske statisticne igre – petic......................................................................................... 33 Delovna skupina za statistiko v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU.................. 35 Dogodek v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU: Sestanek generalnih direktorjev Evropskega statisticnega sistema (ESS): Timeliness Matters: Ways to Stay Ahead......................................................................................................................... 39 Novost, predlog in zanimivosti STEDy – statisticni izobraževalni portal ............................................................................. 42 Uporaba metod strojnega ucenja pri napovedovanju cen elektrike lahko pomembno vpliva na dobickonosnost poslovanja udeležencev na trgih elektricne energije................. 43 Vpogled v vsebino vprašanj mladih v 20-letnem delovanju spletne svetovalnice To sem jaz .................................................................................................... 45 Prof. dr. Irena Ograjenšek je postala castna clanica evropske mreže za poslovno in industrijsko statistiko....................................................................................................... 50 Prispevek prof. dr. Irene Ograjenšek k razumevanju dometa in omejitev uradne statistike v procesu statisticnega vrednotenja pandemije bolezni covid-19 ....................... 51 Predlog za vpis Statisticnega društva Slovenije in njegovih clanov v SAZOR .................. 51 Planiški rekordi................................................................................................................... 55 Skupšcine društva - zapisniki Zapisnik 29. redne in volilne skupšcine Statisticnega društva Slovenije............................ 58 Zapisnik 30. redne skupšcine Statisticnega društva Slovenije .......................................... 64 Zapisnik 31. redne skupšcine Statisticnega društva Slovenije .......................................... 69 Urednica: Jerneja Cuk Odgovorni urednik: dr. Matevž Bren, predsednik Statisticnega društva Slovenije Uredništvo: clani izvršnega odbora: dr. Andrej Blejec, dr. Anuška Ferligoj, Mojca Suvorov, Ema Mišic, mag. Irena Vipavc Brvar Urednica spletne strani: mag. Irena Vipavc Brvar Lektoriranje: Ivanka Zobec Oblikovanje: Marta Šeme Oblikovanje naslovnice: mag. Matjaž Erker Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Slika na naslovnici: Sledilnik COVID-19 Naklada: 150 izvodov ISSN 2536-4146 Naslov društva: Statisticno društvo Slovenije Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana Spletna stran: www.stat-d.si Elektronski naslov: info@stat-d.si Telefon: 01 234 05 66 AVTORJEM IN AVTORICAM PRISPEVKOV Bilten izhaja enkrat letno, vendar le, ce je dovolj prispevkov. Zato vse prijazno vabimo, da strokovne in aktualne prispevke, zapisa o udeležbah na razlicnih strokovnih dogodkih, napovedi ali zapise o drugih zanimivostih, ki se vam zdijo vredni, da jih objavimo in z njimi seznanimo statisticno javnost, sproti pošiljate uredništvu. Le tako jih bomo ohranili v spominu in tudi tako pomagali izpolnjevati poslanstvo društva. Prispevke pošiljajte urednici, predsedniku ali clanu izvršnega odbora, ki vam je najbližji. Ne pozabite pošiljati sporocil tudi za našo spletno stran. Naši elektronski naslovi so: Jerneja.Cuk@gov.si, Matevz.Bren@fvv.uni-mb.si, Andrej.Blejec@nib.si, Anuska.Ferligoj@ fdv-uni-lj.si, Ema.Misic@gov.si, Irena.Vipavc@fdv.uni-lj.si, Mojca.Suvorov@gov.si UVODNIK Spoštovane kolegice in kolegi, clanice in clani društva! Po letu premora ponovno Bilten. O razlogih za odlog ne bi in ne bom, saj smo bili vsi deležni težav zaradi pandemije in smo vsi tako ali drugace sodelovali ter se odzivali na njene izzive. Vsekakor sem vesel, da je Bilten tu in da pišem uvodnik. Pišem ga pod mocnim vtisom zadnjih dveh dogodkov, ki sem ju v vlogi predsednika društva soustvarjal. Prvi, 19. aprila, zakljucna prireditev petih Evropskih statisticnih iger mladih na državni ravni. Srecanje z najbolje uvršcenimi ekipami letošnjega tekmovanja – tekmovalci in njihovimi mentorji –je sicer potekalo na daljavo, a je bilo vseeno zelo sprošceno in povedno. Navdušenje mladih, da so lahko ustvarjalni, in spodbudne izkušnje mentorjev, kako nadgrajujejo svoje znanje in s tem pomagajo tudi svojim ekipam, pa vse do tega, kako igre vkljucujejo neposredno v ucni proces. Tu izstopa Gimnazija Franca Miklošica Ljutomer in tako ni nakljucje, da sta lani prav dijakinji te šole (iz kategorije B, 14–16 let) zmagali na evropski ravni – s svojim videom z naslovom »Informacije in dezinformacije: uradni statisticni podatki v svetu«. Na petih Evropskih statisticnih igrah mladih sodeluje 19 držav. V Sloveniji se je tudi tokrat (iz leta v leto je ekip in dijakov vec) prijavilo rekordno število udeležencev – kar 362 ekip z 52 šol, v teh ekipah pa je sodelovalo 920 dijakov in 69 mentorjev. Vsebina tekmovalnih nalog je bila priprava analiz statisticnih podatkov s podrocja trga dela. Ekipe so pripravile raznolike predstavitve podatkov o delovno aktivnih prebivalcih, delovnih migracijah in placah ter analizirale stanje in spremembe, do katerih je prišlo v zadnjih desetih letih na ravni Slovenije, statisticnih regij in tudi obcin (prispevke, ki so prinesli zmago, si lahko ogledate na https://www.stat.si/statweb/News/Index/9901). Državno raven tekmovanja zakljucujemo z razglasitvijo ekip zmagovalk. Štiri ekipe, po dve iz vsake kategorije (A – dijaki zadnjih dveh letnikov, B – dijaki prvih dveh letnikov srednje šole) – po eno iz vsake kategorije je dolocila strokovna žirija, dve pa sta biliizbrani na podlagi prejetih glasov, zbranih z javnim glasovanjem – pa nadaljujejo tekmovanje na evropski ravni. Vso sreco! Naj zapišem, da priprave na izvedbo šestih Evropskih statisticnih iger mladih tudi že potekajo. Za njihovo promocijo in izvedbo izjemno zagnano skrbijo Mojca Merc, Mateja Oman in Simona Klasinc ter še vrsta drugih sodelavcev s SURS-a, od clanov društva pa so svoje ponovno sodelovanje že potrdili Vasja Ivancic, Barbara Kušar, Lidija Perše, Andrej Srakar in Aleš Toman. Pripravili in pregledali bodo naloge za prvi krog državne ravni tekmovanja, sodelovali kot žiranti, Andrej in Aleš pa še kot predavatelja na seminarjih za mentorje. Drugi dogodek so bili Avstrijsko-slovenski statisticni dnevi – od 20. do 22. aprila v Gradcu. Avstrijsko statisticno društvo je svoja letna srecanja nadgradilo tako, da vsako leto povabi k sodelovanju statisticno društvo ene od sosednjih držav, za kraj srecanja pa izberejo kraj v bližini meje sodelujoce države. Odlicna ideja! Tako nas je pred dvema letoma povabil k sodelovanju prof. Herwig Friedl. Povabilo smo sprejeli, izvedba pa se je – zaradi znanih preprek in skupne želje, da se srecamo v živo – zakasnila. Do srecnega konca: konferenca na Tehnicni univerzi v Gradcu je potekala brezhibno, kakovost predavanj – tako vabljenih kot ostalih prispevkov – je bila odlicna, vprašanja obcinstva predavateljem številna, razprave vsebinske in živahne. Zaceli smo s slovensko sekcijo o analizi preživetja: Maja Pohar Perme, Damjan Manevski, Nina Ružic Gorenjec, Tina Košuta, Bor Vratanar so predstavili rezultate svojih raziskav (sekcijo je vodil Janez Stare); popoldan pa je bil vabljeni predavatelj Rok Blagus z vsebino Correct Specification of Design Matrices in Linear Mixed Effects Models. Drugi dan konference so iz slovenske kvote udeležencev predstavili svoje prispevke še Nataša Kejžar, Daša Stupica in Andrej Srakar; delovni dan je zakljucila sekcija o analizi omrežij: svoje delo so predstavili Aleš Žiberna, Marjan Cugmas, Vladimir Batagelj, Luka Kronegger, Franc Mali (to sekcijo je vodilaAnuška Ferligoj). Petkov zakljucek konference – ta je bil spet slovensko-avstrijski – je bil poln pohval, navdušenja, da smo konferenco izpeljali v živo, in z željo po nadaljnjem sodelovanju. Zahvala gre tako lokalnim organizatorjem kot clanom programskega sveta konference (med temi od naših clanov Lari Lusa in Maji Pohar Perme) in vsem predavateljem. Program konference je objavljen na http://www.stat.tugraz.at/ StatisticalDays2022/page1.html Da so dejavnosti Statisticnega društva Slovenije številne in da je vsebina dela bogata, dokazuje tudi ta izdaja Biltena – ce iz vsebine omenim le konferencoApplied Statistics (tokrat izvedeno na zvezi) in Statisticni dan (kombinirano), podelitev društvenih priznanj za leti 2020 in 2021, 30. in 31. redno letno skupšcino ter predstavitev dela sekcije mladih. Prav dejavnosti mladih so številne in pestre, si pa želimo, da bi se v delo te sekcije vkljucilo vec študentov magistrskega in doktorskega študija Statistike in da bi se s tem morda razbremenili do sedaj že preobremenjeni clani; tem se ob tej priložnosti ponovno zahvaljujem za vztrajno in vsebinsko bogato delo. Za zakljucek: Nova domaca stran našega društva deluje – vsa zahvala zanjo gre Katji Šnuderl in mag. Ireni Vipavc Brvar. Pred vami je 63. številka Biltena – zahvaljujem se urednici Jerneji Cuk in vsem avtorjem prispevkov. Zahvaljujem se tudi vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri pripravi in izvedbi dogodkov in s svojim delom omogocili, da v okviru društva tvorno sodelujemo in udejanjamo skupne cilje. Predsednik društva prof. dr. Matevž Bren PRIZNANJA STATISTICNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE 2020 IN 2021 PREJEMNIK BLEJCEVEGA PRIZNANJA ZA LETO 2020: DR. VLADIMIR BATAGELJ dr. Matevž Bren Prof. dr. Vladimirja Batagelja predlagam za prejemnika Blejcevega priznanja Statisticnega društva Slovenije v letu 2020. Svoj predlog utemeljujem z obsežnim, izvirnim in visoko kakovostnim znanstvenim delom prof. dr. Vladimirja Batagelja. Prof. Batagelj je zaslužni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko in je raziskovalec na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko. Je mednarodno priznan raziskovalec in ugleden znanstvenik na podrocju analize podatkov, predvsem analize velikih omrežij in razvršcanja. Mednarodna odmevnost njegovih znanstvenih objav je izjemna, saj WoS navaja 1111 cistih citatov, Scopus 1506 cistih citatov, Hirshev indeks objav pa je 17. Njegov znanstven opus sestavlja 76 znanstvenih clankov, objavljenih tudi v visoko citiranih znanstvenih revijah, 26 strokovnih in 61 poljudnih clankov in je soavtor odmevnih in pionirskih del. DOREIAN, Patrick, BATAGELJ, Vladimir, FERLIGOJ, Anuška. Generalized blockmodeling. Cambridge [etc.]: Cambridge University Press, 2005. BATAGELJ, Vladimir, DOREIAN, Patrick, FERLIGOJ, Anuška, KEJŽAR, Nataša. Understanding large temporal networks and spatial networks : exploration, pattern searching, visualization and network evolution. Chichester: J. Wiley & Sons, 2014. Prof. Batagelj je soavtor programskega orodja za analize velikih omrežij Pajek, ki je prepoznan in mednarodno uveljavljen, tako so izdana že tri edicije knjige NOOY, Wouter de, MRVAR, Andrej, BATAGELJ, Vladimir. Exploratory social network analysis with Pajek. 3rd ed. Cambridge [etc.]: Cambridge University Press, cop. 2018. In tudi izdaja na Kitajskem NOOY, Wouter de, MRVAR, Andrej, BATAGELJ, Vladimir. Zhizhu : shehui wangluo fenxi jishu = Exploratory social network analysis with Pajek (second edition). [Expanded ed.]. Beijing: Cambridge University Press, 2014. Prof. Batagelj je clan odborov mednarodnih znanstvenih združenj in konferenc, urednik zbornikov Advances in network clustering and blockmodeling ter clan uredniških odborov znanstvenih revij Ars mathematica contemporanea, The art of discrete and applied mathematics, Informatica: an international journal of computing and informatics, Data science and classification, Algebraic and topological methods in graph theory. Prof. Batagelj je clan programske skupine Racunsko intenzivne metode v teoreticnem racunalništvu, diskretni matematiki, kombinatoricni optimizaciji ter numericni analizi in algebri z uporabo v naravoslovju in družboslovju, bil je nosilec ARRS raziskovalnega projekta Analiza podatkov in kombinatoricna optimizacija in je raziskovalec v projektu Blocno modeliranje vecnivojskih in casovnih omrežij, je avtor Pythonovih paketov za omrežja, v letu 2018 Analiza omrežja raziskav na podrocju recenziranja, Pajek in Pajek XXL. Enako pomembno je tudi njegovo dolgoletno predano ter uspešno delo z doktorskimi kandidati ter mladimi raziskovalci. Še en dokaz njegove izjemne delovne energije je, da še vedno vzgaja nove doktorje znanosti in je, kot vedno, ustvarjalen, zagnan in poln idej. Na podlagi navedenih dejstev menim, da je prof. dr. Vladimir Batagelj dosegel vrhunske dosežke na podrocju analize podatkov, na znanstvenoraziskovalnem podrocju analize velikih omrežij ter razvršcanja, in zato predlagam, da se prof. dr. Vladimirju Batagelju podeli Blejcevo priznanje za leto 2020. Dr. Vladimir Batagelj ob prejemu Blejcevega priznanja za leto 2020. PREJEMNIK PRIZNANJA KLEMNA PAVLICA MLADEMU STATISTIKU ZA LETO 2020: DR. MARJAN CUGMAS dr. Anton Kramberger Podpisani predlagam Statisticnemu društvu Slovenije, da se priznanje Klemna Pavlica za leto 2020 podeli dr. Marjanu Cugmasu – predvsem za izjemno doktorsko delo z naslovom Local mechanisms affecting the evolution of blockmodels, pripravljeno ob mentorstvu dr. Aleša Žiberne in somentorstvu dr. Anuške Ferligoj in obranjeno leta 2019 na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Dodatno težo dosežkom te disertacije dajejo tudi tehtni in odmevni znanstveni prispevki iz zadnjih dveh let (objavljeni v obdobju 2019–2020, kar je razvidno iz podporne strokovne dokumentacije), ki inovativno in z veliko ustvarjalne energije obravnavajo sorodne teme in pojave. Disertacija dr. Marjana Cugmasa z naslovom Vpliv lokalnih mehanizmov na evolucijo blocnih modelov se na splošni, formalni in tudi empiricni nacin ukvarja z zahtevnim in kompleksnim pojavom: razvojem (socialnih) omrežij v dolocene tipe (socialnih) omrežij, predstavljene z blocnimi modeli, ob posredovanju lokalnih socialnih mehanizmov. Slednji so opredeljeni s triadami povezav med enotami v paradigmatski sociološki tradiciji Simmla, Haiderja, Granovettra, Colemana idr. –, da so razvojno funkcionalne tako šibke kot mocne vezi med enotami, ne pa le lastnosti enot samih, in da le dolocene kombinacije mikropovezav, pod danimi okolišcinami, dovolj dobro napovedujejo nadaljnje, stvarno mezzo in makropovezovanje enot v širše vzorce, bloke, omrežne strukture. Naloga je najprej izvirna v vsebinskem smislu, še posebna pa v metodološkem in statisticnem smislu, saj v disertaciji uvedeni dinamicni formalni modeli omogocajo doslej še ne obstojece empiricno preverjanje evolucije blocnih modelov – Dr. Marjan Cugmas, prejemnik priznanja Klemna Pavlica mlademu statistiku za leto 2020. s pomocjo verjetnostnega modeliranja evolucijskih procesov in z uporabo najzahtevnejših metod AI (vkljucno z modeli MCMC). Rezultati so inovativni, vsebinsko in metodološko spodbudni. Jasno so podane predpostavke uporabljenega modeliranja, pošteno tudi omejitve rezultatov, dosežkov in spoznanj, ponujene so nekatere obetavnejše možnosti nadaljnjega nadgrajevanja. Na podlagi podanih rešitev iz te disertacije bo mogoce korektnejše, dinamicno modeliranje evolucijskih procesov (socialnih) omrežnih struktur na prehodu z mikro proti makro ravnem, ob upoštevanju dokaj razlicnih lokalnih (socialnih) mehanizmov. Glavna vrlina disertacije je v tem, da avtor z verjetnostnimi rešitvami pri opisovanju družbenega dogajanja zavraca pretirano akademsko dedukcijo in na ta nacin vraca usihajoco vero v znanstveno družboslovno sklepanje induktivnega tipa, vsaj do tiste mere, ki jo difuznost, poroznost empiricnih praks družbe dopušca: ne prilegajo se samo podatki modelom (apriorni teoriji), ampak se lahko tudi modeli, tj. naše predhodno znanje in razumevanje pojava, korigirajo pod vplivom obstojecih empiricnih praks. To seveda mocno zmanjšuje težo pogosto upravicenim ocitkom, da prevec staticno, aprioristicno modeliranje socialnega dogajanja rado privede do zavajajocega, škodljivega socialnega inženirstva, celo do brezglavega imitiranja po tujih zgledih. Koncno, širša uporabnost podanih rešitev se nakazuje ne le v družboslovju, ampak tudi za analiziranje drugih, sorodnih ali vsaj strukturno analognih, emergentnih, omrežno podanih pojavnosti. PREJEMNIK PRIZNANJA ODLICNOSTI STATISTICNEGA POROCANJA V MEDIJIH ZA LETO 2020: SLEDILNIK COVID-19 Za priznanje odlicnosti statisticnega porocanja v medijih za leto 2020 sta prispela dva predloga in oba sta predlagala, da se priznanje podeli ekipi Sledilnika COVID-19. V nadaljevanju objavljamo oba predloga. dr. Janez Stare Spletna stran www.covid-19.sledilnik.org je nastala v zacetku marca 2020, prakticno hkrati z zacetkom epidemije. V zelo kratkem casu je iz iniciative in dela ene osebe (Luka Renka) prerasla v projekt, pri katerem dela od 20 do 40 ljudi in ki na enem mestu združuje vse, kar je možno vedeti o epidemiji covida-19 v Sloveniji. Danes je spletna stran Sledilnik COVID-19 referencna tocka za informacije o epidemiji, ki jo uporabljajo tako rekoc vsi, od medijev prek razlicnih odlocevalcev v vladi, strokovnih zdravstvenih teles, informacijskih/statisticnih skupin do zainteresiranih posameznikov. Temelj uspešnosti takšnega projekta so podatki in ekipa Sledilnika bi si zaslužila priznanje že samo za trud pri njihovem zbiranju in preverjanju. Drug razlog bi lahko bila celovita graficna podoba, predvsem glede ustreznega in jasnega prikazovanja podatkov z vseh mogocih vidikov, ce pa dodamo še združevanje razlicnih pristopov k modeliranju na enem mestu, moderiranje spletne debate o relevantnih problemih in prikazovanje stanja v svetu, potem je gotovo jasno, da si ekipa Sledilnika vec kot zasluži priznanje Statisticnega društva Slovenije. Pri tem dejstva, da je vse to na popolnoma prostovoljni osnovi, nisem niti omenil. Za konec naj poudarim še dve stvari, ki po mojem odlocilno vplivata na kvaliteto Sledilnika. Prvic, Sledilnik deluje vkljucevalno in ne tekmovalno. Dobrodošli so vsi, ki želijo prispevati. Drugic, gre za dobro mešanico razlicnih profilov, precej tudi iz akademskega okolja, kar pomeni, da so razlicna podrocja zelo dobro pokrita, ideje pa gredo skozi sito, ki zagotovi, da so na koncu dovolj domišljene. Martin Bajželj Statisticni urad RS Potreba po podatkih je v letu 2020 dobila povsem nove razsežnosti. Podatki o novem koronavirusu in bolezni, ki jo ta povzroca, so postali z naskokom najpomembnejši podatki na svetu. So novica dneva, vsak dan, celo leto. Še vec: to so podatki, ki trenutno posredno ali neposredno definirajo velik del naših življenj in našega vedęnja. Sopomenka za te podatke v Sloveniji je Sledilnik COVID-19. Kot so zapisali na svoji spletni strani, so pravilno zbrani in ažurno ter transparentno objavljeni podatki kljucnega pomena za ucinkovit odziv sistemov javnega zdravja, temelj za razumevanje dogajanja, aktivno samozašcitno ravnanje ljudi ter sprejemanje nujnosti ukrepov. Dodajamo še, da njihova hitrost in sposobnost prilagajanja trenutnim razmeram, jasnost in kakovost Priznanje odlicnosti statisticnega porocanja v medijih za leto 2020 je prejela ekipa Sledilnik COVID-19. njihovih vizualizacij podatkov ter ostra in nedvoumna komunikacija presegajo obicajno raven porocanja na podrocju statistike. Sledilnik je dokaz za to, kako lahko dobra zamisel in samoiniciativnost v kombinaciji z razlicnimi znanji prerasteta v odlicen projekt, ki si zasluži vso pozornost, ki jo prejema. Pridobil si je naše zaupanje in v boju z epidemijo postal kljucno orodje, na katero se zanašajo odlocevalci, stroka in mediji. PREJEMNICA BLEJCEVEGA PRIZNANJA ZA LETO 2021: DR. LEA BREGAR izr. prof. dr. Mojca Bavdaž mag. lrena Križman red. prof. dr. lrena Ograjenšek Prof. dr. Lea Bregar, roj. 19. novembra 1951, je doktorica ekonomskih znanosti, ki je kot profesorica statistike in raziskovalka na podrocju uradne statistike pred upokojitvijo delovala na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po upokojitvi še vedno aktivno sodeluje v številnih domacih in mednarodnih raziskovalnih skupinah kot raziskovalka in vodja projektov, se udeležuje domacih in mednarodnih strokovnih in znanstvenih srecanj, ter uspešno prepleta pedagoško, raziskovalno in svetovalno delo na podrocju statistike. Prof. Bregarjeva je razvila vrsto študijskih gradiv s podrocja statistike, med njimi tudi spletni Course on European Economic Statistics (CEES), in sicer že ob prelomu tisocletja, torej davno pred pojavom platform Moodle ter Coursera. S tem dosežkom je v globalnem prostoru kot pionirka orala ledino tako na podrocju spletnega poucevanja na splošno kot tudi na podrocju spletnega poucevanja statistike. Prof. Bregarjeva je imela pomembno vlogo pri razvoju slovenske državne statistike. Že v bivši državi in še posebno ob pridruževanju Slovenije Evropski uniji je vodila številne projekte uvajanja statisticnih standardov EU, EURO in OECD. Bila je vodilna pri postavitvi sistema ekonomskih klasifikacij in metodoloških osnov, predvsem ekonomskih statistik. Velik pecat je pustila v zasnovi strukturne statistike podjetij v Sloveniji. V casu, ko so druge države uvajale obsežne anketne raziskave podjetij, je prof. Bregarjeva prepoznala vrednost obstojecih administrativnih virov podatkov podjetij in jih predlagala kot osnovni, ankete pa kot komplementarni vir za zbiranje v administrativnih virih manjkajocih podatkov. Gre za pristop, ki je danes zapisan kot eno od 16 nacel Kodeksa ravnanja evropske statistike. V slovensko uradno statistiko je pomagala uvesti tudi druge sodobne pristope, med njimi so na primer uvedba dvojne deflacije pri izracunu indeksa industrijske proizvodnje, posodabljanje statistike cen in razširjanje indeksa cen v storitvene dejavnosti. Pomemben je njen prispevek na podrocju razvoja in uvajanja statisticne metodologije v okviru Medodološkega sveta SURS-a in v okviru statisticnih sosvetov. 1987 je bila je med pobudniki mednarodno odmevnih Statisticnih dni v Radencih. Ob njihovi 20. obletnici je skupaj s sodelavci SURS-a pripravila zanimivo pregledno publikacijo. Kot predsednica Statisticnega društva Slovenije je nadaljevala in še poglobila tradicijo odlicnega sodelovanja med akademsko stroko in uradno statistiko v naši državi. Sodelovala je pri ustanovitvi interdisciplinarnega doktorskega študija statistike na Univerzi v Ljubljani in v tem procesu postavila temelje modulu Uradna statistika. Izpostaviti velja tudi njeno mentorsko vlogo, saj se je veliko strokovnjakov s podrocja uradne statistike kalilo ravno pod njenim vodstvom. Že samo njen prispevek k razvoju slovenske državne statistike, brez vseh ostalih dosežkov, je zelo pomemben in si zasluži priznanje ter zahvalo stanovskih kolegov. Prof. Bregarjeva je vidno vlogo odigrala tudi pri razvoju uradne statistike v širši regiji. Na Hrvaškem je v okviru priprav na vstop v EU npr. vodila razvoj indeksa cen v storitvenih dejavnostih, prenovo vec drugih podrocij statistike podjetij (statistika energetike, statistika informacijske tehnologije) ter zbiranja podatkov. V Crni gori je vodila razvoj satelitskih racunov za podrocje turizma. V državah Zahodnega Balkana je izobraževala kadre z uradne statistike na temo statistike industrijske proizvodnje. Na osnovi navedenih dejstev predlagateljice ugotavljamo, da prof. dr. Lea Bregar izpolnjuje vse pogoje za prejem Blejcevega priznanja. Upamo, da bo njen prispevek k razvoju (slovenske) statistike prepoznalo in nagradilo tudi stanovsko društvo, ki mu je v preteklosti predsedovala in mu še vedno pripada. Dr. Lea Bregar, prejemnica Blejcevega priznanja za leto 2021. Na sliki so še (z leve proti desni): mag. Irena Križman, dr. Mojca Bavdaž in dr. lrena Ograjenšek. PREJEMNIK PRIZNANJA KLEMNA PAVLICA MLADEMU STATISTIKU ZA LETO 2021: DAMJAN MANEVSKI, MAG. MAT. doc. dr. Nataša Kejžar Asist. Damjan Manevski, mag. mat. je zaposlen na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete v Ljubljani (IBMI) kot mladi raziskovalec. Poleg raziskovalnega dela na podrocju svojega doktorata, kjer zgledno napreduje, je izjemno aktiven tudi na vrsti drugih podrocij: na pedagoškem, pri svetovanju raziskovalcem s podrocja medicine in sodeluje pri projektih IBMI. Na IBMI tako že predstavlja kljucen del znanstvenoraziskovalne ekipe. Kot raziskovalec na zacetku svoje kariere dosega izjemne raziskovalne rezultate, saj je kot prvi ali vodilni avtor objavil že tri clanke v mednarodnih recenziranih revijah, enega s podrocja raziskovalnega dela na magistrskem študiju, ostala dva pa na podrocju epidemiologije. V casu epidemije covida-19 se je Damjan poleg svojega rednega raziskovalnega dela izjemno aktivno vkljucil v razvoj epidemioloških modelov bolezni. Epidemiološki model omogoca razumevanje dogajanja, ocenjevanje uspešnosti ukrepov in kratkorocno napovedovanje. Na ta nacin modeli lahko pomagajo odlocevalcem pri utemeljevanju odlocitev in javnosti pri boljšem razumevanju potrebnosti ukrepanja. Ker je bila v Sloveniji ob zacetku epidemije stroka na podrocju epidemioloških modelov povsem nerazvita, je študij literature, razvoj modela in programa pomenil ogromno delo. Damjan se ga je kot del ekipe IBMI lotil izrazito zavzeto, v projekt je vložil ogromno prostega casa in energije. S svojim delom je dokazal izjemno raziskovalno prilagodljivost in ucinkovitost ter mocno željo po uporabi raziskovalnega znanja za odkrivanje resnice. Vec kot leto dni je vsakodnevno tudi skrbel za vzdrževanje modela na naši spletni strani, ki jo povzema skupina Sledilnik COVID-19. S tovrstnim obsežnim delom v ozadju je pokazal na dejstvo, da je zanj uporaba stroke in znanja za korist širše družbe pomembnejša od lastne karierne ambicije. S svojim delom na podrocju epidemioloških modelov je pripomogel k promociji statisticne znanosti v Sloveniji in predstavitvi pomembnosti statistike laicni javnosti. Svoje delo na tem podrocju je zaokrožil z dvema objavljenima znanstvenima clankoma, tretji je v recenziji. Rezultati, povezani z razvojem epidemiološkega modela bolezni covid-19: -Prvi avtor clanka, objavljenega v recenzirani mednarodni reviji Zdravniški vestnik: MANEVSKI, Damjan, POHAR PERME, Maja, BLAGUS, Rok. Ocena stopnje reprodukcije okužbe in deleža okuženih z virusom SARS-CoV-2 v Sloveniji = Estimation of the reproductive number and the outbreak size of SARS-CoV-2 in Slovenia. Zdravniški vestnik : glasilo Slovenskega zdravniškega društva. [Tiskana izd.]. nov.-dec. 2020, letn. 89, št. 11/12, str. 591-602, graf. prikazi, tabele. ISSN 1318-0347. https://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/ view/3068/2600, DOI: 10.6016/z dravVestn.3068. -Prvi avtor clanka, objavljenega v mednarodni reviji Mathematical Biosciences (faktor vpliva 1,65): MANEVSKI, Damjan, RUŽIC GORENJEC, Nina, KEJŽAR, Nataša, BLAGUS, Rok. Modeling COVID-19 pandemic using Bayesian analysis with application to Slovene data. Mathematical biosciences. [Online ed.]. Nov. 2020, vol. 329, str. 1-11, ilustr. https://www. sciencedirect.com/science/article/pii/S0025556420301279?via%3Dihub, DOI: 10.1016/j. mbs.2020.108466. -Rezultati epidemiološkega modela se dnevno osvežujejo na https://oblak8.mf.uni-lj.si/ covid19/, ocene so dostopne tako splošni javnosti kot tudi odlocevalcem. -Na podlagi izsledkov tretjega clanka, katerega soavtor je Damjan, in je trenutno v recenziji, je bil v sodelovanju z ekipo Sledilnika januarja 2021 objavljen poljuden clanek Od zgodbe o uspehu do katastrofe; Kaj se lahko iz tega naucimo? dostopen na https://medium.com/ sledilnik/od-zgodbe-o-uspehu-do-katastrofe-63b77b1a23e1 . Menim, da si Damjan Manevski zaradi izjemno uspešnega družbenokoristnega raziskovalnega dela, ki se mu posveca ob zglednem opravljanju obveznosti na doktorskem študiju Statistike, zasluži Priznanje Klemna Pavlica mlademu statistiku. Asist. Damjan Manevski, mag. mat., prejemnik priznanja Klemna Pavlica mlademu statistiku za leto 2021. Na sliki sta še doc. dr. Nataša Kejžar in dr. Matevž Bren. Priznanja so bila podeljena 18. 11. 2021 na Statisticnem dnevu. Naziv castni clan za leto 2020 ni bil podeljen, prav tako nista bila podeljena priznanje za odlicnost statisticnega porocanja v medijih in naziv castnega clana za leto 2021. Prejemniki društvenih priznanj za leti 2020 in 2021. DOMACI IN MEDNARODNI DOGODKI DELOVANJE MLADE SEKCIJE STATISTICNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE dr. Ana Slavec in dr. Andrej Srakar koordinatorja Mlade sekcije Statisticnega društva Slovenije Potem ko je bil predlog, da se v okviru Statisticnega društva Slovenije ustanovi sekcija mladih statistikov, konec marca 2019 potrjen, sva njena pobudnikazacela uresnicevati delovni nacrt. K sodelovanju sva povabila druge clane uredništva bloga Udomacena statistika in druge mlade statistike. Letos tako obeležujemo že tretje leto delovanja in v tem casu smo uresnicili številne na zacetku postavljene cilje. V nadaljevanju povzameva vsebino v tem casu izpeljanih aktivnosti – prav tako v štirih sklopih, kot smo jih zasnovali v nacrtu delovanja. Prirejanje dogodkov Ena izmed glavnih aktivnosti sekcij je organizacija rednih dogodkov. Novembra 2019 smo organizirali prvo srecanje Mlade sekcije s predavanjem Katarine Košmelj, v januarju 2020, drugo s predavanjem Bojana Nastava. Zaradi epidemije covida-19 smo tretje srecanje s predavanjem Jožeta Sambta prvic organizirali prek spleta. O vseh treh sva porocala že v prejšnji številki Biltena, tokrat pa bomo povzeli še naslednje dogodke. Epidemija koronaviruse bolezni oziroma njeno modeliranje in statisticni vidiki so bili tema cetrtega srecanja, na katerem smo – drugace kot pri prejšnjih – gostili kar pet gostov. Aleks Jakulin je predstavil skupino Sledilnik COVID-19 in pomen podatkovne odlicnosti. Nato so trije raziskovalci z Univerze v Ljubljani predstavili svoje modeliranje epidemije, in sicer Žiga Zaplotnik s Fakultete za matematiko in fiziko, Janez Žibert z Zdravstvene fakultete in Maja Pasica posveta o modeliranju in statisticnih vidikih covida-19 v Sloveniji. Pohar Perme z Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete. Zadnji govorec je bil Tomaž Štupnik z UKC Ljubljana, predstojnik Klinicnega oddelka za torakalno kirurgijo na UKC Ljubljana in tudi magistrant Uporabne statistike, ki je predstavljene modele komentiral z vidika zdravstvene in statisticne stroke. Dogodek je bil s pomocjo skupnosti Sledilnik COVID-19 zelo široko promoviran in nanj se je prijavilo vec kot 250 oseb, še vec kot še enkrat toliko jih je prenos spremljalo po YouTubu, do danes pa ima že vec kot 2.400 ogledov. Govorci so prejeli izjemno veliko vprašanj, tako da na vsa niso mogli odgovoriti med dogodkom, ampak so nanje podali pisne odgovore po njem in te smo objavili na blogu Udomacena statistika. Dogodek je bil dobro medijsko pokrit in zelo odmeven ter je prispeval k vecji prepoznavnosti Statisticnega društva, pomemben pa je bil tudi za Sledilnik COVID-19, katerega clanstvo se je po dogodku bistveno povecalo in je postal še bolj interdisciplinaren. Tudi peti dogodek z naslovom Vizualizacija zdravstvenih podatkov je bil povezan z zdravjem. Gaj Vidmar (URI Soca) je predstavil teoreticna nacela kakovostne in razumljive vizualizacije. Nato je Metka Zaletel (Nacionalni inštitut za javno zdravje) na prakticnih primerih ponazorila izzive, s katerimi se na inštitutu srecujejo pri pripravi graficnih prikazov. Miha Kadunc (Sinergise) je govoril o oblikovanju vizualizacij podatkov o epidemiji koronavirusne bolezni v okviru projekta Sledilnik. Zadnji govorec, Aljaž Vindiš (3fs), veckrat nagrajeni oblikovalec, pa je strnil nekaj glavnih spoznanj na podlagi svojih bogatih izkušenj s prikazi podatkov. Pasica posveta o vizualizaciji zdravstvenih podatkov. Ker smo pri prejšnjih dveh dogodkih presegli nacrtovano trajanje, dolgi format pa ni najprimernejši za splet, smo se odlocili, da bo pri naslednjih manj gostov. Šesti dogodek je bil namenjen trendom v javnomnenjskih raziskavah; gostili smo Janjo Božic Marolt (Mediana) in Maya Doušaka (Fakulteta za družbene vede). Tako smo v predstavitvah primerjali pogled na omenjeno temo z vidika gospodarstva in z vidika akademskega okolja. V razpravi po predstavitvah smo se z gostoma pogovarjali o zagotavljanju reprezentativnosti in kakovosti vzorcev, nacinih pridobivanja kontaktov, uporabi novih tehnologij ter o pomembnosti poznavanja metodologije in znanja statistike na tem podrocju. Pasica posveta o trendih v javnomnenjskih raziskavah. Med dogodki velja omeniti tudi seminar Michaela Bošnjaka z Leibnizevega inštituta za informacije o psihologiji, na katerem je predstavil brezplacna orodja za raziskovalce na podrocju psihologije, ki jih lahko uporabijo v razlicnih fazah raziskovalnega cikla. Potekal je 20. oktobra 2020, na Svetovni dan statistike, vendar zunaj rednih srecanj Mlade sekcije; izvedli smo ga namrec v sodelovanju z društvom Mlada akademija, in sicer je bil eden izmed dogodkov v njegovem nizu dogodkov o odprti znanosti, ki je potekal v okviru Meseca znanosti v organizaciji Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Dogodek sta moderirali Katja Lozar Manfreda (Fakulteta za družbene vede) in znanstvena novinarka Zarja Muršic. Pasica seminarja o reproducibilnosti. Na sedmem srecanju Mlade sekcije smo se vrnili na format enega gosta. To je bil Mihael Perman, izredni profesor za verjetnost in statistiko na Univerzi v Ljubljani in na Univerzi na Primorskem, ki je spregovoril o razmerju med verjetnostjo in statistiko ter o vlogi matematike v sodobni statistiki. Posebej smo se ustavili pri njegovem clanku o nakljucnih procesih, danes poimenovanih Pitman-Yor, ki je še vedno eden najpogosteje citiranih na podrocju verjetnosti in statistike. V razpravi smo se dotaknili tudi smeri razvoja raziskovanja verjetnosti in statistike v prihodnje. Pasica seminarja o verjetnosti in statistiki. Zadnje, osmo srecanje je potekalo aprila 2021, naš gost pa je bil Erik Štrumbelj s Fakultete za racunalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, eden od zacetnikov sistematicnega poucevanja in raziskovanja na podrocju Bayesovih metod v Sloveniji. Pogovor je tekel o trenutnem stanju Bayesove statistike pri nas in v tujini ter o njenem razmerju do frekventisticnega sklepanja, o sodobnih Bayesovih racunskih metodah ter drugih dognanjih in delu na tem podrocju. Pasica seminarja o Bayesovih racunskih metodah. Na blogu Udomacena statistika so objavljene reportaže vseh srecanj, ki za spletna srecanja od vkljucno cetrtega naprej vsebujejo tudi povezave do posnetkov srecanj na kanalu YouTube sekcije. Srecanj Mlade sekcije po tem, osmem, nismo vec organizirali, ker smo se odlocili, da bomo pocakali, da bodo razmere dovolj ugodne za organizacijo srecanj v živo. Spletne seminarje v okviru pobude YoungStatS, o kateri pišemo tudi v locenem prispevku, pa smo organizirali še naprej. Med dogodki v tem sklopu aktivnosti naj omenimo še družabni vecer, ki smo ga organizirali lani, v 2021, v okviru mednarodne konference Applied Statistics 2021; in sicer v orodju Gather Town. Udeleženci so tekmovali v dveh igrah. V prvi so jim bila predstavljena bizarna dejstva in za vsako so se morali odlociti, ali je resnicno ali ne. V drugi igri pa so bila vprašanja iz statistike; tukaj so morali izbrati pravilen odgovor izmed štirih ponujenih. Blog in (spletni) mediji V letu 2020 smo na blogu Udomacena statistika objavili 30 prispevkov, s cimer smo se zelo približali siceršnjemu rekordu objav (33), ki smo ga dosegli v letu 2015. Od tega je bilo 12 porocil z dogodkov, 3 novice, 1 intervju in kar 14 vsebinskih objav, med katerimi jih je bilo 8 povezanih z epidemijo koronavirusne bolezni. Lani, v letu 2021, žal nismo nadaljevali s tako pogostostjo, saj jih je bilo le 7, in sicer 2 porocili z dogodkov, 2 intervjuja in 3 vsebinske objave (od katerih je bila le ena povezana s koronavirusom). 16. 3. 2021, dan pred osmim rojstnim dnem bloga, smo obeležili stoto objavo po vrsti. Konec januarja 2022 smo objavili že 105. prispevek in upamo, da jih bo še veliko. Med novostmi v komunikaciji na spletu je Mesecni novicnik, katerega prva številka je izšla 1. junija 2020, januarja 2022 pa smo izdali 16. številko. Kot ime pove, publikacija izhaja (skoraj) vsak mesec. Vsebuje povezave do reportaž s preteklih dogodkov, napovedi prihodnjih dogodkov, zanimivih za slovenske statistike, seznam znanstvenih, strokovnih in poljudnoznanstvenih objav slovenskih statistikov, med temi tudi prispevkov na blogu Udomacena statistika, in obvešca o pojavljanju slovenskih statistikov v medijih. Na prejemanje novicnika se je mogoce narociti prek povezave https://tinyletter.com/stat-d. Mesecni novicnik Mlade sekcije Statisticnega društva Slovenije. Povezave do prispevkov na blogu in do številk novicnika objavljamo na strani Udomacena statistika na Facebooku in prek Twitter racuna Mlade sekcije. Za promocijo raznih novic, napovedi dogodkov in drugih prispevkov pa uporabljamo skupino Udomaceni statistiki na Facebooku, kjer lahko poleg urednikov objavljajo tudi drugi clani skupine. Mednarodno povezovanje s sorodnimi sekcijami Mlada sekcija je od svojega nastanka aktivna v mednarodni pobudi Young Statisticians Europe, v okviru katere Andrej Srakar koordinira enajstclansko uredništvo projekta YoungStatS, ki je bil otvorjen na svetovni dan statistike, 20. oktobra 2020. Projekt je sestavljen iz dveh delov. Prvi del je obsežnejši blog, ki temelji na kratkih predstavitvah nedavno objavljene statisticne literature, ki jih pišejo avtorji prispevkov sami. Doslej so tako za blog pisali znani statistiki in probabilisti Richard Samworth, Yulia Gel, Andrea Montanari, Peter J. Diggle, Mark van der Laan in Jan Swart. Med uvodnimi objavami na blogu sta bili tudi dve objavi slovenskih predstavnikov, Marjana Cugmasa in Damjana Manevskega. Drugi del tega projekta, ki ga od zacetkov podpira združenje Bernoulli Institute of Mathematical Statistics, so spletni seminarji One World YoungStatS, ki so namenjeni predstavljanju najbolj zanimivih mlajših raziskovalcev na podrocju statistike in podatkovne znanosti, verjetnosti in ekonometrije v mednarodnem merilu. Seminarji so nastali kot del mednarodnega gibanja seminarjev One World, doslej jih je bilo osem in jim mednarodni krogi posvecajo veliko pozornosti. Uredništvo bloga YoungStatS ob Svetovnem dnevu statistike 2020. Vkljucevanje v izobraževanje na podrocju statistike Nekateri clani sekcije so sodelovali oziroma še vedno sodelujejo tudi pri izvedbi Evropskih statisticnih iger, evropskega tekmovanja srednješolcev v znanju statistike, ki je pomembno za spodbujanje izobraževanja mlajših generacij na tem podrocju. V okviru Mladesekcije je v prvem letu našega delovanja potekalo tudi tutorstvo za matematicne predmete v okviru magistrskega in doktorskega študija statistike, vendar ga v nadaljevanju zaradi omejitev pandemije nismo vec izvajali. V prihodnosti želimo nadaljevati delo na vseh štirih podrocjih, predvsem pa si želimo še vec aktivnih clanov in clanic ter povezanosti z drugimi aktivnostmi na podrocju statistike v Sloveniji in tujini. KONFERENCA UPORABNA STATISTIKA – APPLIED STATISTICS 2021 mag. Irena Vipavc Brvar Na izvedbo konference AS v letu 2021 so vplivale omejitve zaradi kornavirusa. Potem ko je bila v letu 2020 prvic, odkar se prireja, odpovedana, je bila namrec v letu 2021 na željo številnih kolegov statistikov, ki so dogodek pogrešali, izpeljana spletno. Sedemnajsta konferenca AS je potekala med 20. in 22. septembrom 2021. Vabljeni predavatelji so bili Jan Beyersmann z Univerze Ulm v Nemciji, Anuška Ferligoj z Univerze v Ljubljani in Richard De Veaux z Univerze Williams Collage, ZDA. Prva dva dneva sta bila namenjena predstavitvam znanstvenih prispevkov, tretji dan pa delavnici, ki jo je vodil Andrej Srakar. Na tokratni konferenci so bile prvic organizirane vabljene sekcije, ki so jih organizirali Fabio Divino z Univerze v Moliseu, Italija (sekcija Statistical analysis of the COVID-19 outbreak: methods and application), Michael Greenacre z Univerze Pompeu Fabra, Barcelona, Španija (Compositional Data Analysis), Marianne Huebner z Univerze Michigan State, ZDA (Data ethics in research) in Aleš Žiberna z Univerze v Ljubljani (Blockmodelling). Za potrebe konference AS 2021 je bila kot podstran glavne strani Statisticnega društva oblikovana stran, namenjena temu dogodku (https://stat-d.si/applied-statistics-conference/as2021/). Na njej so zdaj objavljene naslednje vsebine: program, posterji in knjižica povzetkov; prvic so bile letos objavljene tudi prosojnice in videoposnetki, kjer so bili predstavljeni posterji. Avtorjem posterjev je bilo tokrat omogoceno, da so poleg dokumenta delili tudi kratek videopovzetek, v katerem so predstavili svoje delo; za to možnost se jih je odlocilo vec kot polovica. Udeležba je bila brezplacna, potrebna je bila le prijava. Dogodek je na ta nacin dosegel številnejše obcinstvo, kot bi ga ob osebni izvedbi, prikrajšani pa so bili za druženja, predvsem med odmori, ko si se lahko v neformalnem pogovoru s predavatelji neposredno vkljuceval v razpravo o preucevani tematiki, kar so posamezniki pogrešali. Registriranih je bilo 227 posameznikov, najvec seveda iz Slovenije (približno 70) in iz drugih evropskih držav (90, najmocneje sta bili zastopani sosednji Italija in Hrvaška). Ob registraciji je bilo navedenih 44 razlicnih držav, kar kaže na to, da konferenca privabi res številno in raznoliko obcinstvo. Zastopane so bile tudi Azija (40), države Severne in Južne Amerike (30) in afriške države (20). Posamezna predavanja so bila dobro obiskana. Za registracijo je bila uporabljena aplikacija 1ka, za izvedbo pa dve licenci za videokonferencno aplikacijo Zoom. Konferenca je potekala tehnicno brezhibno, kljub temu da nismo imeli profesionalne tehnicne podpore in da so za potek sekcij skrbeli clani organizacijskega odbora. Graf udeležencev po državah. PROJEKT YOUNGSTATS PRIHODNOST STATISTIKE PO CASU EPIDEMIJE? doc. dr. Andrej Srakar Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER) Projekt YoungStatS, ki je v casu epidemije covida-19 postal stalnica mednarodnega statisticnega prostora, je po moji zamisli in na skupno pobudo Mlade sekcije Statisticnega društva Slovenije nastal v okviru pobude Mladih evropskih statistikov (Young Statisticians Europe, YSE), ki povezuje mlade sekcije statisticnih društev po Evropi v okviru združenja FENStatS. V prispevku na kratko opišem nastanek projekta, njegovo delovanje in nacrte v prihodnje. Nastanek Ob ustanovitvi Mlade sekcije Statisticnega društva Slovenije, ki jo od pricetkov koordinirava skupaj z Ano Slavec (InnoRenew.eu) smo v program kot eno štirih nosilnih tock dela zapisali tudi mednarodno povezovanje. Zato sem se sam ob financni podpori društva in soglasju sekcije udeležil drugega srecanja pobude YSE v Bukarešti v zacetku novembra 2019. Na srecanju sem kot vsi sodelujoci predstavil svoj znanstveni prispevek ter zamisel mednarodnega statisticnega bloga, kjer prispevke pišejo avtorji nedavno objavljenih znanstvenih clankov sami. Izvorna zamisel takšnega bloga je nastala v pogovorih s kolegi s podrocja ekonomije na eni mednarodnih delavnic na Dunaju leta 2015 in takrat prerasla v odmeven mednarodni blog EconomistsTalkArt.org, ki je danes verjetno nosilni projekt podrocja kulturne ekonomike v mednarodnem merilu in skoraj od zacetkov prejema številne pohvale. Ta blog je pokazal, kako lahko tovrstni projekti povsem prerodijo neko podrocje, ki je imelo ob svojem nastanku zaradi majhnosti le malo možnosti za izmenjave in komunikacijo v mednarodnem merilu, kar je cetverico mlajših raziskovalcev, ki smo ga ustanovili, tudi vodilo pri nastajanju projekta. Sam sem pod vtisom njegoveuspešnosti in v dogovoru s takratnimi souredniki leta 2017 podal pobudo za ustanovitev podobnega bloga pri projektu, kjer sem formalno zaposlen, Raziskavi o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi (SHARE). Tudi ta projekt ocenjujem kot uspešen, predvsem pa potreben za sam projekt SHARE, o cemer pricajo številni odzivi, ki jih prejemamo še danes. Vseeno pa ni vzbudil toliko odmeva kot prvi blog. Ko sem razmišljal o nacinih, kako lahko prispevam in se intenzivneje vkljucim v mednarodna dogajanja na podrocju statistike, ni bilo težko potegniti miselnih povezav. Podrocje statistike je sicer po velikosti in pomenu povsem neprimerljivo z dometom omenjenih dveh projektov. Ker pa je prvi, EconomistsTalkArt.org nastal po vzoru velikanskega spletnega projekta VoxEU s podrocja ekonomije, so bile bližje vzporednice s slednjim projektom. Zakaj ne bi tudi podrocje statistike dobilo spletne strani, kjer bi lahko prebirali kratke predstavitve sveže objavljenih znanstvenih prispevkov z razlicnih podrocij statistike, kjer bi hitro dobili zgošcene in cim bolj poljudne informacije o novih cenilkah, algoritmih, dokazih ali empiricnih ugotovitvah? Med najbolj brane bloge na podrocju statistike trenutno zagotovo sodijo blogi statistikov Bayesove usmeritve, kot so blog Christiana P. Roberta (Xi’an’s Og), Andrewa Gelmana in blog Statisfaction. Vendar vsi ti temeljijo na zapisih urednikov bloga; pri Robertu in Gelmanu si ti sledijo dnevno, pri Gelmanu velikokrat celo na nekaj ur. Vendar bloga po vzoru projekta VoxEU, ki danes velja za obicajen vir informacij raziskovalcem v ekonomiji, do nastanka YoungStatS v statistiki še ni bilo. Ko sem torej zamisel projekta predstavil v Bukarešti, je naletela na veliko mero odobravanja in podpore. Povedali so, da bi bil projekt lahko zelo pomemben tudi za YSE, nekateri pa tudi, da pogosto berejo stran VoxEU.Žal je potem prišlo obdobje pricetka epidemije in ker pobudo YSE tvorijo mlajši raziskovalci, ki so velikokrat zaposleni (ce sploh) v prekarnih razmerjih, se v takšnih obdobjih navadno delovanje pobude skrci na minimalno. Tako smo tudi z nadaljnjimi pogovori o nastanku projekta cakali do junija 2020, ko se je v vecini držav koncal prvi val epidemije. S kolegi iz pobude smo se takrat srecali na daljšem spletnem sestanku, na katerem smo se podrobno pogovorili o vseh podrobnostih izvedbe. Delo je intenzivno steklo v vec delovnih skupinah, in septembra je delo uredništva v skupini desetih izbranih raziskovalcev (izbranih na pozivu za prijave) lahko steklo. Clane uredništva so prispevale najbolj aktivne sekcije v pobudi: dva clana mlada sekcija italijanskega statisticnega društva, dve clanici mlada sekcija francoskega, dva clana mlada sekcija irskega, dve clanici iz Romunije, ena iz Belgije ter jaz kot pobudnik in bodoci koordinatoruredništva. Žal se nekatere druge države niso odzvale pozivu za prijave, vecinoma zato, ker še nimajo formalno organiziranih mladih sekcij v nacionalnem statisticnem društvu. Tudi ime bloga smo izbrali skupno, v anketi med vsemi clani pobude YSE, kjer je bilo predlaganih okrog 15 imen, zmagalo pa je ime YoungStatS, ki aludira na krovno organizacijo, v okviru katere delujemo: Združenje evropskih nacionalnih statisticnih društev oziroma FENStatS. Na uvodnih sestankih uredništva smo se odlocili tudi, da bodo drugi del projekta sestavljali spletni seminarji, ki prvotno niso bili del zamisli. Takrat še nismo tocno vedeli, kako jih izvesti; spomnim se, da je takratni koordinator irske sekcije dr. Michael Fop predlagal, da z vsem pocakamo do konca epidemije, vseeno pa smo se odlocili, da sledimo prvotnemu nacrtu in projekt uradno predstavimo ob svetovnem dnevu statistike – 20. oktobra 2020. Utrinek z odprtja projekta YoungStatS, 20. oktober 2020. Sam sem bil v tistem casu zelo aktiven v okviru nekaterih vecjih mednarodnih spletnih seminarjev, ki so nastali v casu epidemije, zlasti seminarjev One World Probability ter Gary Chamberlain seminar in econometrics. Z odmevnim prispevkom s podrocja verjetnosti sem se v avgustu 2020 udeležil tudi Bernoulli-IMS One World Symposium, kjer sem prišel v stik s takrat najbolj aktivnimi raziskovalci in jim kratko omenjal in skušal predstaviti zamisel YoungStatS. Zvedel sem, da potekajo priprave za projekt spletnega seminarja One World Statistics, ki bi po vzoru One World Probability povezal raziskovalce v matematicni statistiki (tudi pobudnik je bil eden dveh osrednjih pobudnikov One World Probability, prof. dr. Andreas Kyprianou). Tako smo v nastajajocem YoungStatS stopili v stik s trojico raziskovalcev, ki so bili predvideni za koordinatorje tega projekta. Odgovoril nam je prof. dr. Edgar Dobriban, s katerim smo se srecali prek spleta (nekoliko se ga je dotaknilo tudi to, da je sam doma iz Romunije, od koder sta dve clanici uredništva YoungStatS, o cemer smo se prav tako pogovarjali na sestanku). Ker je bilo že takrat jasno, da seminarja One World Statistics zaradi premalo odzivnosti raziskovalcev ne bo, je obstajala možnost, da bi lahko prav YoungStatS zapolnil ta manko. Delovanje Po medijsko dokaj odmevnem zacetku projekta ob svetovnem dnevu statistike smo se lotili dela, rednejših sestankov uredništva v Zoomu in pisanja povabil avtorjem. Spletnih seminarjev se takrat še nismo lotevali. Omenim lahko, da je bil projekt YoungStatS veckrat omenjen v pogovorih družabnega dela spletne konference CFE-CMStatistics decembra 2020, mnogi so že takrat gojili pricakovanja do projekta. Epidemija pa je žal povzrocila številne zamude pri oddajanju prispevkov, in te se nadaljujejo tudi danes, ko epidemija še traja. Na številne obljubljene prispevke vodilnih svetovnih statistikov cakamo že vec kot leto dni. V mesecu februarju 2021 smo organizirali tudi prvi spletni seminar One World YoungStatS. Izbira besed One World je bila glede na prej povedano logicna, tudi Leif Döring in Andreas Kyprianou, osrednja pobudnika projekta One World Probability in gibanja matematicnih seminarjev One World nasploh, ki sta vedela za naš projekt še iz pogovorov v casu One World Symposiuma, sta delovala vesela prošnje za uporabo imena in vkljucitev na seznam One World seminarjev. V uredništvu YoungStatS so to zelo veselo pozdravili, tisti, ki delujejo v krogih matematicne statistike in verjetnosti, so dobro vedeli, kaj ta naziv pomeni. Po premisleku smo osnovno usmeritev seminarja omejili izkljucno na mlajše raziskovalce – že v casu One World Symposium sem videl, koliko pozornosti se spodbujanju mladih v casu epidemije (in po njej), prav tako pa nam je takšna omejitev ponudila precej jasnejši, hkrati pa še vedno zelo širok domet delovanja. Poleg statistike smo takrat projekt razširili tudi na verjetnost in ekonometrijo, kasneje pa še na podatkovno znanost. Naš prvi seminar je tako potekal februarja 2020, na temo novosti v modeliranju covida-19, s štirimi mlajšimi raziskovalci iz Francije, Italije in Velike Britanije ter komentatorjem prof. dr. Dhersinom s pariške univerze Sorbonne Nord. Seminar je pritegnil precej pozornosti in je uredništvu služil kot izkušnja za nadaljevanje dela. Naslednji seminar s podrocja Bayesovih neparametricnih modelov smo priredili aprila. Predstavil je zelo živo ter tradicionalno benevoletno in matematicno usmerjeno skupnost Bayesove statistike, navzocih je bilo nekaj vec kot 100 poslušalcev, odzivi po seminarju so bili zelo dobri. Kolaž slik z drugega seminarja One World YoungStatS o Bayesovih neparametricnih modelih. Po tem seminarju smo pisali na Institute of Mathematical Statistics (IMS), ki nam je svojo podporo obljubil že ob zacetku projekta, potem pa dogovorov zaradi epidemije nismo uspeli dokoncati. IMS je potrdil podporo projektu, v tem casu so v svojih glasilih veckrat zapisali, da želijo vec odmeva (angl. outreach). Že od nastanka pa YoungStatS podpira združenje Bernoulli. Tako smo se v zacetku pomladi 2021 srecali z njihovimi mlajšimi raziskovalci, organiziranimi v Young Researchers Committee, in se dogovorili za skupen seminar s podrocja verjetnosti, ki je potekal v septembru 2021. Utrinek s skupnega seminarja z Mladimi raziskovalci združenja Bernoulli. Po seminarju o Bayesovih neparametricnih modelih sta do poletja 2021 sledila še seminarja o kompozitnem modeliranju strukturnih enacb ter o analizi funkcijskih podatkov, oba s precej dobrimi odzivi v casu priprave in po seminarjih. Sam sem med poletjem sodeloval na številnih vodilnih konferencah s podrocij verjetnosti, matematicne statistike in ekonometrije, bil navzoc na njihovih vecjih srecanjih, kjer sem dobil veliko informacij, koristnih za nadaljnje delo projekta. Seminarji, ki so sledili v jeseni, so se nadaljevali tam, kjer smo nehali pred poletjem. Spremljanost naših dogodkov je postajala vedno vecja, seminarja o simbolni analizi podatkov in algebrajski statistiki sta sicer predstavila manjši raziskovalni skupnosti, bila pa sta zelo pomembna za njuno vidnost (o cemer so nam pisali raziskovalci po seminarjih). Naše delo je verjetno svoj trenutni vrhunec doživelo z decembrskim seminarjem o pristopih razlike-v-razlikah v ekonometriji. Kot sem omenil v zacetku, sem bil sam vse od zacetka zelo aktiven v delu seminarja Garyja Chamberlaina, kjer sem se srecal tudi z dr. Pedrom Sant’Anno, videl, da so njegovi ekonometricni znanstveni prispevki (iz takrat meni še neznanega razloga) na samem vrhu lestvic branosti v znanstvenih revijah podrocja, in ga povabil, da skupaj pripravimo prvi One World YoungStatS seminar s podrocja ekonometrije. Pristal je s precejšnjim veseljem. Z malo pikrosti lahko omenim, da je kot enega (mlajših) govorcev predlagal kar prof. dr. Jeffreyja M. Wooldridgea, enega starost podrocja ekonometrije. Sam sem se le nasmehnil in se zadržal komentarjev, denimo, kdo bi lahko komentiral njegov prispevek in omenjenega nadebudnega “bodocega” ekonometrika usmeril na pot razvoja. Utrinek s seminarja o ekonometricnih pristopih razlike-v-razlikah. Seminar je doživel izjemen odmev in bil nekakšna krona našega dosedanjega dela. Prijavljenih je bilo skoraj 1000 posameznikov, na samem seminarju v Zoomu jih je sodelovalo preko 300, številni so seminar spremljali v živem prenosu po YouTubu. Narocnine na kanal YoungStatS na YouTubu so s predhodnih 40 zacele rasti in narasle na sedanjih 256 in še vedno rastejo skoraj dnevno. Takoj po seminarju je nastalo vec prispevkov, ki so spregovorili o tem, zakaj je bilo podrocje pristopov razlike-v-razlikah in delo Pedra Sant’Anne in mlajših raziskovalcev, ki so se predstavili na seminarju, tako dobro sprejeto – naš seminar je kot eden prvih predstavil sklop manjših ekonometricnih odkritij, ki so se v casu epidemije širila predvsem prek Twitterja in manjših spletnih seminarjev, naš seminar pa je to verjetno prvic predstavil najširši raziskovalni javnosti in s tem najbolje pokazal, kaj lahko dobrega naredi za podrocje statistike v najširšem merilu. Nacrti in zakljucek Nacrti projekta YoungStatS so ambiciozni in se že uresnicujejo. Ko to pišem, pricakujemo novi seminar, prvi s podrocja raziskovanja nakljucnih procesov, znova z vrhunskim izborom mlajših raziskovalcev. V pomladi in poletju 2022 bodo sledili seminarji o Bayesovem modeliranju strukturnih enacb, neparametricni statistiki in statisticni (podatkovni) globini, približnem Bayesovem racunanju, ter pristopih instrumentalnih spremenljivk. Napovedana sta tudi dva seminarja s podrocja podatkovne znanosti, konkretneje o pristopih veckrakih banditov. Uredništvo projekta ima od jeseni 2021 dva nova clana, dr. Nina Deliu prihaja z univerze v Cambridgeu, Michaela Fopa, ki se je vmes umaknil iz irske mlade sekcije, pa je zamenjal Tin Lok James Ng. Z znano mlajšo slovensko matematicarko, ki trenutno deluje na univerzi ETH Zürich, dr. Saro Kališnik, smo dogovorjeni za skupni seminar jeseni ali pozimi 2022. Najverjetneje bodo sledili seminarji o metodah sinteticnih kontrol v ekonometriji (pisali smo prof. dr. Abadieju z MIT), o temah s podrocja verjetnosti in nakljucnih procesov, Bayesove statistike, vzrocnega sklepanja in strojnega ucenja, analize omrežij (francoska kolegica iz uredništva deluje na tem, Slovencem seveda dobro znanem podrocju), analize ekstremnih vrednosti, ter nekaterih bolj uporabno usmerjenih tem. V casu decembrskega seminarja smo pisali tudi na Econometric Society, kjer so v odzivu izrazili pripravljenost, da nam pomagajo v domeni svoje aktivnosti. Ves cas svoje delo nadaljuje tudi blog, ki pa ga za zdaj zadržujejo zamude številnih obljubljenih prispevkov, kar je verjetno posledica casa epidemije (ceprav vcasih prejmemo tudi kakšen jezen odziv povabljenih avtorjev, ceš da naj jih pustimo pri miru). V prispevku sem vam skušal približati nekaj vec kot enoletno delo projekta, ki je precej odmeven v mednarodnih krogih in je najbrž tudi zato vpogled vanj lahko zelo zanimiv. Mislim, da delo pri projektu potrjuje, kako je za uspešno delo in prepoznavnost v mednarodnih krogih dovolj zanimivaideja in njena dobra izvedba. Sam pa se veselim prihodnosti projekta in upam, da bo podpore, ki je je deležen, imel še naprej. SRECANJE MLADIH STATISTIKOV 2021 - PETINDVAJSETO doc. dr. Luka Kronegger Fakulteta za družbene vede Jubilejno, 25. srecanje mladih statistikov je potekalo od 15. do 17. oktobra 2021 na gradu Vorau na avstrijskem Štajerskem. Tokratno srecanje je bilo posebno z vec vidikov. Poleg tega, da je bilo petindvajseto in izvedeno v monumentalnem grajskem okolju, smo se ga zaradi lanske odpovedi in letošnje pogumne umestitve med dva (kdove katera) epidemicna vala udeležili še z nekoliko vecjim veseljem kot sicer. Znanstveni del srecanja je potekal po ustaljenem urniku: s po tremi predstavitvami predstavnikov iz Avstrije, Slovenije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Slovenske barve so tokrat zastopali Maja Buhin Pandur s prispevkom Topic Modelling with Latent Dirichlet Allocation Method in Social Sciences - Case Study of Web of Science, Bor Vratanar s prispevkom Evaluating Cancer Screening Programmes using Survival Analysis in Marko Sumina z Analysis of Data Cleaning Techniques. Srecanje je bilo posebno tudi z vidika organizatorske zasedbe: svoje delo je namrec predal kolegu (Petru Filzmoserju) zadnji iz ekipe »stare garde« oz. zadnji soiniciator prvega srecanja (Herwig Friedl). Letošnje, 26. srecanje mladih statistikov – YSM 26 – bo predvidoma potekalo v oktobru v Sloveniji in – v skladu s še mlajšo organizacijsko ekipo – morda v nekoliko drugacni obliki. Vabljeni. Povzetki, predstavitve in fotografije s srecanja so dostopni na http://www.stat.tugraz.at/ysm25/. Udeleženci srecanja mladih statistikov. STATISTICNI DAN 2021 Martin Bajželj Statisticni urad RS Tradicionalni Statisticni dan je v 2021 potekal 18. novembra, tudi tokrat pod okriljem Statisticnega urada RS in Statisticnega društva Slovenije. Okvirni naslov tokratnega, že tridesetega Statisticnega dneva je bil Pravi podatki za boljše odlocitve. S povabljenimi strokovnjaki in z drugimi udeleženci dogodka smo iskali odgovore na naslednja vprašanja: Kateri so tisti podatki, ki nam pomagajo sprejemati dobre odlocitve? Kako jih zagotoviti v hitro spreminjajocem se svetu in nepredvidljivih razmerah? Ali je bilo v casu razglašene epidemije na voljo dovolj pravocasnih podatkov za pripravo kakovostnih analiz za podporo odlocevalcem? Kakšne spremembe so se v casu pandemije zgodile v naši družbi? Ali bi za dodatne analize potrebovali vec podatkov, drugacne podatke, bi morali biti ti na voljo prej, hitreje? In še: kakšni izzivi nas pri zbiranju podatkov glede na mocno povecane potrebe cakajo v prihodnosti? Statisticnega dneva 2021 se je udeležilo okoli 380 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Dogodek je tokrat prvic potekal v hibridni obliki, tj. deloma v živo, deloma po spletu. Nastopajoci so se ga vecinoma udeležili v živo, drugi udeleženci pa so ga spremljali po spletu. Povezovalka in moderatorka dogodka je bila gospa Bernarda Žarn. Statisticni dan 2021 sta odprla Tomaž Smrekar, generalni direktor Statisticnega urada RS, in dr. Matevž Bren, predsednik Statisticnega društva Slovenije. Uvodni prispevek je pripravila in predstavila Zala Jakša s Statisticnega urada RS. V njem je v jeziku statisticnih podatkov opisala 30 let samostojne Slovenije. Govorci v omizju, ki je obravnavalo temo Podatki v casu epidemije – nove potrebe in novi rezultati, so razpravljali o pripravi pravocasnih in kakovostnih podatkov v casu epidemije ter o izzivih, ki nas cakajo v prihodnje. Prvi del prireditve se je koncal s podelitvijo priznanj Statisticnega društva Slovenije za leti 2020 in 2021. Dobitniki so bili: -Blejcevo priznanje 2020: prof. dr. Vladimir Batagelj -priznanje Klemna Pavlica 2020: dr. Marjan Cugmas -priznanje za odlicnost statisticnega porocanja v medijih2020: skupina Sledilnik COVID-19 -Blejcevo priznanje 2021: prof. dr. Lea Bregar -priznanje Klemna Pavlica 2021: asist. Damjan Manevski, mag. mat. V drugem delu dogodka sta priznana tuja strokovnjaka obravnavala temo Izzivi zbiranja podatkov v prihodnosti. Predstavila sta zanimive metodološke rešitve in izzive na podrocju statisticnih raziskovanj in anket. Odzivi udeležencev dogodka so bili zelo pozitivni; med ocenjevanimi elementi dogodka sta z visokimi ocenami izstopali predvsem aktualnost obravnavane vsebine in organizacija dogodka. Obiskovalci so se strinjali tudi s tem, da bi bilo treba podoben dogodek organizirati tudi v prihodnje. Utrinke z dogodka in gradiva predavateljev lahko najdete na spletni strani Statisticnega urada RS. EVROPSKE STATISTICNE IGRE – PETIC Mojca Merc Statisticni urad RS Evropske statisticne igre so mednarodno tekmovanje v znanju statistike in uporabi uradnih statisticnih podatkov, namenjeno srednješolcem. Statisticni urad RS (SURS) ga v šolskem letu 2021/22 izvaja petic zapored. Tokrat sodelujejo na njem poleg dijakov iz Slovenije tudi njihovi vrstniki iz 18 drugih evropskih držav. Vsi tekmujejo kot ekipe z najvec tremi clani. Te se med seboj pomerijo v razlicnih nalogah, in sicer najprej na nacionalnem delu tekmovanja – ta obsega šolsko in državno raven –, najuspešnejše pa nato še v evropskem finalu. Dijaki tekmujejo v dveh tekmovalnih skupinah oz. kategorijah: dijaki zadnjih dveh letnikov v kategoriji A, dijaki prvih dveh letnikov pa v kategoriji B. Na 5. Evropske statisticne igre se je v Sloveniji prijavilo 362 ekip oz. 920 dijakov in 69 njihovih mentorjev s 54 srednjih šol. Ekipe so se najprej pomerile na šolski ravni. Reševale so naloge iz statistike ter odgovarjale na vprašanja o uradnih statisticnih podatkih in publikacijah, dosegljivih na spletnih straneh SURS in Eurostata. Ta del tekmovanja je potekal od 1. do 14. decembra 2021. Uspešno ga je opravilo 319 ekip. Izmed teh se jih je 75 uvrstilo v nadaljevanje, tj. na državno raven tekmovanja. Ta del je potekal od 12. januarja do 9. februarja 2022. Na tej ravni je bilo treba pripraviti analizo na podlagi podanih statisticnih podatkov o delovno aktivnih prebivalcih in placah zaposlenih v Sloveniji. Raziskovalne naloge, ki so jih oddale ekipe, bo ocenila strokovna žirija. Koncni rezultati in imena ekip iz Slovenije, ki se bodo uvrstile v evropski, finalni del tekmovanja, bodo znani 23. marca 2022. Naloga ekip, uvršcenih v evropski finale, bo videoposnetek, dolg najvec dve minuti, z naslovom Okolje in statisticni podatki. Razglasitev zmagovalcev evropskega finala bo predvidoma 3. junija 2022. Vec podrobnosti o tekmovanju je na voljo na spletni strani www.stat.si/igre, kjer bodo objavljene tudi informacije o razpletu tekmovanja. Tekmovanje že vsa leta organizira SURS v sodelovanju s Statisticnim društvom Slovenije in z Eurostatom. Clani Statisticnega društva pomagajo pri izvedbi razlicnih aktivnosti in tako na vec nacinov skrbijo, da je izvedba tekmovanja strokovna in kakovostna. Sodelovanje se zacne že v jesenskih mesecih, in sicer s pripravo sklopa nalog o poznavanju osnov statistike za šolski del tekmovanja. V tem šolskem letu sta ga pripravili dr. Marina Rugelj, profesorica na Škofijski klasicni gimnaziji v Ljubljani, in Barbara Kušar, profesorica na Gimnaziji Kranj. Vsakoletna dejavnost so tudi jesenska izobraževanja za srednješolske ucitelje, s katerimi jim želimo približati statistiko in jih spodbuditi k uporabi uradnih statisticnih podatkov v ucnem procesu. Vsebine teh predavanj so razlicne, povezane tudi s tekmovanjem (npr. predstavitev Evropskih statisticnih iger, dostopnost statisticnih podatkov in produktov na spletni strani SURS-a, uporaba podatkovne baze SiStat). V tem in prejšnjem letu so ta predavanja potekala v obliki spletnih seminarjev. O osnovnih statisticnih metodah, s katerimi se udeleženci srecujejo pri reševanju nalog na tekmovanju, že vec let predava doc. dr. Andrej Srakar. Tistim udeležencem, ki so se tokrat uvrstili na državno raven tekmovanja, je o usmeritvah pri pripravi raziskovalne naloge letos prvic predaval asist. dr. Aleš Toman. Oba predavatelja bosta ponovno tudi clana strokovne žirije na drugi stopnji, ki bo ocenila raziskovalne naloge ekip in dolocila zmagovalce na tej stopnji. Strokovni žiriji na prvi stopnji se bosta pridružili tudi mag. Vasja Ivancic, profesorica na Šolskem centru Slovenske Konjice - Zrece, in Lidija Perše, profesorica na Ekonomski gimnaziji in srednji šoli Radovljica. Eurostat že od zacetka skrbi za mednarodno koordinacijo iger, tekmovanje pa deloma podpira tudi s financnimi sredstvi. Statistike je v srednješolskih ucnih programih malo, zato je vloga Evropskih statisticnih iger še toliko pomembnejša, saj so odlicna priložnost za pridobivanje novega znanja, izkušenj pri delu s statisticnimi podatki in za razvijanje in izpopolnjevanje razlicnih vešcin tako z vidika dijakov kot tudi uciteljev. Tekmovanje postaja med srednješolci vse bolj priljubljeno, saj se mu vsako leto pridružijo novi udeleženci – dijaki s srednjih šol, ki do takrat še niso sodelovale. Tekmovalce in mentorje navdušujejo drugacen nacin tekmovanja, zanimive naloge in širjenje znanja. Uspešnost tekmovanja potrjujejo tudi dozdajšnji dosežki ekip iz Slovenije na mednarodni ravni. Na 4. Evropskih statisticnih igrah je ekipa TEGLZAROŽE z Gimnazije Franca Miklošica Ljutomer slavila zmago v kategoriji mlajših dijakov, ekipa PLANXY z Gimnazije Kranj pa je zasedla cetrto mesto v kategoriji starejših dijakov. Izsek iz zmagovalnega videa ekipe TEGLZAROŽE (www.youtube.com/watch?v=tqCFa73ncW4) DELOVNA SKUPINA ZA STATISTIKO V OKVIRU SLOVENSKEGA PREDSEDOVANJA SVETU EU mag. Ana Božic Verbic Statisticni urad RS Slovenija je v drugi polovici leta 2021 predsedovala Svetu EU. Delovno skupino Sveta EU za statistiko v okviru tega predsedovanja je vodil Statisticni urad RS (SURS). Omenjeni skupini je predsedoval generalni direktor SURS, Tomaž Smrekar, sopredsedovala pa vodja Sektorja za demografske in socialne statistike SURS, Ana Božic Verbic. Slovenija je bila tudi tokrat v triu predsedstev z Nemcijo in Portugalsko, ki sta predsedovali prva v drugi polovici leta 2020, druga v prvi polovici leta 2021. Program, ki ga je pripravil trio predsedstev na podrocju statistike, je izhajal iz dela, ki so ga opravila prejšnja predsedstva, s ciljem zagotoviti – skladno z Uredbo (ES) 223/2009 o evropski statistiki in s Kodeksom ravnanja evropske statistike – visokokakovostne in ustrezne evropske statistike. V njem se je tudi zavezal, da si bo prizadeval – v preglednem in tesnem sodelovanju z vsemi svojimi partnerji – spodbujati vrednote uradne statistike in pospeševati posodabljanje evropskega statisticnega sistema (ESS), da se bo ta ustrezno odzival na nove potrebe uporabnikov, ki jih oblikujejo izzivi globalizacije in digitalizacije. V celoti pa je bil zasnovan tako, da bo krepil zmožnost ESS, da bo lahko izkorišcal nove podatkovne vire in tehnologije ter razvijal inovativne metode in orodja, hkrati pa zagotavljal varne, pregledne in zanesljive podatke, upoštevajoc ob tem vso potrebno statisticno zaupnost kot osnovni pogoj za ohranjanje zaupanja dajalcev podatkov. Slovensko predsedstvo na podrocju statistike se je v delovnih nacrtih pri vodenju Delovne skupine za statistiko – upoštevajoc kontinuiteto zakonodajnega postopka – zavezalo, da bo na podlagi napredka, doseženega med predhodnim, portugalskim predsedovanjem, z nadaljevanjem dela na ravni Sveta EU ter s tesnim in preglednim sodelovanjem z državami clanicami, z Evropskim parlamentom (EP) in Evropsko komisijo (EK) dosežen nadaljnji napredek in da bodo dokoncane razprave o treh zakonodajnih dosjejih: -Predlogu uredbe EP in Sveta o statistiki kmetijskih vložkov in proizvodnje ter razveljavitvi uredb (ES) št. 1165/2008, (ES) št. 543/2009 in (ES) št. 1185/2009 ter Direktive Sveta 96/16/ES (Predlog uredbe SAIO); -Predlogu uredbe EP in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 138/2004 EP in Sveta o ekonomskih racunih za kmetijstvo (Predlog spremembe uredbe EAA); -Predlogu uredbe EP in Sveta o spremembi Uredbe (ES) 2018/1091 v zvezi s prispevkom Unije za integrirano statistiko na ravni kmetij v skladu z vecletnim financnim okvirom za obdobje 2021–2027 (Predlog spremembe uredbe IFS). Predsedstvo se je zavezalo, da bo spremljalo tudi zakonodajne postopke drugih, nestatisticnih dosjejev, ki bi lahko imeli posledice za evropsko statistiko, in da bo Delovno skupino za statistiko obvešcalo o njihovem napredku. Predlog uredbe SAIO je del strategije za posodobitev kmetijske statistike EU. Uredba bo dolocila skupenin povezan okvir za zagotavljanje evropskih agregiranih statisticnih podatkov, ki so kljucnega pomena za spremljanje in vrednotenje stanja in razvoja kmetijskih trgov, verige preskrbe s hrano, uspešnosti kmetijskega sektorja kot celote ter ucinkov razlicnih evropskih strategij in skupne kmetijske politike. Ekonomski racuni za kmetijstvo zagotavljajo niz primerljivih podatkov, ki na makroekonomski ravni podajajo pomembne informacije o uspešnosti kmetijskega sektorja. Uredba EAA formalizira le zagotavljanje podatkov iz ekonomskih racunov na nacionalni ravni. Racuni na regionalni ravni pa vanjo niso vkljuceni, vendar jih skoraj vse države clanice redno posredujejo Eurostatu na podlagi neformalnega dogovora. Predlog spremembe uredbe pa vkljuci v uredbo tudi zagotavljanje podatkov iz ekonomskih racunov na regionalni ravni (REAA) in tako to formalizira, s tem pa bo zagotovljena tudi njihova kakovost. Predlog spremembe uredbe IFS doloca financna sredstva za celotno trajanje vecletnega financnega okvira in vkljucuje dolocbo o dolocitvi proracuna za zbiranje podatkov za raziskovanja, ki se bodo izvajala v letih 2023 in 2026. Cilj je zagotoviti državam clanicam nadaljnjo financno podporo za zbiranje podatkov o strukturi kmetijskih gospodarstev z dolocitvijo financnega okvira za obdobje 2021–2027. V casu slovenskega predsedovanja je bilo izvedenih pet sestankov Delovne skupine Sveta EU za statistiko (16. julija, 23. septembra, 6. oktobra, 10. novembra in 1. decembra). Tako kot predhodno predsedstvo je tudi slovensko prilagodilo organizacijo in izvedbo sestankov ter vseh drugih aktivnosti epidemicni situaciji v EU. Vsi sestanki Delovne skupine za statistiko so bili zato med slovenskim predsedovanjem izvedeni v obliki videokonferenc. Izvajanje sestankov v hibridni obliki namrec po pravilih Sveta EU ni mogoce. Vsi sestanki Delovne skupine za statistiko so bili vodeni iz prostorov Sveta EU v Bruslju. SURS je o aktivnostih v okviru predsedovanja in poteku dela omenjene delovne skupine redno porocal na svoji spletni strani (https://www.stat.si/eu2021/). Razprave o predlogu uredbe SAIO je na vseh petih sestankih delovne skupine vodilo predsedstvo. Usmeritev za vsakokratno obravnavo predloga uredbe je bil dokument, ki ga je predsedstvo pripravilo pred sestankom. Po številnih internih strokovnih razpravah, premislekih, skrbno vsebinsko nacrtovanih predlogih, dvostranskih tehnicnih pogovorih s predstavniki držav clanic, po razjasnitvi posameznih vsebin predloga s predstavniki EK in v sodelovanju s pravno službo Sveta EU ter po razpravah o posameznih vsebinskih delih predloga uredbe na sestankih Delovne skupine za statistiko je slovensko predsedstvo 1. decembra 2021 na sestanku te delovne skupine predstavilo drugo kompromisno besedilo predloga uredbe SAIO ter opravilo še zadnjo podrobno razpravo o besedilu. Vecina držav clanic je navedla, da bi lahko podprla kompromisni predlog besedila, zato je predsedstvo predlog predložilo Posebnemu odboru za kmetijstvo (SCA), ki mu je v casu slovenskega predsedovanja predsedovala Simona Vrevc. Odbor je na zasedanju 10. decembra 2021 sprejel mandat Sveta EU za zacetek pogajanj o predlogu uredbe SAIO s sozakonodajalcem – EP. S tem je bil cilj predsedstva, da preda dosje glede predloga uredbe SAIO naslednjemu, francoskemu predsedstvu v takšni fazi, da se lahko zacnejo pogajanja z EP, dosežen. Pri obravnavi REAA je bilo delo slovenskega predsedstva osredotoceno na pogajanja z EP; ta so potekala na podlagi mandata, ki je bil sprejet med portugalskim predsedovanjem. Po internem strateškem nacrtovanju pristopa, dveh neformalnih srecanjih predsedstva s porocevalcem EP Petrosom Kokkalisom, po spoznavnem sestanku in sestanku, na katerem je bila dogovorjena casovnica dela, ter po dvostranskih sestankih z državami clanicami, na katerih so te izrazile svoja stališca do predlogov, ki jih je podal EP, je bil 8. novembra organiziran medinstitucionalni tehnicni sestanek med EP, Svetom EU in EK. Po tem sestanku in nadaljnjih neformalnih stikih predsedstva s porocevalcem EP in predstavniki EK je predsedstvo države clanice zaprosilo, naj bodo pri pogajanjih o dolocenih bistvenih elementih predloga, pri katerih sta se Svet EU in EP razhajala, nekoliko prožnejše. SCA je 29. novembra 2021 sprejel revidiran mandat za pogajanja o REAA in istega dne je bil izveden tudi politicni trialog med Svetom EU, EPin EK, na katerem je predsedstvu uspelo zakljuciti težavna pogajanja in doseci politicni dogovor. SCAje 10. decembra 2021 potrdil koncno kompromisno besedilo, kot je bilo dogovorjeno na trialogu, in predsednica SCA je predsedniku Odbora EP za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) poslala pismo, v katerem jih je Svet EU obvestil, da ce bo EP sprejel svoje stališce v prvi obravnavi v tej obliki, po pravnem in jezikovnem pregledu obeh institucij, bo Svet EU potrdil stališce EP in akt bo sprejet v besedilu, ki ustreza temu stališcu. S tem je bil cilj predsedstva, da zakljuci dosje REAA v casu slovenskega predsedovanja, dosežen. Zakonodajni predlog o spremembi uredbe IFS, ki ga je EK podala 12. avgusta 2021, je predsedstvo, potem ko ga je proucilo, uvrstilo v razpravo na sestanku delovne skupine 23. septembra 2021. Države clanice so navedle, da predlog, kot ga predlaga EK, lahko sprejmejo. Predsedstvo je o tem obvestilo EP, da bi ta to upošteval pri odlocanju o svojih naslednjih korakih. SCAje 8. novembra 2021 potrdil, da bo Svet EU odobril stališce EP, ce bo EPodobril predlog EK brez sprememb. EPje na plenarnem zasedanju 23. novembra 2021 sprejel svoje stališce v prvi obravnavi, tako da je prevzel predlog EK. Na zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo 12.–13. decembra 2021 so ministri sprejeli uredbo IFS. S tem je bil cilj predsedstva, da se dosje IFS zakljuci v casu slovenskega predsedovanja Svetu EU in se uredba IFS sprejme, dosežen. Predsedstvo je v celotnem obdobju predsedovanja pozorno spremljalo napredek tudi pri nestatisticnih dosjejih, tistih, ki bi lahko imeli posledice za evropsko statistiko (uredbo o e-zasebnosti in akt o upravljanju podatkov), in o tem obvešcalo Delovno skupino za statistiko . Slovenija je predsedovanje Svetu EU na podrocju statistike uradno predala Franciji 17. decembra 2021. Predajnega sestanka so se udeležili predstavniki sedanjega tria predsedstev (Nemcije, Portugalske in Slovenije), prihodnjega tria predsedstev (Francije, Ceške in Švedske) in Eurostata. Sestanek je zaradi epidemicnih razmer potekal v obliki videokonference. Na sestanku je bilo predstavljeno koncno porocilo o uspešnem predsedovanju Slovenije na podrocju statistike – zakljucenem z uresnicitvijo vseh visoko zastavljenih ciljev (sprejetje mandata Sveta EU za pogajanja o predlogu uredbe SAIO, potrditev koncnega kompromisnega besedila za REAA, sprejetje uredbe IFS). Trio predsedstev Nemcije, Portugalske in Slovenije je povzel skupne dosežene rezultate. Udeleženci so si izmenjali tudi pridobljene izkušnje in spoznanja. Aktualni predsedujoci Delovni skupini Sveta EU za statistiko, generalni direktor SURS Tomaž Smrekar, je iztekajoce se predsedovanje Svetu EU na podrocju statistike predal svojemu nasledniku, generalnemu direktorju francoskega statisticnega urada INSEE in Ožja skupina SURS za predsedovanje (od leve proti desni): Andreja Hocevar, Barbara Kutin Slatnar, Tomaž Smrekar, Ana Božic Verbic, Apolonija Oblak Flander. prihodnjemu predsedujocemu Delovni skupini za statistiko Sveta EU Jeanu-Lucu Tavernierju. Francija je slovenskemu predsedstvu cestitala za dosežke ter predstavila delovni program in prednostne naloge naslednjega tria predsedstev – Francije, Ceške in Švedske. Novi trio je svojo predstavitev sklenil z razlago posameznih nacrtov in pricakovanj. Drugo predsedovanje Slovenije Svetu EU, katerega del je bilo tudi uspešno vodenje Delovne skupine za statistiko, se je formalno zakljucilo 31. decembra 2021. DOGODEK V OKVIRU SLOVENSKEGA PREDSEDOVANJA SVETU EU SESTANEK GENERALNIH DIREKTORJEV EVROPSKEGA STATISTICNEGA SISTEMA (ESS): TIMELINESS MATTERS: WAYS TO STAYAHEAD mag. Ana Božic Verbic Statisticni urad RS V okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU je 18. in 19. novembra 2021 potekal dogodek na visoki ravni – sestanek generalnih direktorjev Evropskega statisticnega sistema (ESS) z naslovom Timeliness Matters: Ways to Stay Ahead, ki se ga je udeležilo 28 delegacij statisticnih uradov ESS. Organizirala sta ga skupaj trio predsedstev (Nemcije-Portugalske-Slovenije) in Eurostat. Izpeljan je bil v hibridni obliki, s fizicnimi udeleženci v prostorih Statisticnega urada RS (SURS). Sestanek je vodil generalni direktor SURS Tomaž Smrekar. Dogodek je bil priložnost za razpravo o izkušnjah in dejavnikih, ki omogocajo razlicne vidike pravocasnosti evropskih statistik v kontekstu priložnosti, ki izhaja iz digitalne preobrazbe, in spoznanj, povezanih z odzivanjem na potrebe po podatkih v casu zdravstvene krize. Kriza je okrepila potrebo po izboljšanju odzivnosti in prilagodljivosti ESS, ki se kaže predvsem v prepoznavanju narašcajocih potreb uporabnikov v smislu agilnosti (hiter razvoj), pravocasnosti (ažurnost) in pogostosti objavljanja uradnih statistik. Razprava na dogodku je bila organizirana v obliki treh sekcij, v katerih so bili obravnavani izzivi, metode in aktivnosti za izboljšanje pravocasnosti kot pomembnega elementa kakovosti statisticnih informacij. Dogodek je udeležencem ponudil tudi možnost za poglobljene razprave, saj so te potekale v manjših skupinah, npr. za razpravo o obsegu, razlicnih razsežnostih in gonilih pravocasnosti podatkov, za izmenjavo izkušenj o upravljanju razlicnih razsežnosti pravocasnosti in pri dolocanju poti za nadaljnje izboljšanje pravocasnosti na konkretnih statisticnih podrocjih. V prvi sekciji, ki jo je vodil Christoph Unger, podpredsednik nemškega statisticnega urada Destatis, so udeleženci obravnavali obseg in dejavnike pravocasnosti ter skušali opredeliti skupne trende in prakse, ki bi jih bilo mogoce ponovno uporabiti v celotnem ESS. Podlaga za razpravo so bile predstavitve treh generalnih direktorjev: Markusa Sovale (Finski statisticni urad), Tobiasa Thomasa (Statisticni urad Avstrije) in Jeana-Luca Tavernierja (INSEE, Statisticni urad Francije). V razpravi so udeleženci skušali dolociti sposobnosti in vešcine, ki jih je treba izboljšati in razvijati, nacine za cim vecjo avtomatizacijo procesov, nove tehnološke in metodološke rešitve, potrebne podatkovne vire ter nacine za dostop do njih. V drugi sekciji, ki jo je vodil Francisco Lima, predsednik Portugalskega statisticnega urada, so trije strokovnjaki predstavili svoje poglede na vlogo inovativnosti pri podpori pravocasnosti, kako podpreti pravocasnost s partnerstvi in kako okrepiti pravocasnost v procesu statisticne produkcije, in sicer so to bili Marko Grobelnik (Inštitut Jožef Stefan, Slovenija), Linet Kwamboka (Global Partnership for Sustainable Development Data) in Monica Scannapieco (ISTAT, Statisticni urad Italije). V razpravi so udeleženci poudarili pomen graditve partnerstev, ki so po njihovem mnenju bistvenega pomena za inoviranje. Menili so, da je partnerstva treba vzpostaviti ne le z lastniki oz. upravljavci podatkov, ampak tudi z drugimi deležniki (npr. s fakultetami, inštituti). Menili so tudi, da bi nacionalni statisticni uradi pri operacionalizaciji inovacij morali opredeliti tudi inovacijske ukrepe in razlikovati med aktivnostmi, ki jih lahko izvajajo sami, in tistimi, ki zahtevajo vzpostavitev partnerstev. Poudarili so, da sta za podporo inovacijam pomembni tudi notranja organizacija in institucionalna kultura. Inovativnost v okviru ESS obsega inoviranje statisticnih produktov, procesov in komunikacije. Kljucni vidiki vkljucujejo izboljšanje statisticne zakonodaje, izboljšanje osnovnih infrastruktur, izboljšanje hitrosti primarnega in sekundarnega pridobivanja podatkov, podporo digitalizaciji celotnega nacionalnega podatkovnega ekosistema ter razvoj bolj zapletenih in prilagojenih statisticnih produktov. Tretja sekcija je bila namenjena razpravi o nadaljnjih korakih, povezanih s pravocasnostjo, in o prednostnih nalogah za prihodnje delo v okviru ESS. Potekala je v obliki panelne razprave, ki jo je vodila generalna direktorica Eurostata Mariana Kotzeva. Razpravljavci (Tomaž Smrekar, Francisco Lima in Christoph Unger) so poudarili, da je treba sodelovati in dolociti skupen in sistematicen nacin obravnavanja inovacij na ravni ESS. Poudarili so nujne dejavnike, kot so financni in cloveški viri, zanesljiv in trajnosten dostop do podatkov, ustrezna komunikacija z deležniki, vkljucno z obvladovanjem pricakovanj, opozorili na potrebo po sklenitvi partnerstev za spodbujanje inovacij in podporo digitalizaciji znotraj javnega sektorja za boljšo dostopnost do podatkov in ustrezno umešcenost statisticnih uradov v nov podatkovni ekosistem. Razpravljali so tudi o ugledu celotnega statisticnega sistema, zaupanju v statisticne rezultate, o pogojih za inovativnost v povezavi z notranjimi strukturami statisticnih uradov, o potrebnosti razmisleka o morebitnih dodatnih storitvah za kompenziranje intenzivnejšega dostopanja do podatkov ter o položaju statisticnih uradov v novem podatkovnem ekosistemu. Prispevki in razprave na dogodku so dolocili smeri nadaljnjih aktivnosti in razprav v ESS za izboljšanje pravocasnosti (agilnost, hitrejši podatki, pogostejši podatki, eksperimentalna statistika) kot pomembnega elementa za krepitev sposobnosti ESS za odzivanje na krizne situacije in za krepitev splošnega ugleda evropske statistike, hkrati pa so krepili zavedanje, da si je za izboljševanje pravocasnosti treba stalno prizadevati in da bi ta prizadevanja morala biti osnovno gonilo za prihodnje inovativne ukrepe na podrocju evropskih statistik. Udeleženci dogodka - fizicno (od leve proti desni): Marek Rojícek (CZ), Tomaž Smrekar (SI), Jurate Petrauskiene (LT), Markus Sovala (FI), Dominik Rozkrut (PL) Udeleženci dogodka - spletno NOVOST, PREDLOG IN ZANIMIVOSTI STEDY – STATISTICNI IZOBRAŽEVALNI PORTAL Simona Klasinc Statisticni urad RS Ob omembi statisticnih pojmov velika vecina otrpne, marsikomu pa se zaiskrijo oci. STEDy, statisticni izobraževalni portal, je namenjen vsem – širši javnosti, uciteljem, profesorjem, ucencem, dijakom in študentom ter ljubiteljem statistike. Z uporabo portala lahko uporabniki razširijo, poglobijo, obnovijo znanje statistike, nudi pa tudi možnost, da svoje znanje preizkusijo z reševanjem nalog. Osnov statistike se uporabniki ucijo že v osnovni šoli, pa tudi v srednji, pa vendar je precej verjetno, da so intervali, kvartili in vrste porazdelitev ostali pri njih zaviti v meglo. Zdaj pa je na voljo statisticni izobraževalni portal STEDy in ta v le nekaj korakih nazorno razloži statisticne pojme, ki se vcasih zdijo zelo zapleteni. Pri razlaganju statisticnih pojmov se STEDy ne omejuje samo na teoreticno ozadje, temvec Eden od prikazov teoreticne predstavitve vsebine. ponuja tudi prakticne primere, interaktivne vizualizacije in naloge, s katerimi lahko uporabnik takoj preveri svoje razumevanje statistike in njeno uporabnost. Vsebine, ki so predstavljene na portalu: opis podatkov; osnove verjetnosti; slucajna spremenljivka, porazdelitve; statisticno sklepanje. Statisticna pismenost je v današnjem casu, ko smo preplavljeni s številnimi informacijami in podatki, zelo koristna in uporabna vešcina, saj nam pomaga, da statisticne podatke, kadar naletimo nanje, lažje razumemo in jih znamo tudi kriticno ovrednotiti. Ne glede na to, ali je statistika del vsakdana posameznika in mu pomaga, da so odlocitve, ki jih sprejema, podprte z dejstvi, ali pa zgolj ovira, ki bi jo rad premagal, upamo, da bo STEDy odlicen pomocnik pri reševanju statisticnih izzivov. Uporabo portala smo priporocili tudi na srednješolskem tekmovanju Evropske statisticne igre sodelujocim dijakom in njihovim mentorjem. STEDy je dostopen na naslovu https://www.stat.si/stedy/ Statisticni izobraževalni portal STEDy je pripravil hrvaški statisticni urad skupaj z univerzo J. J. Strossmayerja v Osijeku kot del Eurostatovega projekta Support for statistical literacy actions in the area of a competition, gamification and e-learning. Gradivo je prevedel v slovenšcino in priredil Statisticni urad Republike Slovenije. Strokovno recenzijo so opravili clani Statisticnega društva. UPORABA METOD STROJNEGA UCENJA PRI NAPOVEDOVANJU CEN ELEKTRIKE LAHKO POMEMBNO VPLIVA NA DOBICKONOSNOST POSLOVANJA UDELEŽENCEV NA TRGIH ELEKTRICNE ENERGIJE Miroslav Verbic, Jelena Zoric, Marko Halužan Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani Komisija za raziskovalno in razvojno delo Univerze v Ljubljani je znanstveni prispevek z naslovom “Performance of Alternative Electricity Price Forecasting Methods: Findings from the Greek and Hungarian Power Exchanges” prepoznala kot enega od desetih najodlicnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2021. Raziskava Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, katere del je izbrani znanstveni prispevek, primerja uspešnost alternativnih metod napovedovanja cen elektrike ter njihov vpliv na poslovanje udeležencev na trgih elektricne energije. Pricujoci znanstveni prispevek, ki je bil objavljen v znanstveni reviji Applied Energy (JCR IF 9,746), proucuje razmere na dnevnem trgu, kjer je volatilnost izrazito visoka in lahko izboljšanje napovedne natancnosti pomembno vpliva, tako na poslovanje podjetij kot tudi na blaginjo potrošnikov. Nagrajeni prispevek analizira natancnost napovedovanja algoritmov iz družin strojnega ucenja in podatkovnega rudarjenja v primerjavi z ekonometricnim modelom casovnih vrst. Gre za pristope, kot so metoda najbližjih sosedov, regresijska drevesa, metoda podpornih vektorjev, umetne nevronske mreže ter algoritmi globokega ucenja. Pri napovedovanju uporabljamo dodatne pojasnjevalne spremenljivke, ki kljucno vplivajo na oblikovanje cen elektricne energije, a smo se pri njihovi izbiri omejili na tiste, ki so tržnim udeležencem na voljo pred zaprtjem borze oziroma pred izracunom borzne cene. Med njimi velja poudariti porabo elektricne energije in proizvodnjo le-te iz obnovljivih virov. Modeli so kalibrirani po metodi drsecega okna na podlagi porocanih oziroma realiziranih vrednostih spremenljivk. Sodobne napovedne tehnike so aplicirane na slabo raziskane trge z elektricno energijo v državah Srednje in Jugovzhodne Evrope. V pricujocem clanku je tako poudarek na podatkih grške in madžarske borze elektricne energije, pri cemer svoje napovedi cen elektrike dopolnjujemo z obstojecimi javno dostopnimi napovedmi. Z opisano izvedbeno zasnovo raziskave smo zagotovili primerjavo napovedne natancnosti modelov v simuliranem okolju, v katerem delujejo tržni udeleženci. Izkaže se, da lahko v razlicnih situacijah sodobnejše metode, sploh strojno ucenje, izboljšajo napovedi cen elektrike. Spodnja slika tako prikazuje primer simulacije na dnevnih trgih z visoko volatilnostjo, kjer lahko vidimo porazdelitev napovednih napak alternativnih metod napovedovanja na dveh trgih z elektricno energijo; na levi imamo grškega, na desni pa madžarskega. Rezultati pricujocega clanka kažejo, da so v takšni situaciji predvsem napovedi z metodo podpornih vektorjev (SVM) boljše v primerjavi z ostalimi pristopi, saj lahko vidimo, da je pri tem pristopu najvecjaverjetnost nicelne napake pri napovedi cene elektrike. Ugotovili pa smo tudi, da na napovedano natancnost ne glede na pristop pomembno vplivata izbira dolžine kalibracijskega okna in vzorcenje napovednih ur v dnevu. Pomen ugotovitev nagrajenega znanstvenega prispevka je vecplasten. Gre za prvi prispevek, ki temelji na javno dostopnih podatkih platforme ENTSO-E, kar je pomembno, saj uporaba javnih podatkovomogoca reprodukcijo rezultatov in hkrati prispeva k zmanjšanju informacijske asimetrije med velikimi in majhnimi igralci na trgih z elektricno energijo. S tem prispeva k vecji Porazdelitev napovedovalnih napak alternativnih metod napovedovanja na grškem in madžarskem trgu z elektricno energijo preglednosti delovanja trga z elektricno energijo ter k manjši verjetnosti izkrivljanja konkurence na trgu. Zaradi visoke volatilnosti cen na dnevnem trgu z elektricno energijo pa izboljšanje napovedi pomembno vpliva tudi na uspešnost poslovanja podjetij. Optimizacija portfelja in znižanje stroškov trgovcev z elektricno energijo lahko vodi do pomembne konkurencne prednosti, kar naj bi se v koncni fazi odrazilo tudi v nižjih cenah elektrike za koncne odjemalce. Pricujoci znanstveni prispevek lahko umestimo v širši kontekst raziskave. V nadaljevanju raziskave, ki je v teku, namrec proucujemo vpliv deleža obnovljivih virov energije na cene elektrike in ucinek izrinjanja konvencionalnih virov energije. Razširitev raziskave pa predstavlja tudi preucevanje vpliva spajanja energetskih trgov sosednjih držav na konvergenco in variabilnost cen elektricne energije ter ucinkov spajanja trgov na blaginjo v proucevanih državah. VPOGLED V VSEBINO VPRAŠANJ MLADIH V 20-LETNEM DELOVANJU SPLETNE SVETOVALNICE TO SEM JAZ doc. dr. Marjan Cugmas, Fakulteta za družbene vede Ksenija Lekic, Nacionalni inštitut za javno zdravje, vodja programa To sem jaz prim. Nuša Konec Juricic, Nacionalni inštitut za javno zdravje, vodja podrocja za nenalezljive bolezni Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje izvajajo od leta 2001 preventivni program To sem jaz za krepitev duševnega zdravja, zlasti psihicne odpornosti otrok in mladostnikov. Del programa je spletna svetovalnica To sem jaz (www.tosemjaz.net) - virtualni prostor (v formatu spletnega foruma), v katerem mladostniki in mladostnice zastavljajo vprašanja o dilemah in težavah odrašcanja, na katera odgovarjajo strokovnjaki razlicnih strok. V 20-letnem delovanju svetovalnice so odgovorili na vprašanja v 37.506 forumskih temah. V pricujocem prispevku je predstavljena pojavnost razlicnih vsebin skozi leta, vkljucno s spolnim in starostnim profilom uporabnikov. Tematike vprašanj v obdobju 2012–2020 so zabeležene sprotno uredniško, za obdobje pred tem 2001–2011 pa naknadno z uporabo metode slucajnih gozdov. O SPLETNI SVETOVALNICI Na obmocni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Celju so leta 2001 ustanovili spletno svetovalnico To sem jaz (www.tosemjaz.net). Gre za virtualni prostor, v katerem mladostniki in mladostnice zastavljajo vprašanja o dilemah in težavah odrašcanja, na katera odgovarjajo strokovnjaki razlicnih strok (psihologi, zdravniki razlicnih specializacij, socialni pedagogi in strokovnjaki drugih specialnosti). Format spletne svetovalnice je forum z vprašanji mladostnikov in odgovori svetovalcev (ker praviloma vsaka forumska tema vsebuje eno vprašanje mladostnika ter odgovor svetovalca, v nadaljevanju namesto izraza forumska tema uporabljamo izraz vprašanje, ceprav je vprašanj in odgovorov znotraj ene forumske teme lahko tudi vec). V nekaterih forumskih temah se pojavljajo tudi objave ostalih obiskovalcev spletne svetovalnice (praviloma vrstnikov). Da bi v uredništvu svetovalnice dobili celovitejši vpogled v vsebino vprašanj, ki jih naslavljajo mladostniki, od leta 2012 vsakemu prejetemu vprašanju dolocijo eno izmed devetih vsebinskih kategorij: Telesno zdravje, Spolno zdravje, Duševno zdravje, Telo, Odnosi, Problemi, povezani s šolo, Spolnost, Odnos do družbe ter Droge, zasvojenost. Kategorizacija vprašanj (uredniško razvršcanje ima na voljo 88 podrobnejših vsebinskih podkategorii) omogoca spremljanje pojavnosti naštetih tematik, kar je koristno pri nacrtovanju podpornih preventivnih aktivnosti ter pri organizaciji dela v svetovalnici. Od leta 2012 do leta 2021 so vsebinske kategorije rocno dolocili 17.659 vprašanjem. Ob 20-letnici delovanja spletne svetovalnice pa so s pomocjo metode slucajnih gozdov kategorizirali tudi 19.847 vprašanj, objavljenih pred letom 2012 (v zacetnem obdobju delovanja svetovalnice 2001–2011). Poleg vsebinskih kategorij so dolocili tudi spol avtorjev vprašanj ter morebitni pojav tako imenovanega najtežjega vprašanja (vprašanja, ki vsebujejo teme, povezane s samomorilnostjo, depresijo, anksioznostjo, motnjami hranjenja, nasiljem v družini, težjimi boleznimi in drugimi kriznimi situacijami). STROJNA KLASIFIKACIJA VPRAŠANJ Vsebinske kategorije, spol in pojav najtežjega vprašanja so bili doloceni z uporabo slucajnih gozdov, ki sodijo v skupino metod nadzorovanega strojnega ucenja in temeljijo na odlocitvenih drevesih. Osnovni princip metode odlocitvenih dreves je razvršcanje enot (v tem primeru vprašanj) v skupine (v tem primeru vsebinske kategorije, spol ali najtežje vprašanje) na nacin, da so si enote znotraj istih skupin cim bolj podobne glede na vrednost izbrane spremenljivke (v tem primeru besed oziroma oblikoskladenjskih oznak). Enote razvršcamo v skupine v vec korakih. Na vsakem koraku upoštevamo spremenljivko, ki najbolj locuje med skupinami. Slucajni gozdovi temeljijo na množici odlocitvenih dreves. Dobljeni so s postopkom ponovnega vzorcenja. Uporaba slucajnih gozdov izboljša stabilnost in natancnost ter zmanjša problem cezmernega prileganja ucni množici podatkov. Od 17.659 vprašanj s pripisano krovno kategorijo, spolom ter informacijo o najtežjem vprašanju jih je bilo 15.010 (85 %) uporabljenih za gradnjo slucajnih gozdov, preostala vprašanja (2.649) pa so bila uporabljena za evalvacijo. Po koncani evalvaciji so bili modeli slucajnih gozdov ponovno ocenjeni, in sicer z upoštevanjem vseh 17.659 vprašanj. Pri gradnji slucajnih gozdov smo upoštevali vse objave znotraj forumskih tem (razen pri dolocanju spola avtorjev vprašanj, kjer je bila upoštevana samo prva objava, torej vprašanje), vzdevki uporabnikov ter naslovi forumskih tem. Vsa besedila so bila predhodno precišcena (odstranjena so bila locila ter drugi znaki, kot so HTML znacke). Na precišcenih besedilih smo opravili lematizacijo z oznacevalnikom Obeliks, nato pa smo (na podlagi vnaprejšnjega seznama in na podlagi pojavnosti besed v besedilih) odstranili stop besede. Za dolocanje uteži besed smo uporabili metodo boolean (upoštevana je bila zgolj informacija o tem, ali se beseda v dokumentu pojavi ali ne, ne pa tudi, kako pogosto se pojavi). Nehomogenost velikosti skupin (vsebinskih kategorij, spola in najtežjih vprašanj) smo obravnavali z uporabo tehnik podvzorcenja in nadvzorcenja. Vsebinske kategorije: odstotek pravilno razvršcenih vsebinskih kategorij je 76 %. Vrednosti obcutljivosti (delež pravilno zaznanih pozitivnih izidov izmed vseh pozitivnih izidov) za posamezne kategorije se gibljejo okoli 76 %, vrednosti specificnosti (delež pravilno zaznanih negativnih izidov izmed vseh negativnih izidov) pa okoli 97 %. Napake pri napovedovanju vsebinskih kategorij se pojavljajo predvsem znotraj kategorij, ki se vsebinsko nanašajo na podrocja duševnega zdravja (Droge, zasvojenost, Duševno zdravje, Odnosi, Odnos do družbe), spolnosti in spolnega zdravja (Spolno zdravje, Spolnost) ter telesa in telesnega zdravja (Telo, Telesno zdravje). Združevanje omenjenih vsebinskih kategorij v štiri vsebinske sklope bi pomembno zmanjšalo raven napak pri napovedovanju (odstotek pravilno ocenjenih vsebinskih sklopov bi znašal 88 %). Najtežja vprašanja: pojavnost najtežjih tematik je bila pravilno dolocena 93 % vprašanj. Obcutljivost je 52 %, specificnost 98 %, natancnost (delež pravilno zaznanih pozitivnih izidov izmed vseh zaznanih pozitivnih izidov) pa 81 %. Pricakovati je, da bo ocenjeno število najtežjih vprašanj v obdobju 2001–2011 podcenjeno. Vrednosti obcutljivosti in specificnosti bi bilo mogoce povecati na racun natancnosti, a je bil izbran konservativnejši model, saj je za namene porocanja škoda vecja, ce precenimo število najtežjih vprašanj. Spol: pri dolocanju spola slucajni gozdovi niso bili zgrajeni na lematiziranih besedilih, pac pa na oblikoskladenjskih oznakah, ki dolocajo vrsto besede ter njihove lastnosti. Spol avtorjev je bil pravilno dolocen 82 % vprašanj. Obcutljivost je izrazito vecja za ženski spol (91 %), kakor za preostali kategoriji (za moške 64 % in za “ni podatka” 44 %), je pa zato nekoliko nižja specificnost (69 %). To se odraža tudi v vrednosti natancnosti, ki je rahlo nižja za primer moškega spola (78 %) v primerjavi z ženskim spolom (89 %). Pricakovati je, da bo število objav, ki so jih prispevale avtorice (dekleta), rahlo precenjeno. REZULTATI V nadaljevanju so predstavljeni rezultati za celotno 20-letno obdobje delovanja spletne svetovalnice, razen tisti, ki vkljucujejo starost (ti se nanašajo na leto 2012 in kasnejša leta). Zaradi omejitve s prostorom so doloceni graficni prikazi izpušceni. Spolna in starostna struktura: Avtorice vprašanj so pretežno dekleta (75 %), glede na starost pa so najvecja starostna skupina mladi, stari od 14 do 17 let (30 %), ki so primarna ciljna skupina preventivnega programa To sem jaz. Spolna in starostna struktura ostajata v casu relativno nespremenjeni. V obeh primerih pa upada odstotek (tudi število) vprašanj, za katera ni mogoce dolociti spola in/ali starosti avtorja, kar je tudi rezultat dopolnitve graficnega vmesnika za pošiljanje vprašanj z dodanima poljema za vpis spola in starosti. Vsebina vprašanj: Vprašanja kategorij Odnosi (20 %), Spolno zdravje (19 %), Telo (17 %) in Telesno zdravje (16 %) se pojavljajo približno enako pogosto in sodijo med najpogostejše kategorije. V zadnjih letih se je nekoliko zmanjšalo število vprašanj s podrocja telesa, število vprašanj s podrocja duševnega zdravja pa je ostalo nespremenjeno (slika 1). Glede na spol velja, da je med avtorji vprašanj za krovne kategorije Droge, zasvojenost ter Spolnost vecji odstotek moških (v primerjavi s skupno spolno strukturo), za krovne kategorije Duševno zdravje, Odnosi in Telo pa vecji odstotek žensk. Vprašanja s podrocja telesa pogosteje (v primerjavi s skupno starostno strukturo) pošiljajo uporabniki, stari od 10 do 13 let, vprašanja o šoli pogosteje pošiljajo uporabniki, ki so stari od 14 do 17 let, vprašanja, povezana z duševnim, spolnim in telesnim zdravjem, pa uporabniki, stari od 18 do 21 let. Najtežja vprašanja: Najtežja vprašanja predstavljajo 7,9 % vseh vprašanj v spletni svetovalnici. Pojavnost najtežjih vprašanj skozi leta narašca (slika 2), in sicer približno enako hitro med fanti Slika 1: Vsebinske kategorije po letih. in dekleti. Med dekleti je sicer vecji odstotek najtežjih vprašanj, kakor med fanti (9,0 % oziroma 4,7 %). Odstotek najtežjih vprašanj narašca s starostjo (edino v kategoriji mladih, starih nad 21 let, je odstotek najtežjih vprašanj nekoliko nižji kot v kategoriji mladih, starih od 18 do 21 let). SKLEP Uvedba sprotnega uredniškega klasificiranja prejetih vprašanj je pomembno vplivala na možnost rednega spremljanja pojavnosti aktualnih vsebin, ki jih v spletni svetovalnici naslavlja odrašcajoca mladina. Slucajne gozdove, ki so nastali na podlagi uredniško klasificiranih vprašanj, pa je mogoce v prihodnosti uporabiti kot podporno orodje uredništvu pri rocnem klasificiranju vprašanj. Omenjeno orodje je možno implementirati tudi na spletno mesto svetovalnice, kot podporo uporabnikom. Po oddaji vprašanj bi bili uporabniki lahko s pomocjo orodja samodejno smiselno usmerjeni v vnaprej pripravljene vsebine ali v vire pomoci pri najtežjih vprašanjih. Podatki, ki jih spremlja uredništvo spletne svetovalnice (s poudarkom na vsebinah vprašanj in odgovorov), predstavljajo ogromen potencial za nadaljnje raziskovanje z namenom boljšega razumevanja potreb uporabnikov in uporabnic pri spoprijemanji z vsakodnevnimi izzivi odrašcanja. PROF. DR. IRENA OGRAJENŠEK JE POSTALA CASTNA CLANICA EVROPSKE MREŽE ZA POSLOVNO IN INDUSTRIJSKO STATISTIKO Evropska mreža za poslovno in industrijsko statistiko (European Network for Business and Industrial Statistics – ENBIS: https://www.enbis.org) deluje kot forum za kreativno izmenjavo zamisli in informacij med poslovnimi in industrijskimi statistiki ter uporabniki poslovne in industrijske statistike prvenstveno v Evropi, pa tudi globalno. Kot taka pomembno prispeva k širjenju statisticne kulture v poslovnem svetu ne glede na regionalne in nacionalne meje. Izvršni odbor ENBIS je v marcu 2020 zaradi njenega prispevka k razvoju ter promociji poslovne in industrijske statistike predlagal, da prof. dr. Irena Ograjenšek postane castna clanica združenja. Profesorica je v njegovem okviru vrsto let opravljala razlicne funkcije. V mandatnem obdobju 2005–2009 je bila izvršna direktorica ENBIS Academic Publications Panela, ki združuje urednike prestižnih znanstvenih revij s podrocja statistike Journal of the Royal Statistical Society (Series A), Technometrics, Applied Stochastic Modelling in Business and Industry, Quality and Reliability Engineering International, Quality Technology & Quantitative Management ter številne druge. Vec kot desetletje je bila clanica Stalne pisarne združenja s sedežem na Tehnicni univerzi v Eindhovnu, urednica cetrtletne spletne publikacije ENBIS News in mesecne spletne publikacije ENBIS Alert ter sourednica zbornikov rednih letnih konferenc združenja. V mandatnem obdobju 2009–2011 je združenju predsedovala, v septembru 2012 pa je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani s požrtvovalno lokalno ekipo sodelavcev na celu z Jano Pucelj in Barbaro Leskovec Nastav organizirala v analih Prof. dr. Irena Ograjenšek, castna clanica združenja. ENBIS še vedno ‘najboljšo’ letno konferenco združenja (videoreportaža s konference je na voljo na spletnem naslovu https://www.youtube.com/watch?v=K0Zzsp0SCOA). Prof. dr. Irena Ograjenšek v združenju še vedno aktivno deluje kot clanica Sveta združenja ter nacionalna predstavnica za Slovenijo. PRISPEVEK PROF. DR. IRENE OGRAJENŠEK K RAZUMEVANJU DOMETA IN OMEJITEV URADNE STATISTIKE V PROCESU STATISTICNEGA VREDNOTENJA PANDEMIJE BOLEZNI COVID-19 Na spletni strani ugledne znanstvene revije American Anthropologist je objavljen prosto dostopen diskusijski prispevek avtorice Jene Barchas-Lichtenstein o dometu in omejitvah uradne statistike v okviru procesa statisticnega vrednotenja pandemije bolezni covid-19 (https://www.americananthropologist.org/online-content/the-limits-of-official-statistics). Avtorica se v diskusiji o tem, kako je razumevanje danega procesa (posledicno pa tudi razumevanje znacilnosti pandemije) v javnosti odvisno od ravni statisticne pismenosti prebivalstva, v veliki meri naslanja na teoreticni okvir, ki sta ga v clanku z naslovom Official Statistics and Statistics Education: Bridging the Gap razvila prof. dr. Iddo Gal z Univerze v Haifi in prof. dr. Irena Ograjenšek. Clanek je leta 2017 izšel v znanstveni reviji Journal of Official Statistics in je prosto dostopen na povezavi https://www.sciendo.com/article/10.1515/ jos-2017-0005. PREDLOG ZA VPIS STATISTICNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE IN NJEGOVIH CLANOV V SAZOR Irena Tršinar 1. Kaj je SAZOR GIZ k. o.? SAZOR GIZ k. o. je “Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja”. Ustanovljena je bila leta 2003 na podlagi pogodbe med ustanovnimi clani združenja; to so bili: Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje avtorjev in nosilcev malih in drugih avtorskih pravic Slovenije in Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije. Zadolžena je za kolektivno upravljanje pravic avtorjev in založnikov, za kar je leta 2007 pridobila dovoljenje Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Pravna podlaga za delovanje SAZOR GIZ k. o. je Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) (Uradni list RS, št. 63/16), ki sledi Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno precišceno besedilo, 68/08, 110/13, 56/15, 63/16 – ZKUASP in 59/19). Poslanstvo Sazorja Sazor upravlja pravice avtorjev in založnikov del s podrocjaknjiževnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov. Vsi skupaj so to »imetniki pravic«, ki se v to organizacijo vpišejo ali, po terminologiji Sazorja, pooblastijo Sazor, da v njihovem imenu skrbi za njihove pravice glede “… reproduciranja avtorskih del za privatno in drugo lastno uporabo ter njihovo fotokopiranje prek obsega iz 50. clena ZASP …”. Imetniki pravic so: • avtorji pisnih tiskanih del, ce imajo vsaj eno delo v Cobissu; • založniki – založbe, podjetja društva, združenja, inštituti, samozaložbe … – ce imajo založništvo registrirano kot eno od svojih dejavnosti. Skrb za pravice imetnikov Sazorja pomeni predvsem vodenje Baze del avtorjev in založnikov, zbiranje sredstev ter letni obracun nadomestil in avtorskih honorarjev, zbranih v dolocenem letu. Poleg tega izvajajo še vec drugih nalog. Vloga Sazorja je tudi zastopanje Slovenije v mednarodni organizaciji s tega podrocja – IFFRO. Poslovanje Sazorja Sazor deluje kot kolektivna organizacija na podlagi statuta in razlicnih podzakonskih aktov oz. dokumentov s pravili, organi združenja pa so skupšcina, nadzorni odbor in poslovodstvo. Skupšcino sestavljajo vsi clani združenja. Ni pa nujno, da so imetniki pravic tudi clani; po podatkih za januar 2022 je tako vpisanih 1.360 imetnikov pravic, število njihovih varovanih del se približuje 230.000, število clanov pa je 827. Pravice so za imetnike, ki niso tudi clani, enake, s clanstvom pa se pridobi možnost sodelovanja v organih organizacije. Pridobivanje sredstev poteka iz naslovov pravicnega nadomestila za fotokopiranje ali reproduciranje avtorskih del ali iz drugih virov. Sazor je za placila teh avtorskih pravic že pred casom uredil sporazume z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami, podjetji, ki prodajajo ali uvažajo predmete, ki omogocajo reproduciranje (npr. kseroksi, telefoni, fotoaparati), ter tistimi, ki opravljajo fotokopiranje znotraj svojih dejavnosti. V decembru 2021 pa se je na podlagi sporazuma z Gospodarsko zbornico Slovenije to razširilo na podrocje gospodarskih dejavnosti. Razširjeno je na vse jezike in svetovni repertoar, novost pa bo omogocala tudi deljenje izplacil na avtorske honorarje in nadomestila. Sedanji imetniki smo o tem prejeli okrožnico, iz katere veje zadovoljstvo, da je bil storjen velik korak naprej. Tarife za izplacila so sprejete v skladu z ZASPin na podlagi primerljivih tarif v državah clanicah EU, so pa za zdaj postavljene povprecno (pavšalno). Uresnicevanje izvajanja pravil se zadnji dve leti v vrtcih in šolah spremlja z vzorcenjem. Letošnja novost uvaja izplacevanje avtorskih honorarjev na podlagi dejanske uporabe avtorskih del s fotokopiranjem. Sazor se bo tako z letošnjim letom pridružil državam clanicam EU, v katerih je to podrocje urejeno že desetletja, izboljšanje podatkov o dejanski uporabi varovanih del pa bo omogocalo pravilnejšo delitev honorarjev imetnikom, katerih dela se resnicno uporabljajo. Imetniki pravic prejmejo vsako leto financni obracun nadomestil in avtorskih honorarjev, zbranih v letu pred tem. Obracunano je enako za založnike in avtorje pri njih izdanih del, ki so tudi imetniki pravic. Mednarodno Leta 2007 je Sazor postal clan mednarodnega združenja IFRRO (International Federation of Reproduction Rights Organizations), v katerem so združene organizacije, pooblašcene za pobiranje in delitev nadomestil za pravice reproduciranja avtorske in sorodnih pravic. V januarju 2022 je bilo vanj vkljucenih že vec kot 150 organizacij iz 85 držav; te organizacije skrbijo za okoli 2,5 milijona avtorjev in založnikov. S 14 izmed njih ima Sazor sklenjene tudi sporazume o zastopanju. V letu 2011 je Sazor gostil v Ljubljani tudi Svetovni kongres organizacij za pravice reproduciranja. 2. Predlog za vpis Statisticnega društva Slovenije in njegovih clanov v SAZOR Menim, da je smiselno in koristno, da se Statisticno društvo s svojo založniško dejavnostjo na podrocju znanstvenih in strokovnih del ter publicistike vkljuci v organizacijo SAZOR GIZ k. o. Za pridobitev letno obracunanih sredstev pa ima društvo možnost samo v obsegu, ki ga predstavljajo avtorji pisnih del, ki jih je izdalo društvo, in so tudi sami vpisani v Sazor. Za avtorje, ki se bodo vpisali, bodo v repertoar vkljucena vsa dela, ki so v Cobissu. Poleg tega imajo avtorji še dodatno možnost, da v Bazo del dodajajo manjkajoca dela (najveckrat so to clanki). Prijava Založnik ali avtor postane imetnik pravic s prijavo na obrazcu, imenovanem »pooblastilo«, s katerim Sazor pooblasti za varovanje njegovih del. Po odobritvi in vzpostavitvi njegovega repertoarja v Bazi del prejme dovoljenje za dostop do podatkov o svojih delih v zavihku »Moj Sazor« in s tem dobi možnost urejanja svojega opusa. O poteku dela za založnika se nisem natancneje poucila, lahko pa podam nekaj informacij za osnovne postopke avtorjem – potencialnim imetnikom, ki se boste gotovo vpisali v vecjem številu. Urejanje ob prvi vzpostavitvi imetnikovega repertoarja Vsa imetnikova avtorska dela, ki so bila dotlej vnesena v Cobiss, se samodejno prenesejo v Sazorjevo Bazo del. Enako se bo nato preneslo vsako novo delo, vpisano v Cobiss. Pricakuje se, da bo avtor vsebino prvo leto v celoti pregledal in uredil; to naj bi se vsako leto opravilo približno do konca aprila. O rokih prejmejo imetniki okrožnico. Baza del se namrec pred obdelavo za izplacilo »zaklene«. Pozneje lahko imetnik popravlja podatke le pri tekocih delih, vendar se za morebitne poznejše popravke za nazaj še vedno lahko dogovori s Sazorjem (ali mu njegovo stran »odklenejo« ali pa popravijo sami). In kaj pomeni to urejanje? Popravki ali dopolnitve so nujne pri delih, pri katerih manjkajo obvezni podatki, npr. število strani v knjigi. Koristno in korektno pa je popraviti ali dodati tudi neobvezne podatke, kadar jih program ob samodejnem prenosu v Sazorjevo Bazo del ne razpozna. Najdemo jih že v Cobissu. Tako delo po nacinu'copy-paste' poteka hitro, dopolnjevanje vzame nekaj vec casa le, kadar moramo izvod poiskati. Pogosto manjkata podatka o letu izdaje in založniku. Oba sta za pisca za zdaj neobvezna, vendar sta pomembna, še pomembnejša pa sta za založnika. Za avtorja je leto izdaje potrebno za kronološki razpored njegovih del in pregledno izdelan repertoar, ki si ga lahko izvozi v programu Excel, podatek o založniku pa mu vsebinsko zaokroži osnovne informacije o izdelku. Avtorske pravice se podedujejo, kar velja 70 let po smrti avtorja (ali zadnjega soavtorja pri delih z vec avtorji). Kakšna pa je vloga teh dveh podatkov za založnika? Leto izdaje doloca rok za uveljavljanje pravice za doloceno delo; velja 50 let od izdaje. Zelo pomemben pa je podatek o založniku. Ni treba posebej poudarjati, da založnik nekega avtorskega dela brez tega podatka ne more uvrstiti med svoje izdaje. Toda ker je to podatek, ki v Bazi del velikokrat manjka, je dobrodošlo, da clani Statisticnega društva Slovenije poskrbijo za pravilnost pri svojih delih – še posebno v korist društva (seveda tudi zase). V Sazorjevi podatkovni bazi se dela delijo na knjige in clanke. Knjige so vecinoma vpisane v Cobiss in s tem se samodejno prenesejo v Sazorjevo Bazo del, za clanke pa to ne velja. Ti so zelo raznovrstni in zanje ne moremo reci, da so vecinoma vpisani v Cobiss; to je odvisno od številnih dejavnikov. Clanki, ki so v Cobissu, se enako kot knjige prenesejo v Bazo del, sicer pa jih imetnik pravic lahko sam dodaja (tako kot tudi knjige, vendar teh manjka manj). To se mi zdi zelo pomembno za vsakega avtorja, saj si na ta nacin lahko dopolni repertoar. Vendar pa se moramo zavedati, da avtorjevi lastni vnosi v Sazorjevo Bazo del ne bodo preneseni v Cobiss! Seveda, saj avtor sam za to nima licence. Pac pa si na ta nacin – s postopkom dopolnjevanja – lahko sestavi kronološko urejeno bibliografijo, ki je v celoti zaupana v varovanje imetnikovih pravic Sazorju in se upošteva v letnem obracunu nadomestil in avtorskih honorarjev. 3. Zakljucek Ta prispevek za Bilten je namenjen temu, da se clani Statisticnega društva Slovenije seznanijo s tem, kaj Sazor je, in da dobijo prakticne informacije o poteku dela, zlasti po prvi prijavi pa tudi pozneje. Sazor je mlada organizacija, ki se je v zacetnih letih spopadala z mnogo ovirami. Zadnja leta se cedalje bolj uveljavlja in s širjenjem sporazumov z novimi subjekti omogoca, da postaja izplacevanje avtorskih honorarjev, kjer je to mogoce, cedalje bolj verodostojno. Na njihovi spletni strani je veliko informacij in tudi dostop do Baze del. Odprta je za javnost, žal pa je brskalnik neprakticen. Morda je še nedodelan oz. v zacetnih težavah. Znanstveno, strokovno in publicisticno delo clanov društva je vsekakor na tako visoki ravni, da si tako avtorji kot tudi društvo s svojo založniško dejavnostjo zaslužijo prejemati omenjena letna financna nadomestila oziroma avtorske honorarje za reproduciranja njihovih del. Zato predlagam, da se v Sazor vpišejo tako Statisticno društvo Slovenije kot tudi vsi njegovi pišoci clani. PLANIŠKI REKORDI Irena Tršinar Za Slovence je Planica pojem, dan poletov je naš nacionalni praznik. Pomembni mejniki v smucarskih skokih in poletih so se dogajali v Planici vse od njenih zacetkov. V 30. in 40. letih prejšnjega stoletja je Rožman-Bloudkova skakalnica, še vedno vsem znana kot Bloudkova velikanka, veljala za najvecjo na svetu. Na njej je bilo doseženih 10 svetovnih rekordov, leta 1936 se je tukaj prvic uresnicil skok, dolg vec kot 100 metrov, in rodila se je nova disciplina – smucarski poleti. Dosegali so se novi rekordi po vsem svetu – v Planici jih je bilo skupaj 38, najvec, vec kot na kateremkoli prizorišcu. Skakalci oz. po novem letalci so se približevali dvestotim metrom, prej imenovana magicna meja stotih se je sedaj podvojila. V Planici so leta 1969 zgradili novo letalnico ali »velikanko bratov Gorišek«, svet pa je docakal prvi polet, dolg preko 200 metrov – spet se je zgodil na naših tleh, v Planici, leta 1994. In to leto je bilo pomembno tudi za spremembo pravil FIS za smucarske polete. Marca 1994 sem bila na mednarodnem strokovnem srecanju na Statisticnem uradu Norveške v Oslu z naslovom Statisticna diseminacija. Tam sem predstavila, kako posredovanje statisticnih podatkov in rezultatov projektov javnostim poteka na Statisticnem uradu RS. Vracala sem se v ponedeljek, 25. marca. Praviloma smo se s službenih poti vracali ob nedeljah, tistikrat pa je bilo drugace. Mislim, da so bili poleti za nedeljo zasedeni. Leta 1994 so bile namrec v Lillehammerju zimske olimpijske igre in kot vedno so sledile paraolimpijske igre, te pa so se takrat koncale 19. marca. Naslednje dni so se udeleženci vracali iz Osla domov in še za ponedeljkove lete je bilo na letališcu veliko invalidov. Vecje število jih je bilo tudi na našem letalu, zato je vkrcanje in vse potovanje potekalo po posebnem protokolu. Tak dan si zapomniš za vedno. S prejšnjih strokovnih srecanj o statistiki prebivalstva sem poznala norveškega demografa H. V.(statistika migracij), zato se mi je zdelo samo po sebi umevno, da grem pozdravit kolege na oddelku za statistiko prebivalstva. Nisem pa vedela, da je norveška statistika lokacijsko razdeljena in da zaposleni v oddelkih za socialne statistike delajo v mestu Kongsvinger, severovzhodno od Osla, blizu meje s Švedsko. Nic zato, z ženo omenjenega kolega, dejavno v statistiki zaposlovanja, sta me povabila k sebi domov. Dogovorili smo se za nedeljo. V casu konference smo videli le malo Osla, skakalnico Holmenkollen samo v temi, ko smo se zvecer peljali na vecerjo v njeni bližini. Vendar sem si jo ogledala v soboto, saj sem imela ves dan za potep po Oslu. No, v nedeljo pa sem se odpravila v Kongsvinger. Usedla sem se na vlak in eno dobro uro obcudovala zaledenelo reko ob železnici in okoliško pokrajino. Obisk je bil zelo prijeten, pa tudi poseben – bil je cas poletov v Planici. Tisti teden je bilo na prostem in uradnem treningu v cetrtek in petek doseženih kar pet rekordnih daljav (196, 202, 203, 207 in 209 m), dva poleta sta bila priznana kot svetovna rekorda. Zadnjega je postavil Norvežan Espen Bredesen. V soboto tekmovanja zaradi vetra ni bilo, v nedeljo pa je bilo ozracje napeto in polno pricakovanj. V Planici so bile kot vedno množice navijacev, pred televizorji po vsem svetu pa športnih navdušencev in med temi tudi trije kolegi na Norveškem! Tekmo smo spremljali v celoti in vsi trije navijali tako za Norvežane kot tudi za slovenske skakalce, posebno pa pricakovali Bredesena. Naši štirje se niso najbolje uvrstili, Bredesen pa je stopil na stopnicke – dosegel je srebrno medaljo. Petkovega svetovnega rekorda ni še enkrat ponovil, a njegov je ostal naslednja tri leta. Kongsvinger, Norveška, dan pri X. in M. V. Po ogledu malega mesta in predstavitvi življenja v teh severnih krajih (s prikazom gradnje na zunaj lesenih hiš) smo si skupaj ogledali zakljucno tekmo smucarskih poletov v Planici. Bila sem ponosna, da sem dogodek v domovini lahko spremljala dalec na severu in bila deležna številnih pohval. Imela sem sreco, da smo imeli konferenco v casu poletov v Planici in da je naneslo, da sem 'morala' biti na Norveškem tudi v nedeljo. Ce ne bi kolega demografa poznala tako dobro, da sem lahko dan preživela v skandinavskem domu, bi skoke verjetno spremljala v hotelu, tako pa sem doživela nepozabno srecanje. Najlepše v tej zgodbi pa je bilo nakljucje, ki se je zgodilo Norvežanoma: njihov skakalec je doživljal uspehe v Sloveniji, sama pa sta gostila Slovenko na obisku na Norveškem. SKUPŠCINE DRUŠTVA - ZAPISNIKI Z A P I S N I K 29. redne in volilne skupšcine Statisticnega društva Slovenije, ki je potekala v ponedeljek, 28. septembra, 2020 od 14. do 15. ure. Zaradi trenutnih razmer v državi smo redno in volilno skupšcino izvedli po videopovezavi, del Izvršnega odbora pa se je sestal v prostorih Statisticnega urada RS (SURS). Navzoci clani: – na SURS: Matevž Bren, Irena Vipavc Brvar, Jerneja Cuk, Matjaž Erker, Bogdan Grmek, Ema Mišic, Andrej Srakar, Katja Šnuderl; – po videopovezavi: Andrej Blejec, Marjan Cugmas, Anuška Ferligoj, Milena Jankovic, Damijana Kastelec, Nataša Kejžar, Maja Pohar Perme, Eva Podovšovnik, Ana Slavec, Gregor Socan, Mojca Suvorov, Miroslav Verbic, Tjaša Zrnec, Joca Zurc, Aleš Žiberna. 1. Otvoritev skupšcine in izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja in overiteljev zapisnika in volilne komisije. 2. Predstavitev nove domace strani društva in Evropskih statisticnih iger mladih. 3. Porocilo predsednika in nadzornega odbora. 4. Obravnava financnega porocila za leto 2019. 5. Porocilo o aktivnostih: Uporabna statistika, Statisticni dan, Mladi statistiki, Metodološki zvezki, magistrski in doktorski študij. 6. Sprememba oziroma prilagoditev Statuta društva (46. clen). 7. Zvišanje letne clanarine (z 10 na 20 evrov, za dijake/študente in upokojence s 6 na 10 evrov). 8. Razprava o porocilih 9. Razrešitev izvršnega odbora, castnega razsodišca in nadzornega odbora ter volitve novega izvršnega odbora, castnega razsodišca in nadzornega odbora. 10. Razglasitev rezultatov volitev novega izvršnega odbora, castnega razsodišca in nadzornega odbora. 11. Sprejetje sklepov skupšcine. 12. Razno. K 1 Predsednik društva je predlagal kandidate za delovne organe skupšcine: - Bogdana Grmeka za predsednika skupšcine, - Jernejo Cuk za zapisnikarico ter - Katjo Šnuderl in Emo Mišic za overiteljici zapisnika. Sklep: Navzoci so predlagane kandidate soglasno potrdili. K 2 Predsednik društva Matevž Bren je pozdravil navzoce in povabil Katjo Šnuderl, naj predstavi prenovljeno domaco stran društva. Na kratko nam je predstavila novo spletno stran, ki je bila objavljena 30. marca 2020, prenova je potekala približno eno leto. Namen prenove je bil narediti stran preglednejšo in dostopnejšo na razlicnih napravah, kar omogoca platforma WordPress. Vsebina stare spletne strani je ohranjena in dostopna na domeni old.stat-d.si. Osrednji del nove spletne strani so aktualne informacije, povezane z delovanjem Statisticnega društva. V desnem stolpcu so podobno kot na stari spletni strani izpostavljeni pomembnejši dogodki, zadnje objave na blogu Mlade sekcije SdS (Udomacena statistika) ter uporabne povezave. Ena od novosti je tudi povezovanje z Digitalno knjižnico Slovenije, predvsem za Biltene in Metodološke zvezke. Katja Šnuderl je tiste clane društva, ki želijo pogosteje obvešcati o aktivnostih društva ali posredovati zanimive informacije, povabila, naj se pridružijo skupini avtorjev in samostojno objavljajo novice na strani društva. Vsem clanom pa je omogoceno, da o vsaki novi objavi na spletni strani društva dobijo samodejno sporocilo (za to funkcionalnost se za zdaj še zahteva prijava v WordPress, potrebna sta samo elektronski naslov in lastno geslo). Projekt Evropske statisticne igre za srednješolce, ki ga sofinancira Eurostat, je prav tako predstavila Katja Šnuderl. Igre so bile organizirane tretjic, zanimanje in udeležba pa se stalno povecujeta. V šolskem letu 2019/2020 se je iz Slovenije prijavilo že 936 dijakov, ki so tekmovali v 360 ekipah s 60 mentorji (v preteklem letu se je iger udeležilo 598 dijakov, v prvem letu 394). Evropski, zakljucni del tekmovanja, je bil tokrat zakljucen šele v septembru, na njem pa je slovenska ekipa TEGLZAROŽE osvojila odlicno drugo mesto – z videom, ki je osredinjen na glavno osebo Marijo in njene možnosti na podrocju izobraževanja in trga dela. Videoizdelki vseh štirih zmagovalnih ekip z dodatnimi informacijami so objavljeni na https:// stat-d.si/2020/09/10/3-evropske-statisticne-igre-finale/. Clani statisticnega društva so sodelovali pri organizaciji sedmih seminarjev za srednješolske ucitelje, na katerih so ob obravnavanih temah širili tudi statisticno pismenost in promovirali tekmovanje. Te seminarje je organiziral SURS na razlicnih srednjih šolah po Sloveniji (Brežice, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Celje, Ljubljana, Maribor) in na Fakulteti za management v Kopru. Trajali so po štiri šolske ure, udeležilo pa se jih je 72 uciteljev razlicnih predmetov (matematika, geografija, ekonomski predmeti, racunalništvo, informatika, kemija, sociologija). Dr. Aleš Toman pa je na 1. konferenci o poucevanju matematike, fizike in astronomije sodeloval s prispevkom 'Evropske statisticne igre in spodbujanje statisticne pismenosti pri matematiki'. Dva clana društva, dr. Aleš Toman in dr. Andrej Srakar, sta sodelovala tudi v štiriclanski žiriji, ki je v zakljucku nacionalnega dela tekmovanja dolocila zmagovalce po strokovni izbiri žirije. SURS je pri organizaciji statisticnih iger poleg Statisticnega društva intenzivno sodeloval tudi z Zavodom RS za šolstvo ter izvedel vec promocijskih aktivnosti. K 3 Predsednik društva je dogodke od zadnje skupšcine samo naštel, kot so si kronološko sledili, saj so organizatorji posameznih dogodkov te podrobneje predstavili pozneje (tocka 5). Bogdan Grmek je povedal, da je Jana Vajda odstopila iz nadzornega odbora. V nadzornem odboru sta ostala on in Aleš Žiberna. K 4 Bogdan Grmek je povedal, da je imelo društvo v letu 2019 17.095,03 evra prihodkov, vecinoma povezanih s konferenco Uporabna statistika v Ribnem in iz donacij, sponzorstev in proracuna. Iz naslova clanarin je bilo v letu 2019 zbranih 1.820,20 evra. Odhodki društva v preteklem koledarskem letu so znašali 18.716,73 evra. Tudi ti so bili vecinoma povezani s konferenco Uporabna statistika in s stroški avtorskih honorarjev, podjemnih pogodb, odpisali smo tudi nekaj zastaranih terjatev. Društvo ima, kljub negativni bilanci iz leta 2019, na transakcijskem racunu še nekaj vec kot 7.200 evrov. K 5 O mednarodni konferenci Uporabna statistika 2019 je Andrej Blejec povedal, da je bilo na konferenci 25 udeležencev iz 17 držav. Povabljeni so bili trije predavatelji iz tujine, dva iz ZDA in eden iz Švice. Letošnja konferenca (2020) je bila zaradi trenutnih razmer v državi prestavljena na drugo leto. Ema Mišic je predstavila zadnji statisticni dan na Brdu z naslovom Podnebna kriza – vroci podatki, ki je potekal februarja 2020. Statisticnega dneva se je udeležilo okrog 400 obiskovalcev iz Slovenije in iz tujine. Dogodek sta odprla Marjan Šarec, takratni predsednik Vlade Republike Slovenije, in Bojan Nastav, takratni generalni direktor SURS-a. Del tega dogodka je bila tudi podelitev priznanja in nagrad Statisticnega društva za leto 2019. Priznanje za odlicnosti statisticnega porocanja v medijih je prejel Martin Bajželj iz SURS, castni clan društva za leto 2019 je postal Bogdan Grmek. Ustanovitev Mlade sekcije SdS in njeno delovanje je predstavil Andrej Srakar. Povedal je, da jedruštvo v preteklosti že imelo mlado sekcijo, a je ta zamrla. Študentje interdisciplinarnega študija Statistika so ustanovili blog Udomacena statistika, s katerim so avtorji želeli predstaviti uporabo statistike. V letu 2019 so se blogu zaceli pridruževati nekateri mlajši raziskovalci in doktorski študentje. V letu 2019 se je v okviru Statisticnega društva Slovenije nato ustanovila Mlada sekcija. Ta je do sedaj organizirala niz statisticnih seminarjev, ki potekajo redno na dva meseca. Clani se srecujejo redno mesecno. Pripraviti nameravajo program dogodkov v okviru letne konference Uporabna statistika. Redno objavljajo tudi na blogu Udomacena statistika. Aktivni so na Facebooku in v drugih medijih. Mednarodno se povezujejo s sorodnimi sekcijami ter se vkljucujejo v izobraževanje na podrocju statistike (sodelovanje pri projektih, kot so Evropske statisticne igre, aktivnosti za študente magistrskega in doktorskega študija statistike in drugih programov). Do sedaj je bilo organiziranih šest predavanj, nazadnje v mesecu septembru. Govorili so o trendih javnomnenjskih raziskav. Izšel je tudi že drugi Mesecni novicnik sekcije. Posebej je izpostavil mednarodni projekt YoungStatS, ki želi v prihodnjih letih pomembneje vplivati na razvoj statistike v mednarodnem merilu in bo odprt ob Svetovnem dnevu statistike 20. oktobra, s še enim dogodkom v soorganizaciji Mlade sekcije na temo reproducibilnosti statisticnih študij. V prihodnosti si želijo pridobiti vec clanov, ohraniti obstojece aktivnosti, aktivno se vkljucevati v aktivnosti slovenske statistike in nadaljevati intenzivne dejavnosti v YSE. 24. srecanje mladih statistikov v Bazovici je na kratko predstavil Matevž Bren. Predstavljeni so bili trije slovenski prispevki. Poudaril je, da je bila kakovost prispevkov odlicna. Srecanje je potekalo v prijetnem vzdušju. Matevž Bren je povedal, da Metodološki zvezki izhajajo in je pohvalil celotno uredništvo. V letu 2020 je izšla tudi redna, 62. številka Biltena Statisticnega društva. Maja Pohar Perme je povedala, da je magistrski študij statistike postal redni študij. V študij vstopajo študentje, ki niso zaposleni. Opozorila je, da bo treba v prihodnje dati vecji poudarek praksi. Za koordinacijo študija skrbi tudi Nataša Kejžar. Anuška Ferligoj je o doktorskem študiju statistike povedala, da so v študijskem letu 2019/20 imeli 28 doktorskih študentov, od tega 9 novih. Študij je, brez problemov, potekal na daljavo. V študijskem letu 2020/21 se je na novo vpisalo 7 študentov. Matevž Bren je nekaj besed namenil terminološki komisiji. Povedal je, da se je delo nadaljevalo po podrocnih terminoloških sklopih. Še naprej se loceno dopolnjuje tudi geslovnik obstojecega glosarja. Ker je vzpostavljena nova spletna stran društva, bi bilo treba tja preseliti glosar, ki še vedno gostuje na zacasnem naslovu. Nadaljevala se je tudi mednarodna dejavnost naših clanov. Matevž Bren je povedal, da sta v FENStatS aktivna Andrej Blejec in Mojca Bavdaž, Lara Lusa pa je v FENStatS clanica odbora za podatke o covidu-19. Irena Ograjenšek je castna clanica združenja ENBIS, Anja Žnidaršic pa je naša predstavnica v EACS. V septembru 2017 so se v Ljubljani zbrali predstavniki skupine V7. Delovni sestanek je potekal v prostorih SURS-a, društvo pa sta zastopala predsednik društva in Andrej Blejec. Vsi dogodki so podrobneje opisani tudi v 62. številki Biltena. K 6 Bogdan Grmek nas je seznanil z odlocbo, ki jo je poslalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Na podlagi te odlocbe je potrebno v Statutu Statisticnega društva Slovenije spremeniti 46. clen, ki doloca, komu se predajo financna sredstva ob morebitnem prenehanju društva. 46. clen se zdaj glasi: Po prenehanju društva se premoženje po sklepu skupšcine prenese na drugo sorodno društvo. Po predlagani spremembi naj bi se 46. clen glasil tako: Po prenehanju društva se premoženje po sklepu skupšcine prenese na drugo nevladno organizacijo z enakim ali podobnim namenom ali nepridobitno pravno osebo javnega prava. Sklep: Navzoci so soglasno sprejeli predlagano spremembo. K 7 Matevž Bren nas je seznanil s sklepom Izvršnega odbora, da se zviša letna clanarina, in sicer z 10 na 20 evrov, za dijake/študente in upokojence pa s 6 na 10 evrov. Sklep: Navzoci so soglasno sprejeli zvišanje clanarine. K 8 Sklep: Navzoci so soglasno sprejeli porocilo predsednika o delu društva v preteklem letu in financno porocilo za leto 2019. K9 Dosedanji clani izvršnega odbora, castnega razsodišca in nadzornega odbora, ki so te vloge opravljali v obdobju od 2016 do 2020, so bili soglasno razrešeni. Predsednik delovnega predsedstva se jim je zahvalil za njihovo delo v Statisticnem društvu. Predsednik društva je predstavil novo kandidatno listo za obdobje od 2020 do 2024: Predsednik izvršnega odbora: Matevž BREN (Fakulteta za varnostne vede) Clani izvršnega odbora: Andrej BLEJEC (Nacionalni inštitut za biologijo) Jerneja CUK (SURS) Anuška FERLIGOJ (Fakulteta za družbene vede) Ema MIŠIC (SURS) Mojca SUVOROV (SURS) Irena VIPAVC BRVAR (Fakulteta za družbene vede) Clani nadzornega odbora: Bogdan GRMEK (SURS)Ana BOŽIC VERBIC (SURS)Aleš ŽIBERNA (Fakulteta za družbene vede) Clani castnega razsodišca: Irena KRIŽMAN (ISI) Tatjana NOVAK (SURS) Vasja VEHOVAR (Fakulteta za družbene vede) Maja POHAR PERME (IBMI) Janez STARE (IBMI) K10 Predsednik delovnega predsedstva ugotovil, da je na seji navzocih 23 clanov (po 21. clenu Statuta je pogoj za sklepcnost navzocnost 10 clanov) in da je zato seja skupšcine sklepcna ter pozval navzoce, naj glasujejo. Za predsednika Izvršnega odbora je glasovalo: Za Izvršni odbor je glasovalo: Za 22 Proti 0 Se vzdržim 1 Za clane Nadzornega odbora je glasovalo: Za 23 Proti 0 Se vzdržim 0 Za clane Castnega razsodišca je glasovalo: Za 19 Proti 2 Se vzdržim 2 Sklep: Navzoci clani so za obdobje od 2020 do 2024 izvolili nov sedemclanski izvršni odbor s predsednikom društva na celu, triclanski nadzorni odbori in petclansko castno razsodišce. K11 Skupšcina se je zakljucila brez tocke razno, saj so bile vse teme za razpravo že obravnavane. Zapisala: Jerneja Cuk Predsednik delovnega predsedstva: Bogdan Grmek Overiteljici zapisnika:Katja Šnuderl Ema Mišic Z A P I S N I K 30. redne skupšcine Statisticnega društva Slovenije, ki je potekala v ponedeljek, 22. marca 2021, od 14. do 15. ure. Zaradi trenutnih razmer v državi smo jo tudi tokrat izvedli po videopovezavi, del Izvršnega odbora pa se je sestal v prostorih Statisticnega urada RS (SURS). Navzoci clani: – na SURS: Irena Vipavc Brvar, Jerneja Cuk, Bogdan Grmek, Ema Mišic, Andrej Srakar; – po videopovezavi: Andrej Blejec, Matevž Bren, Christian Capezza, Marjan Cugmas, Gregor Dolinar, Matjaž Erker, Anuška Ferligoj, Milena Jankovic, Andrej Kastrin, Nataša Kejžar, Katarina Košmelj, Jaro Lajovic, Lara Lusa, Tatjana Novak, Mojca Merc, Janez Stare, Katja Šnuderl, Ana Božic Verbic, Miroslav Verbic, Aleš Žiberna, Anja Žnidaršic. 1. Odprtje skupšcine in izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika. 2. Dr. Andrej Srakar: Kako prebuditi statistiko po obdobjupandemije? Projekt YoungStatS in mladi evropski statistiki. 3. Porocilo predsednika in nadzornega odbora. 4. Obravnava financnega porocila za leto 2020. 5. Porocilo o aktivnostih: priznanja društva za leto 2020, Mlada sekcija, Evropske statisticne igre, Metodološki zvezki, magistrski in doktorski študij. 6. Možnost enkratnega placila clanarine za vec let (predlog clanov z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani). 7. Razprava o porocilih. 8. Sprejetje sklepov skupšcine. 9. Razno. K 1 Predsednik društva je predlagal kandidate za delovne organe skupšcine: - Bogdana Grmeka za predsednika skupšcine, - Jernejo Cuk za zapisnikarico ter - Ireno Vipavc Brvar in Emo Mišic za overiteljici zapisnika. Sklep: Navzoci so predlagane kandidate za delovne organe skupšcine soglasno potrdili. K 2 Predsednik društva Matevž Bren je pozdravil navzoce. Potem je za govorniški pult povabil Andreja Srakarja, da predstavi, kako si prizadevajo prebuditi statistiko po obdobju pandemije. Projekt YoungStatS in mladi evropski statistiki. Dr. Andrej Srakar nam je na kratko predstavil mednarodni projekt YoungStatS, ki želi v prihodnjih letih pomembneje vplivati na razvoj statistike v mednarodnem merilu in ki je bil odprt lani ob svetovnem dnevu statistike (20. oktobra 2020), s še enim dogodkom v soorganizaciji Mlade sekcije na temo reproducibilnosti statisticnih študij. Del projekta YoungStatS, ki poteka v okviru pobude Young Statisticians Europe (YSE) pri združenju FENStatS (ki ga od zacetka podpira združenje Bernoulli Society for Mathematical Statistics and Probability), je seminar One World YoungStatS. Nastal je na pobudo Mlade sekcije Statisticnega društva Slovenije. Seminar poteka na mesecni ravni, njegov namen pa je predstavljati zanimivejše mlajše raziskovalce na podrocjih statistike, verjetnosti in ekonometrije v mednarodnem merilu. V prihodnosti si želijo pridobiti vec clanov, ohraniti obstojece aktivnosti, aktivno se vkljucevati v aktivnosti slovenske statistike in nadaljevati intenzivne dejavnosti v YSE. Zamisel bloga – ta je drugi del omenjenega projekta YoungStatS – temelji na kratkih predstavitvah nedavno objavljene statisticne literature, ki jih pišejo avtorji prispevkov sami. Nekaj vec informacij o projektu YoungStatS najdete tudi na spletnih straneh združenja FENStatS. Pri projektu intenzivneje sodeluje šest mladih sekcij statisticnih društev evropskih držav (poleg slovenske še francoska, italijanska, belgijska, irska in romunska). Slovenski predstavnik pri FENStatS je prof. dr. Andrej Blejec, v delo tega združenja pa je vkljucenih še vec slovenskih statistikov. V uredništvo bloga je bilo izbranih deset aktivnejših mladih statistikov, Emanuele Aliverti, Christian Capezza, Raluca Caplescu, Michael Fop, Fatemeh Ghaderinezhad, Amirhossein Jalalija, Imke Mayer, Elena-Maria Prada, Genevičve Robin ter Andrej Srakar, ki projekt tudi koordinira. Na koncu se mu je pridružil tudi Christian Capezza, predstavnik italijanskega urada, in svoje kolege v uredništvu na kratko predstavil – kdo so in kaj delajo. Dr. Andrej Srakar nam je na kratko predstavil še delo Mlade sekcije društva in njeno delovanje.Študenti interdisciplinarnega študija Statistika so ustanovili blog Udomacena statistika, na katerem naj bi avtorji prispevkov predstavljali uporabo statistike. V letu 2019 se je v okviru Statisticnega društva Slovenije nato ustanovila Mlada sekcija. Ta je do sedaj organizirala niz statisticnih predavanj, ki potekajo redno na dva meseca. Clani se srecujejo redno mesecno. Redno objavljajo tudi na blogu Udomacena statistika. Aktivni so na Facebooku in v drugih medijih. Mednarodno se povezujejo s sorodnimi sekcijami in se vkljucujejo v izobraževanje na podrocju statistike (sodelovanje pri projektih, kot so Evropske statisticne igre, aktivnosti za študente magistrskega in doktorskega študija statistike in drugih programov). Redno izhaja tudi Mesecni novicnik sekcije. Clani aktivno sodelujejo tudi pri skupnosti Sledilnik COVID-19. V prihodnosti si želijo pridobiti vec aktivnih clanov, ohraniti redna srecanja sekcije, blog, novicnik, seminarje, še naprej sodelovati pri Evropskih statisticnih igrah, organizirati vec neformalnih druženj in še kaj. K 3 Predsednik društva je dogodke, organizirane v casu od zadnje skupšcine, le naštel, kot so si kronološko sledili, saj so organizatorji vsakega izmed njih kasneje (pod tocko 5) podrobneje predstavili. Bogdan Grmek je v imenu nadzornega odbora predstavil financno porocilo za leto 2020. K 4 Bogdan Grmek je povedal, da je imelo društvo v letu 2020 10.147 evrov prihodkov. Vecinoma so izvirali iz donacij, sponzorstev in proracuna. S clanarinami je bilo v letu 2020 zbranih 2.052 evrov. Odhodki društva v koledarskem letu 2020 so znašali 9.702 evra. To so bili predvsem stroški za avtorske honorarje. Društvo ima na transakcijskem racunu še nekaj vec kot 8.700 evrov. K 5 Dr. Matevž Bren je povedal, da je bilo Blejcevo priznanje za leto 2020 podeljeno prof. dr. Vladimirju Batagelju, priznanje za odlicnost statisticnega porocanja v medijih ekipi Sledilnika COVID-19, priznanje Klemna Pavlica mlademu statistiku za leto 2020 pa dr. Marjanu Cugmasu. Naziv castni clan za leto 2020 pa ni bil podeljen. Omenjena priznanja prejemnikom zaradi trenutnih razmer v državi še niso bila vrocena. Predvidoma jim bodo v letu 2021. Dr. Andrej Srakar je dodal še nekaj besed o Mladi sekciji, saj jo je podrobno predstavil že na zacetku skupšcine. Povedal je, da se konec marca 2021 nacrtuje že osmo srecanje Mlade sekcije; tema predavanja bodo Bayesove racunske metode in Bayesova statistika. Mojce Merc s SURS je porocala, kako potekajo 4. Evropske statisticne igre. Povedala je, da tekmovanje poteka kljub epidemicnim razmeram brez omejitev, saj se v celoti odvija na daljavo. Ne glede na to pa se ocenjuje, da je udeležba zaradi epidemije covida-19 tokrat nekoliko nižja kot v letu prej; menijo, da zato, ker je šolanje v casu, ko so se zbirale prijave na tekmovanje, že potekalo na daljavo, kar je mentorjem oteževalo motiviranje dijakov za sodelovanje. Pri izvedbi nekaterih aktivnosti v sklopu tekmovanja že vsa leta sodelujejo tudi clani Statisticnega društva. V okviru 4. Evropskih statisticnih iger so sodelovali: mag. Vasja Ivancic in Deja Kacic, ki sta vsebinsko preuredili naloge iz poznavanja osnov statistike za šolsko raven tekmovanja in jih prilagodili ucnim nacrtom za srednje šole (september – november 2020); dr. Andrej Srakar je v novembru 2020 izvedel tri spletne seminarje za srednješolske ucitelje z naslovom Statisticne metode in statisticna pismenost (https://vimeo.com/478083761); dr. Andrej Srakar je za udeležence tekmovanja pripravil gradivo, in sicer je za 20 razlicnih tipov nalog sestavil razlago in postopek za reševanje (november 2020); Barbara Kušar, dr. Aleš Toman in dr. Andrej Srakar so v februarju in marcu 2021 sodelovali s predstavniki SURS-a v dvostopenjski strokovni žiriji, ki je ocenila raziskovalne naloge in dolocila zmagovalca iz vsake od kategorij. Andrej Kastrin je povedal, da sta bili v letu 2020 izdani dve številki Metodoloških zvezkov, letnik 17. Objavljenih je bilo devet clankov (v nakladi 100 izvodov). Objavljeni so na spletni strani Statisticnega društva Slovenije https://stat-d.si in na spletni strani Digitalne knjižnice Slovenije http://www.dlib.si. O magistrskem študiju Uporabna statistika je porocala Nataša Kejžar. V študijskem letu 2019/20 se je študij Uporabne statistike izvedel že sedmo leto zapored, hkrati pa prvo leto – za prvi letnik – tudi kot redni študij (financiran iz sredstev UL) in zadnje leto – za drugi letnik – kot izredni študij (financiran iz šolnin). Študij ponuja sedem modulov; v letu 2019/20 je bilo v prvi letnik na novo vpisanih 21 študentov, v drugi letnik pa 12 študentov. Magistrirali so 4 študenti. Dr. Janez Stare je o doktorskem študiju statistike povedal, da so v študijskem letu 2019/20 imeli 28 doktorskih študentov, od tega 7 novih. Študij je – brez težav – potekal na daljavo. Študenti so v letih 2019 in 2020 objavili 39 del, od tega 8 izvirnih znanstvenih clankov. Doktorirali so 3 študenti. V šolskem letu 2021/22 je razpisanih 20 mest. Študenti lahko že pred vpisom izberejo mentorja. Ob prijavi na študij oziroma najkasneje ob vpisu pa že predložijo idejno zasnovo doktorske disertacije. Šolnina za celoten študij znaša 12.000 evrov. Poudaril je, da dolocene predmete izvajajo predavatelji iz tujine. Želeli bi si, da bi to prevzeli strokovnjaki iz Slovenije. Dr. Jaro Lajovic je na kratko predstavil aktivnosti delovne skupine za terminologijo. Zadnje case niso imeli srecanj. Razmišljali so, da bi se glede na trenutne razmere v državi povezali na daljavo, vendar so se odlocili, da bodo srecanje za zdaj prestavili na cas, ko se bo epidemicna slika v državi izboljšala. Povedal je, da je prof. dr. Aleš Žiberna že pred casom pripravil fond izrazov, ki jih bodo analizirali, ko bo to mogoce. Dr. Andrej Blejec je povedal, da konference Uporabna Statistika v letu 2020 ni bilo. Prestavljena je bila na september 2021. Letos (v 2021) se bo izvedla na daljavo. Dr. Matevž Bren je cestital prof. dr. Anuški Ferligoj za naziv zaslužne profesorice Univerze v Ljubljani ter dr. Lari Lusa za Zoisovo priznanje za leto 2020. Povedal je še, da sta dr. Andrej Blejec in dr. Mojca Bavdaž aktivna clana v združenju FENStatS, da je dr. Lara Lusa clanica odbora FENStatS za podatke o covidu-19 in da je Anja Žnidaršic predstavnica v ECAS-u. Omenil je tudi redna predavanja na IBMI. K 6 Clani društva z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani so izrazili željo, da bi se letna clanarina v društvu placala za vec let vnaprej. Predlagano je bilo, da bi se placala za pet let skupaj. K 7 Dr. Andrej Blejec je poudaril, da je treba pohiteti s podelitvijo društvenih priznaj, saj je bilo društvo med prvimi, ki so Sledilniku COVID-19 podelili priznanje, a podelitve še nismo izvedli. Dr. Andrej Srakar je poudaril, da bi potrebovali vec aktivnih clanov na razlicnih podrocjih. Nacrtov je veliko, a žal je premalo kadra. K 8 Navzoci so soglasno sprejeli porocilo o delu društva v preteklem letu in financno porocilo za leto 2020. Strinjali so se tudi, da se letna clanarina placa za pet let vnaprej. K 9 Skupšcina se je zakljucila brez tocke razno, saj so bile vse teme za razpravo že obravnavane. Zapisala: Jerneja Cuk Predsednik delovnega predsedstva: Bogdan Grmek Overiteljici zapisnika: Ema Mišic Irena Vipavc Brvar Z A P I S N I K 31. redne skupšcine Statisticnega društva Slovenije, ki je potekala v ponedeljek, 28. marca 2022, od 14.00 do 15.30. Izvedli smo jo po videopovezavi, del Izvršnega odbora pa se je sestal v prostorih Statisticnega urada RS (SURS). Navzoci clani: – na SURS: Matevž Bren, Irena Vipavc Brvar, Jerneja Cuk, Bogdan Grmek, Ema Mišic, Andrej Srakar; – po videopovezavi: Simona Korenjak Cerne, Andrej Blejec, Andrej Kastrin, Nataša Kejžar, Katarina Košmelj, Eva Kozjek, Aleša Lotric Dolinar , Lara Lusa, Mateja Oman, Maja Pohar Perme, Tine Peštaj, Ana Božic Verbic, Miroslav Verbic, Joca Zurc, Tjaša Zrnec. 1. Odprtje skupšcine in izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika. 2. Dr. Andrej Srakar in doc. dr. Denis Marinšek: European Young Statisticians Meeting (EYSM) prvic v Sloveniji. 3. Porocilo predsednika in nadzornega odbora. 4. Obravnava financnega porocila za leto 2021. 5. Porocilo o aktivnostih: priznanja društva za leto 2021, konferenca Applied Statistics, Mlada sekcija, Evropske statisticne igre mladih, Metodološki zvezki, magistrski in doktorski študij. 6. Razprava o porocilih. 7. Sprejetje sklepov skupšcine. 8. Razno. K 1 Predsednik društva je predlagal kandidate za delovne organe skupšcine: -Bogdana Grmeka za predsednika skupšcine, -Jernejo Cuk za zapisnikarico ter -Bogdana Grmeka in Emo Mišic za overitelja zapisnika. Sklep: Navzoci so predlagane kandidate za delovne organe skupšcine soglasno potrdili. K 2 Predsednik društva dr. Matevž Bren je pozdravil navzoce in za govorniški pult povabil dr. Andreja Srakarja, da predstavi, kako potekajo priprave na naslednje srecanje European Young Statisticians Meeting (EYSM), ki bo tokrat prvic v Sloveniji. Dr. Andrej Srakar nam je povedal, da je EYSM redno, dveletno srecanje matematicno usmerjenih statistikov in raziskovalcev s podrocja verjetnosti, ki ga prirejajo mladi statistiki za mlade statistike in poteka pod pokroviteljstvom združenja Bernuoull, in sicer vsaki dve leti. Udeležba je mogoca samo s povabilom; vsaka evropska država lahko prispeva enega ali najvec dva raziskovalca. Prvo tako srecanje je bilo leta 1978 v Veliki Britaniji. Predzadnje je bilo leta 2019 v Beogradu, zadnje pa leta 2021 v Atenah (to zadnje je zaradi epidemije covida-19 potekalo po spletu). Zamisel za slovensko kandidaturo je nastala na podlagi neformalnih pogovorov na zadnjem srecanju leta 2021. Lokalni organizacijski odbor sestavljajo dr. Denis Marinšek, dr. Andrej Srakar, dr. Miroslav Verbic, dr. Simona Korenjak Cerne, dr. Rok Spruk in dr. Aleš Toman. Tokratna gostiteljica bo Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Pricakovane koristi dogodka za organizatorje bodo povecana prepoznavnost slovenskih raziskovalcev na podrocju statistike in podatkovne znanosti, verjetnosti in ekonometrije, nadaljnje pozicioniranje slovenskih raziskovalcev v mednarodnih krogih, nadaljnje sinergije med slovenskimi institucijami v statistiki, povecane možnosti bodocega študija ter zanimanje za študij na podrocju statistike, matematike in ekonomije. K 3 Predsednik društva je dogodke, organizirane v casu od zadnje skupšcine, le naštel, kot so si casovno sledili, saj so organizatorji vsakega izmed njih kasneje (pod tocko 5) podrobneje predstavili. Bogdan Grmek je v imenu nadzornega odbora predstavil financno porocilo za leto 2021. K 4 Bogdan Grmek je povedal, da je v letu 2021 društvo imelo 13.962,78 evrov prihodkov. Ti so izvirali vecinoma iz donacij, sponzorstev in proracuna. S clanarinami je bilo v letu 2021 zbranih 3.510 evrov. Odhodki društva v preteklem koledarskem letu so znašali 5.749,20 evra. To so bili predvsem stroški za avtorske honorarje. Konec leta 2021 je bilo na transakcijskem racunu približno 15.600 evrov. K 5 Dr. Matevž Bren je povedal, da je bilo Blejcevo priznanje za leto 2020 podeljeno prof. dr. Vladimirju Batagelju, priznanje za odlicnost statisticnega porocanja v medijih v letu 2020 Ekipi Sledilnika COVID-19, priznanje Klemna Pavlica mlademu statistiku za leto 2020 pa dr. Marjanu Cugmasu; naziv castni clan pa za leto 2020 ni bil podeljen. Blejcevo priznanje za leto 2021 je bilo podeljeno prof. dr. Lei Bregar, priznanje Klemna Pavlica mlademu statistiku za leto 2021 pa je prejel Damjan Manevski, mag. mat. Priznanje za odlicnost statisticnega porocanja v medijih in naziv castnega clana za leto 2021 nista bila podeljena. Navedena priznanja so bila podeljena 18. 11. 2021 na Statisticnem dnevu. Dr. Andrej Srakar je povedal nekaj besed o Mladi sekciji. Leto 2013 je bilo na predlog Mednarodnega statisticnega inštituta (ISI) razglašeno za mednarodno leto statistike. Nastal je blog Udomacena statistika, s katerimi so avtorji želeli predstaviti uporabo statistike in njenih metod ob konkretnih primerih in raziskavah, pa tudi z zanimivostmi in predstavitvami pomembnih predstavnikov stroke. V letu 2018 so se blogu zaceli pridruževati tudi nekateri mlajši raziskovalci in doktorski študentje. V letu 2019 so ustvarjalci bloga pripravili Predlog za ustanovitev sekcije mladih statistikov v okviru društva, ki je bil predstavljen in potrjen na skupšcini društva v letu 2019. Program Mlade sekcije obsega prirejanje dogodkov, blog in spletne medije,mednarodno povezovanje s sorodnimi sekcijami, aktivno sodelovanje v pobudi Young Statisticians Europe (YSM) ter vkljucevanje v izobraževanje na podrocju statistike. V prihodnje si želijo pridobiti vec clanov, organizirati redne dogodke sekcije, formalizirati sekcije ter ohraniti jedrne aktivnosti, kot so redna srecanja sekcije, blog, novicnik, seminarji, vkljucevanje v Evropske statisticne igre mladih, neformalna združenja, YoungStatS ipd. O poteku 5. Evropskih statisticnih iger je porocala Mateja Oman s SURS. Gre za tekmovanje, ki ga organizirajo statisticni uradi, pri nas pa pri tem že vsa leta sodelujemo tudi s Statisticnim društvom, pri širjenju informacij o tekmovanju pa smo povezani tudi z Zavodom za šolstvo. Cilj tekmovanja je predvsem širjenje statisticne pismenosti med dijaki in ucitelji. Vse, ki sodelujejo na tekmovanju, in tiste, ki se udeležujejo naših seminarjev (ki jih organiziramo v sklopu tekmovanja), spodbujamo k uporabi uradnih statisticnih podatkov (ucimo jih, da znajo podatke najti in potem tudi pravilno uporabljati; predstavimojim tudi nacine obdelave podatkov in nacine izkazovanja podatkov; na predavanjih imajo možnost utrjevati in nadgrajevati svoje znanje statistike. Nacionalni del tekmovanja, ki se je zacel 1. decembra 2021, se je koncal prav pred kratkim – rezultate oz. zmagovalce tekmovanja (tiste, ki so dosegli prvo mesto, in zmagovalce javnega glasovanja) in tiste, ki so se uvrstili v evropski finale, smo namrec objavili prejšnji teden. To so štiri ekipe z razlicnih šol (s poljanske, kranjske, ljutomerske in novomeške gimnazije) in te se bodo v zadnjem izzivu pomerile z ekipami iz še 18 drugih evropskih držav. Njihova naloga je priprava kratkega videa s poljubno temo o okolju (Okolje in statisticni podatki), pri cemer se bodo morali navezati na statisticne podatke. Glede udeležbe na tokratnem tekmovanju lahko povemo, da je bil odziv ponovno zelo dober: prijavilo se je 921 dijakov, število ekip je bilo najvišje doslej (362), prav tako najvišji doslej sta bili tudi število v tekmovanje vkljucenih mentorjev (69) in število šol (52). Tekmovanje se izvaja, kot je bilo že omenjeno, v sodelovanju s Statisticnim društvom. Kolegi iz društva so vkljuceni v razlicne aktivnosti. Že vsa leta izvajamo skupaj seminarje; zadnji dve leti so ti potekali po spletu; letos smo jih izvedli sedem. Eno od predavanj, tisto, ki je bilo namenjeno razlagi osnovnih statisticnih metod, je pripravil dr. Andrej Srakar, drugo, ki je bilo namenjeno dijakom, vkljucenim na tekmovanje, pa dr. Aleš Toman. Dijakom je podal številne prakticne usmeritve za pripravo raziskovalne naloge. Clani društva so že vsa leta tudi clani strokovne žirije, ki ocenjujejo raziskovalne naloge ekip, in recenzenti nalog, ki jih ekipe rešujejo na šolskem tekmovanju. Pregled in recenzijo nalog sta tokrat opravili dr. Marina Rugelj (s Škofijske gimnazije Šentvid) in Barbara Kušar (z Gimnazije Kranj). Kot žiranti so tokrat sodelovali štirje clani društva: srednješolski profesorici mag. Vasja Ivancic (s Srednje šole Konjice) in Lidija Perše (z Ekonomske šole in gimnazije Radovljica) ter že prej omenjena dr. Aleš Toman in dr. Andrej Srakar. Na splošno lahko recemo, da pri igrah uspešno sodelujemo, kolegi se vedno zelo trudijo in svoje delo opravijo strokovno, s tem pa tudi oni prispevajo k uspehom, ki jih dosega tekmovanje. Kako se bo to izteklo letos, bo znano 3. junija 2022. Dodala je še, da se je vec kolegov iz društva odzvalo tudi na prošnjo kolegov s SURS-a, da jim pomagajo izboljšati prevod vsebine interaktivnega orodja oz. statisticnega izobraževalnega portala Stedy, ki ga je SURS prevzel od hrvaškega statisticnega urada in je od lanske jeseni na voljo na spletni strani SURS-a. Številne njihove predloge so – v skladu s tehnicnimi možnostmi – vkljucili v slovensko razlicico orodja Stedy. Orodje so predstavljali tudi na seminarjih in kasneje dobili pozitivne odzive uciteljev in povratne informacije, da orodje uporabljajo pri pouku. Dr. Andrej Kastrin nas je seznanil, da je uredništvo Metodoloških zvezkov (MZ) v letu 2021 nadaljevalo zastavljeno delo. Pripravili so dve številki s šestimi izvirnimi znanstvenimi clanki. Prva številka (letnik 18, številka 1) je že objavljena v elektronski obliki, druga številka bo objavljena v kratkem. Sofinanciranje s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS je urejeno. V letu 2021 so uredili digitalni arhiv in vsem clankom pripisali digitalni identifikator objekta. Postavili so novo spletišce (https://mz.mf.uni-lj.si/) ter posodobili zapis v zbirki COBIB. SI. Optimizirali so vidnost prispevkov v storitvi Google Scholar. Posodobljena je predloga za pripravo rokopisov LaTeX. V letu 2022 bodo še naprej pridobivali nove prispevke in krepili prepoznavnost revije. Porocilo o magistrskem študiju Uporabna statistika je podala dr. Maja Pohar Perme. Letos so v tretjem letu, v katerem se izvaja redni študij Uporabna statistika. V prvi letnik je vpisanih 27 študentov (od tega šest ponavljavcev), v drugi 15. Tako kot tudi že prejšnja leta je najbolj zastopan modul Biostatistika, sledi mu Ekonomska in poslovna statistika. Letos se izvajajo izbirni predmeti Analiza omrežij, Znanstvena in strokovna komunikacija, Casovne vrste in Statisticne metode za visokorazsežne podatke. Lani je izvedbo študija mocno zaznamovala epidemija, letos poteka vse v živo, kar je tudi prednost majhnega programa. So pa bili kot študij mocno vkljuceni tudi v analizo podatkov, povezanih z epidemijo. Profesorji z IBMI so bili vkljuceni v modeliranje razvoja epidemije (tudi prek Sledilnika), vkljucili so tudi študente, ki so podatke o preživetju v bolnišnicah za covid-19 analizirali v okviru predmeta Analiza zgodovine dogodkov. Zanimanje za vpis je bilo prejšnja leta zelo dobro, zato so z naslednjim študijskim letom uvedli izbirni izpit. Upajo, da bo kakovostnih kandidatov kljub trenutno nekoliko negativnemu trendu še naprej dovolj. Vse clane SdS, ki lahko pomagajo pri promociji programa so tudi na tem mestu zaprosili za pomoc. Hkrati predlagajo, da bi bilo smiselno tudi 'oglaševanje' med srednješolci, ki se udeležujejo statisticnega tekmovanja. Dr. Andrej Blejec je o doktorskem študiju statistike povedal, da poteka dobro in brez posebnih zapletov. Letos se je v 1. letnik vpisalo 10 študentov, študij pa je z uspešno zakljucenim doktoratom koncalo pet novih doktorjev Statistike. Zaradi epidemicnih omejitev so predavanja pri obveznih predmetih organizirana na daljavo, kar pomenu, da se študentje niso nikoli srecali. Pri drugih predmetih, ki so bolj individualne narave, se ta nova situacija pozna manj. Opažajo, da je vpis s študija Uporabne statistike majhen, zato bo veljalo te študente aktivneje vabiti na doktorski študij. Mag. Irena Vipavc Brvar je podala kratko porocilo o izvedbi konference Uporabna statistika. Na izvedbo konference v letu 2021 so vplivale omejitve zaradi epidemije covida-19. Konferenca, ki naj bi bila izvedena v letu 2020, je bila odpovedana, kar se je zgodilo prvic od njenih zacetkov, v 2021 pa je bila – na željo številnih kolegov statistikov – izvedena spletno. Sedemnajsta konferenca AS je potekala od 20. do 22. septembra 2021. Vabljeni predavatelji so bili Jan Beyersmann z Univerze Ulm v Nemciji, Anuška Ferligoj z Univerze v Ljubljani in Richard De Veaux z Univerze Williams Collage, ZDA. Prva dva dneva sta bila namenjena predstavitvam znanstvenih prispevkov, tretji dan delavnice, ki jo je vodil dr. Andrej Srakar. Prvic so bile na tokratni konferenci organizirane vabljene sekcije, ki so jih organizirali Fabio Divino (Italija), Michael Greenacre (Španija), Marianne Huebner (ZDA) in dr. Aleš Žiberna (Slovenija). Za potrebe konference AS 2021 je bila kot podstran glavne strani Statisticnega društva oblikovana stran, namenjena temu dogodku (https://stat-d.si/applied-statistics­ conference/as2021/). Na njej so zdaj objavljene naslednje vsebine: program, posterji in knjižica povzetkov, prvic letos tudi prosojnice s predstavitev in videoposnetki, kjer so bili predstavljeni posterji. Udeležba, ki je bila mogoca na podlagi registracije, je bila brezplacna. Na ta nacin je bilo doseženo številnejše obcinstvo, kot bi bilo ob osebni izvedbi. Registriranih je bilo 227 posameznikov, najvec seveda iz Slovenije (približno 70) in iz drugih evropskih držav. Ob registraciji je bilo navedenih 44 razlicnih držav, kar kaže na to, da konferenca privabi res številno in raznoliko obcinstvo. K 6 Razprave o porocilih ni bilo. Predsednik društva je navzoce seznanil, da bo Bilten društva izšel v maju 2022. K 7 SKLEP Za delo v mladi sekciji je treba pridobiti vec aktivnih clanov na razlicnih podrocjih. Nacrtov je veliko, a žal je premalo kadra. SKLEP Na Evropskih statisticnih igrah mladih bomo promovirali študij Uporabna statistika in tudi drugje je treba privabiti in spodbuditi mlade za vpis na ta študij. Enako je treba študente Uporabne statistike spodbuditi k vpisu na Doktorski študij statistike. SKLEP Navzoci so soglasno sprejeli porocilo o delu društva v preteklem letu in financno porocilo za leto 2021. K 8 Skupšcina se je zakljucila brez tocke razno, saj so bile vse teme za razpravo že obravnavane. Zapisala: Jerneja Cuk Predsednik delovnega predsedstva: Bogdan Grmek Overitelja zapisnika: Ema Mišic Bogdan Grmek 19. – 21. september 2022 Fakulteta za družbene vede – Univerza v Ljubljani https://stat-d.si/applied-statistics-conference/as2022/