GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXIV. KAMNIK, 27. FEBRUARJA 1984 Z občinske kandidacijske konference Volilnih postopkov se ponekod niso lotili odgovorno Na občinski kandidacijski konferenci delegati niso določili kandidata za predsednika občinske skupščine. Evidentirani možni kandidat, dosedanji predsednik nase občinske skupščine Ivan Ju-stinek je sicer v večini temeljnih kandidacijskih konferenc dobil podporo, predlagano pa je bilo, na) bi zaradi velikosti nase občine in zaradi zaostrenih gospodarskih razmer funkcijo vendar opravljal profesionalno. Vendar pa Ivan J ust'nek zaradi objektivnih in subjektivnih vzrokov ne sprejema ponovne kandidature. Zato je predsedstvo OK SZDL le nekaj dni pred občinsko kandidacijsko konferenco evidentiralo drugega možnega kandidata - Antona Ipavica. O predlogu bodo seveda morale ponovno razpravljati temeljne kandidacijske konference, da pa ne bi zaradi ponovnega sklicevanja preveč trpelo delo, so se na občinski kandidacijski konferenci dogovorili, da bi to obravnavo I združili z razpravo o zaključnih \ računih na zborih delavcev. To pa ni bil edini zaplet, saj je Se nekaj evidentiranih možnih kandidatov kljub podpori ljudi zavrnilo kandidaturo. Tako je bilo s podpredsednico skupščine sisa za kulturo in s podpredsednikom zbora uporabnikov v istem sisu. Pa pri kandidatki za predsednico skupščne sis za socialno varstvo (kandidaturo, je zavrnila iz osebnih razlogov), pri predsednici skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti (razlog preobremenjenost). Tako se je v praksi potrdila pripomba iz baze, kjer so med drugim dejali, da bi morali biti z evidentiranimi kandidati opravljeni predhodni razgovori. Kot kaže, so bili razgovori pomanjkljivi, saj si drugače ni mogoče razlagati teh »kratkih stikov«. V samoupravnih okoljih so tudi menili, da bi morali pri evidentiranju večjo pozornost nameniti pomlajevanju nosilcev vodilnih delegatskih funkcij, saj je starejših od 50 let 30 odstotkov, od tega je 10 odstotkov upokojencev. Medtem pa je mlajših od 27 let le 1,7 odstotka. Kljub aktivnejši kadrovski politiki je bilo po njihovem mnenju predlagano tudi premalo zamenjav (vsega 14, kar predstavlja 23 odstotka). Samoupravna okolja bi morala sodelovati pri evidentiranju, saj je na temeljni kandidacijski konferenci za vključevanje že pozno. Na temeljnih kandidacijskih konfere-nacah so še menili, da so ocene o delu predlaganih možnih kandidatov preohlapne. Priprave za konference so se začele že v decembru 1983. Na občinski kandidacijski konferenci pa so med drugim dejali, da z izvedbo temeljnih kandidacijskih konferenc ne morejo biti popolnoma zadovoljni, saj vse le niso bile izpeljane v dogovorjenem roku. V tozdih je bilo takih kar 11, do izdelave poročila, ki so ga podali na občinski konferenci, pa še niso sprejeli zapisnikov petih temeljnih konferenc iz krajevnih skupnosti in desetih iz organizacij združenega dela. Takšna neodgovornost nekaterih posameznikov onemogoča popolno aktivnost v vsej občini. MARKO JENŠTERLE Predlog evidentiranega možnega kandidata za predsednike skupščine občine Kamnik Predsedstvo OK SZDL je na svoji 4. redni seji dne 14.2.1984 evidentiralo kot možnega kandidata za predsednika skupščine občine Kamnik Antona IPAVICA. Rojen je v Ljubljani dne 23. 3. 1949 in izhaja iz delavske družine. Po uspešno zaključeni maturi se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani, na kateri je diplomiral v letu 1974, v letu 1981 pa je opravil tudi pravosodni izpit. Po končanem študiju se je zaposlil kot pripravnik v oddelku za pravne zadeve v Lekii. Od 1976 je bil zaposlen v delovni organizaciji Titan Kamnik. Najprej kot vodja oddelka za pravne in splošne zadeve, od 1978 dalje vodja kadrovsko splošne službe. Od 1979 je zaposlen v delovni skupnosti Strokovne službe samoupravnih skupnosti za zaposlovanje Ljubljana kot vodja delovne skupnosti. Od 1983 opravlja tudi funkcijo člana začasnega kolegijskega poslovodnega organa v delovni organizaciji Jugotekstil -Julon Ljubljana, kjer imajo od 1983 začasni ukrep družbenega varstva. Je član ZK od leta 1968. Aktivno je deloval v mladinski organizaciji, saj je bil leta 1968 i/.vo- Spremembe voznega reda Ljublj.-Kamnik za postajo Kamnik vlak odhod (P- v Lj) 5061 4.58 (5.40) 5063 5.37 (6.19) 7171 6.06 • (6.46) 5065 6.58 (7.40) Prihod v Kamnik vlak prihod (o. iz Lj) 71>1 , 5.31 (4.55) 5062 6.39 (5.57) 5064 7.35 (6.55) 5066 8.40 (8.00) Vozni red bo spremenjen 1. 3.1984. ljen za predsednika predsedstva OK ZMS Ljubljana Šiška, od 1968-1973 je bil član predsedstva Mestne konference ZMS v Ljubljani, dve leti pa tudi član Republiške konference ZMS. Po zaposlitvi v Titanu oz. po preselitvi v občino Kamnik, se je vključil v družbenopolitično življenje, saj je bil do imenovanja vodje kadrovsko-splošnega sektorja član sekretariata OOZK v delovni skupnosti, član odbora za gospodarjenje in vodja delegacije za zbor združenega dela SO Kamnik. V sindikatu je opravljal funkcijo predsednika komisije za nadaljnji razvoj samoupravljanja pri občinskem svetu ZSS Kamnik, poleg tega pa je bil član komisije za nadaljnji razvoj samoupravljanja pri Republiškem odboru sindikata delavcev kovinske in elektro industrije. Med službovanjem v Kamniku je bil tudi član komisije za družbenoekonomske odnose pri OK ZKS Kamnik. Sedaj' je vodja delegacije v krajevni skupnosti Perovo za zbor krajevnih skupnosti SO Kamnik. Je član sveta KS Perovo, član statutamo-pravne komisije SO Kamnik, član odbora za spremljanje in uresničevanje družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v občini Kamnik in član skupine delegatov za delegiranje v zbor občin Skupščine SRS. V občini Ljubljana Bežigrad, kjer je sedež delovne skupnosti in Samoupr. skup. za zaposlovanje, opravlja funkcijo člana predsedstva Občinskega sveta ZSS Ljubljana Bežigrad, kot član predsedstva pa tudi funkcijo predsednika Sveta za spremljanje in proučevanje vloge zveze sindikatov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Predsedstvo OK SZDL vsem IKK predlaga, da o evidentiranem možnem kandidatu razpravljajo in oblikujejo mnenje. Druga občinska kandidacijska konferenca dne 17. 2. 1984 je ugotovila, da se je evidentirana kandidatka za PREDSEDNIKA SKUPŠČINE SOCIALNEGA VARSTVA Stanislava ZRNEC iz osebnih razlogov odpovedala kandidaturi in je zato potrebno ponoviti postopek. TKK Kamnik - Perovo in Novi trg sta kot možnega kandidata za to funkcijo evidentirala Dragana LELEKA (1952), delegata v KS Perovo, opravlja naloge individualnega poslovodnega organa v Delavskem domu. PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI Marjeta BUKOVŠEK je dobila vso podporo v vseh TKK, vendar je zaradi preobremenjenosti z drugimi funkcijami odpovedala kandidaturo. Vsled navedenih razlogov predlagata KO za kadrovska vprašanja pri SZDL in predsedstvo OK SZDL za PODPREDSEDNIKA SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI Aleksandra ERMANA (1948) gimnazijski maturant, zaposlen v Ljubljanski banki Kamnik. Navedeni kandidat je na kandidaturo dal pristanek. Že dosedaj je aktivno sodeloval na področju stanovanjskega gospodarstva. Temeljni kamen -vizija prihodnosti Simbolično je zarohnel motor od rivala na polju v novem trgu, ko je v četrtek, 16. februarja 1984, zarezal prve brazde v gradbišče novega zdravstvenega doma v Kamniku. Ura je dvanajst, veliko je simbolike v tem. Želje kamniških občanov, izražene z »DA« pred tremi leti, so začele dobivati materialno obliko. Začela se je gradnja prvega zdravstvenega doma v Kamniku. Velik zgodovinski trenutek. Kamničani si bodo z lastnimi sredstvi zgradili prvi del svojega bodočega zdravstvenega doma, v katerega naj bi se že januarja 1985 vselile sedaj najbolj utesnjene službe: otroško in zobno zdravstveno varstvo. Maloštevilnim zbranim je o velikem trenutku spregovoril mag. Ivan Justinek, predsednik občinske skupščine. Njegove besede so spodbuda vsem, ki so se ta zadnja leta nesebično borili za dobrobit kamniških občanov, da bi jim omogočili boljše, ekzakt-nejše in bolj strokovno zdravstveno varstvo, približno neposrednemu uporabniku. »Najce- nejše je -dobro organizirano zdravstveno varstvo; ustrezni, namensko grajeni prostori, pa so le eden od prvih pogojev, da se bo kamniško zdravstvo lahko razvijalo skladno z potrebami kamniških občanov«. Veliko resnice je v teh besedah Ivana Justi-neka. Morda je s tem želel prepričati še zadnje omahljivce, ki so od vsega začetka dvomili v nujnost in smotrnost te dolgoročne naložbe. Gradbišče je torej odprto: ostane nam želja, da bo movi zdravstveni dom v celoti čim prej dograjen. Pravijo, da je letošnje leto Orwelovo, kar naj bi pomenilo tudi to, da bo po marsičem prelomno. Če med te prelomne dogodke štejemo smrt Andro-pova in nastop Černenka in novembrske volitve v ZDA, potem se bo Jeto 1984 vsaj po teh dveh dogodkih zapisalo med pomembnejša. Nedvomno pa sta oba dogodka precej bolj povezana, kot se to zdi na prvi pogled. svetovanje. Sicer pa za Černenka, novega vodjo sovjetske partije, pravijo, da je brežnje-vec, kar naj bi pomenilo, da je pristaš politike popuščanja in sodelovanja. Takšna so mnenja, ki temeljijo le na podatkih, da je bil Černenko dolga leta tesen sodelavec Brežnjeva, kar naj bi torej zadostovalo za takšne ugotovitve. Gre torej bolj za ugibanja in pričakovanja, kajti znaki, ki naj bi res predsednika. Večkrat se zdi, da je vse drugo pomaknjeno povsem v ozadje, kar je pravzaprav nevarno. V boju za Belo hišo so lahko silno pomembne odločitve nepretehtane in bolj pogodu trenutnim razmeram znotraj ZDA, kot tistim, ki jih zadevajo. Toda kakorkoli že, volitve v ZDA so zelo pomembna reč, saj, naj si to priznamo ali ne, je od predsednika te države prepogostokrat odvi- Prelomna dogodka v letu 1984? Zamenjave v najvišjem sovjetskem vrhu morda na zunaj niso tako spektakularne kot volitve v ZDA, so pa seveda izredno zanimive in pomembne. Kakorkoli se v Sovjetski zvezi trudijo dokazati, -da je odnos do drugih držav in ZDA kot direktnega rivala v svetovnem dogajanju plod skupinskih odločitev in potez, je funkcija vodje sovjetske partije in še države povrh tako pomembna in vplivna, da lahko sem in tja le izpusti takšno kolektivno po- potrjevali takšno usmeritev Černenka, bodo še precej časa povsem neznatni in povprečnemu opazovalcu dogajanja v SZ in svetit nasploh skorajda nerazumljivi. Prav zaradi tega je pozornost vseh še toliko večja. V povsem drugačni luči se vsaj na zunaj kaže dogajanje v ZDA. Začenja se predvolilna bitka, ki bo trajala tja do pozne jeseni. Kot je že navada in sko-, raj običaj, bo (in že je) ta dogo-■ dek, ki skorajda povsem zaposli ZDA, še najbolj trenutnega sno, kako bomo ocenjevali svetovni ekonomski, politični in vojaško-varnostni položaj. Pravijo, da že 25 let Američani nikomur niso dovolili, da bi preživel dva zaporedna mandata v predsedniški vlogi. Če se bo to zgodilo novembra, potem je to lahko tudi znamenje, da se je vendarle zgodilo nekaj prelomnega. Koliko izjemnega pa naj bi bilo v ponovni izvolitvi Reagana in nastopu Černenka, pa se bo tako ali tako kmalu pokazalo. J. KOVAČ1Č OD VSEPOVSOD • Precej več patentov BEOGRAD - Zvezni zavod za patente je lani dobil prijave za J.455 patentov, kar je 27 več kot predlani in največ v zadnjih desetih letih. Naši delavci oziroma proizvajalci so lani v tujini registrirali 62 patentov ali 46 več kot leta 1982. Tako kot prejšnja leta je v zavodu patenitralo svoje izume 1220-posameznikov, 187 izumov so prijavile organizacije združenega dela in vsega 48 raziskovalni inštituti. Ob tem ugotavljajo, da veliko inovacij oziroma izumov inštituta sploh ne patentirajo, temveč jih prodajo naročniku, namesto da bi jih s prijavo v zavodu posredovali tudi drugim delovnim organizacijam. • Cene pa kar rastejo... BEOGRAD - Januarja, so se po podatkih Zveznega zavoda za statistiko cene pri industrijskih izdelovalcih povečale za 4,4 odstotka. Tako so bile v primerjavi z lanskim januarjem za 60,5 odstotka višje. Januarja letos so se delovna sredstva v povprečju podražila za 7,5 odstotka, reprodukcijski materiali za 3,4, medtem ko so se proizvodne cene blaga za osebno porabo povečale za 5,7 odstotka. • Število upokojencev se zvišuje BEOGRAD - Po sedanjih predvidevanjih bo letos odšlo v pokoj nekako šest odstotkov zaposlenih, kar je največ doslej (toliko se jih je upokojilo še leta 1965, torej takoj po gospodarski reformi). Čeprav se najprej zdi ta podatek spodbuden, po drugi strani vendarle kaže na nekatere pereče probleme. Ker se bo po predvidevanjih število zaposlenih letos povečalo le za dva odstotka, bo prišlo do neskladja med številom upokojenih in zaposlenih. Zato menijo, da bi morali nekoliko temeljiteje ugotoviti, kakšen je položaj na področju invalidskega upokojevanja, kjer je verjetno precej nepravilnosti. • Lani z izvozom pokrili precej uvoza LJUBLJANA - Zunanjetrgovinska bilanca je bila lani druga najbolj ugodna po letu 1965, saj je Jugoslavija pokrila z blagovnim izvozom približno 82 odstotkov vrednosti svojih nakupov v tujini. Sicer pa je bil jugoslovanski blagovni izvoz lani približno tolikšen kot predlani. Klirinški izvoz se je zmanjšal za 17 odstotkov, konvertibilni pa se je povečal za 13 odstotkov. Kot ob tem ugotavlja zvezna statistika, se je januarja letos izvoz najbolj povečal na Hrvaškem (za 53 odstotkov), v Vojvodini za 52 odsotkov, kosovski izvoz je bil v januarju za 35 odstotkov večji kot lani januarja, Slovenija pa je izvozila za pet odstotkov več kot v lanskem januarju. • Konec februarja težave v oskrbi z nafto? BEOGRAD - Januarja smo uvozili manj nafte kot je bilo načrtovano, zato pa je bila nekoliko slabša tudi oskrba z mazutom in nekaterimi naftnimi derivati. Prav zaradi tega menijo, da bo v drugi polovici februarja prišlo do večjih težav na tem področju. Tako smo do 28. januarja uvozili nekaj več kot 556 tisoč ton nafte, približno 148 tisoč ton pa jo je bilo na poti. Pomeni, da smo uvozili približno 700 tisoč ton nafte, kar je za 26 odstotkov manj kot je bilo predvideno. Kot kaže sedaj, večjih problemov pri uvozu nafte s klirinškega območja ne bo, zatika pa se pri dobavah nafte s konfertibilnih trgov, pri čemer do tega ne prihaja samo zaradi pomanjkanja deviz, pač pa ni na voljo niti dovolj dinarjev. Sicer smo lani v Jugoslaviji porabili 11,6 milijona ton nafte, kar je za 2,1 milijona ton ali 16 odstotkov manj, kot je bilo predvideno v energetski bilanci. Z odsevnim obeskom varneje na cesti Lahko rečemo, da je v prometu že od nekdaj značilen zelo neugoden položaj najšibkejših premetnlh udeležencev - pešcev. Danes so razmere še slabše, saj je ob vse večjem številu vozil in vse višjih hitrostih tudi vse več prometnih nezgod, mrtvih in ranjenih. Med njimi so tudi pešci. Prometne nezgode so za pešca posebej nevarne, saj niso zaščiteni tako kot vozniki v vozilu. Zato je tudi razumljiv razmeroma visok odstotek smrtnih'zrtev med njimi. Niso pa vedno tako jasni razlogi, zaradi katerih je do nezgode sploh prišlo. Znano je, da je populacija pešcev v prometu izredno heterogena, tako po starosti, spolu kot tudi v poznavanju cestno prometnih predpisov. Iz teh razlogov je tudi prometno vzgojni pristop otežkočen. Da lahko naše preventivne napore učinkovito usmerimo, moramo poznati ravnanje in obnašanje različnih skupin pešcev - otrok, mladoletnikov, odraslih, starejših, moških, žensk, invalidov itd. Pomemben dejavnik varnosti pešcev je med drugim tudi njihova vidljivost. Čeprav vzroki in način preprečevanja nezgod niso povsem enaki podnevi in ponoči, pa le lahko razlikujemo dva dejavnika, ki vplivata na njihovo vidljivost. To sta peščeva osvetlitev in njegov kontrast z ozadjem. Ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti sta tako pešec kot voznik v veliko težjem položaju, medtem ko pri sončni svetlobi barvni kontrast pešca in njegovega ozadja najbolj prispeva k vidljivosti. Da bi se izognili prometnim nezgodam, mora voznik pešca pravočasno opaziti. K boljši vidnosti pešcev v prometu prispevajo poleg svetlobnih odsevnih teles (kresničk), kr so obvezna po Zakonu o varnosti cestnega prometa (49. člen) za otroke vselej ob zmanjšani vidljivosti, za odrasle pa le ob pogojih zmanjšane vidljivosti, ko se gibljejo izven naseljenih krajev, tudi posebne svetlobne odsevne pritikline k oblačilom (všitki svetlobno odsevne tkanine, svetlobno odsevne obrobe, dežnikov, torbic ipd., svetlobn odsevne nalepke na podplatih čevljev, na šolskih torbicah, kovčkih ipd.), vidnost pa izboljša že npr. časopis, ki ga nosi pešec v roki ali običajna bela plastična vrečka, ki jo lahko dobimo ob nakupu v trgovini. Zakon oziroma to določilo velja od 20. 2. 1984. Milica bo. v začetnem obdobju pešce brez teh odsevnih teles (kresničk) le opozarjala in jim svetovala, le v izjemnih primerih tudi kaznovala; taka praksa pa ne bo veljala kasnejšem obdobju. SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE KAMNIK Uveljavljanje poslovodne funkcije v naši družbi Na pobudo komisije za razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja in informiranja pri predsedstvu sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, je Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije skupaj z Občinskim svetom ZSS Kamnik, v sredo, 15. februarja, pripravil razgovor s predstavniki združenega dela na temo »Aktualna vprašanja uveljavljanja poslovodne funkcije v razvoju socialističnega samoupravljanja in aktivnosti zveze sindikatov«. V razgovoru so sodelovali člani predsedstva sveta ZS Jugoslavije Života Risinovič, Milena Gardaševič in Lojze Mežnarič, Rudi Peperko z Republiškega sveta ZS Slovenije, Ivo Meglic z medobčinskega sveta ZS ljubljanske regije in drugi. V sindikatih so vedno dajali velik pomen vlogi in nalogam poslovodnih organov v organizacijah združenega dela pri uresničevanju ustavnega položaja delavcev, uveljavljanju zakona o združenem delu ter izpolnjevanju drugih obveznosti. Ker je zaradi oteženih pogojev poslovanja, ekonomske nestabilnosti, zadolženosti in drugih problemov nujno, da se poslovna politika organizacij združenega dela prilagaja hitro, je odgovornost poslovodnih organov, ki predlagajo poslovno politiko in ukrepe za njeno izvrševanje, še toliko večja. Da je problemov v uresničevanju poslovodnih funkcij mnogo, je pokazala razprava, ki je bila zelo živahna. Beseda je tako tekla o ocenjevanju poslovodnih organov, saj je poleg zaključnih računov v delovnih organizacijah vsako leto treba pripraviti tudi oceno uspešnosti delovanja poslovodnega organa. Poslovodni organi menijo, da to ni potrebno, saj morajo tako ali tako skozi mnogo kadrovskih sit, da dosežejo imenovanje. Vendar je razprava o tem problemu pokazala, da je tako ocenjevanje vseeno koristno, saj lahko poslovodnega organa sproti opozorijo na morebitne nepravilnosti, ocene ob zaključnih računih pa lahko pomagajo pri ponovnem imenovanju poslovodnega organa, oziroma dajo pod- poro poslovodnemu organu za uspešnejše izvajanje nalog po posameznih področjih in podporo dosedanjemu delu. Poslovodni organi so menili, da so njihova pooblastila premajhna. Mnenje predstavnikov sindikata pa je bilo, da imajo pooblastil dovolj, le da so premalo konkretna in preveč splošna. Poleg tega pa mine preveč časa od pobude do odločanja o njej. Eden izmed zelo pomembnih problemov je tudi usklajevanje samoupravnih splošnih aktov -zakonov je preveč, zato v delovnih organizacijah sprememb pogosto ne dohajajo več. Kot so menili udeleženci razprave, je akte formalno lahko izpeljati, v praksi pa se pokaže, da je vsebina pogosto nejasna in neoprijemljiva. Vloga poslovodnih organov je danes mnogokrat zelo zapletena, so menili le-ti, saj morajo dajati predloge za plan razvoja delovne organizacije, ki pa ga zaradi današnjega gospodarskega položaja spreminjajočih se pogojev poslovanja (n. pr. pomanjkanje su- rovin itd.) ni več moč doseči. Pogosto se znajdejo v zapletenem položaju tudi zato, ker je njihova vloga med drugim tudi varovanje zakonitosti, nekatere surovine, ki so potrebne za produkcijo pa je mogoče dobiti le po cenah, ki so višje od predpisanih. Zato se pojavi vprašanje, kaj storiti: nabaviti surovine po višji ceni (in s tem kršiti zakonitost), ali dopustiti, da proizvodnja stoji? Ugotovitev v razpravi je bilo mnogo - od tega, da poslovodni organi premalo sodelujejo z občinskimi in republiškimi gospodarskimi zbornicami, v katere so vključeni, pa do dejstva, da vlogo zbora združenega dela v skupščinah občine vse prepogosto prevzemajo zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor, ker delegati zbora združenega dela niso dovolj poučeni in aktivni. Poleg tega se je pokazalo, da so problemi, s katerimi se srečujejo poslovodni organi, številni. V razpravi pa so verjetno dobili tudi precej koristnih nasvetov in smernic za svoje nadaljnje delo. M. R. • Novost v obveščanju o delu občinske skupščine Nova oblika delegatskega gradiva Te dni je občinska skupščina izdala prvo številko delegatskega glasila, ki prinaša v tiskani obliki gradivo za seje zborov občinske skupščine, ki bodo konec tega meseca. V prilogi gradiva pa so objavljeni trije dokumenti, ki so trajnejše rabe in bodo delegatom uspešno služili pri delu v zborih občinske skupščine: občinska resolucija za leto 1984, načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Kamnik in družbeni plan občine Kamnik za obdobje 1981-1985. Delegatsko glasilo bo tudi v Sporočilo kulturne komisije OKZSMS Kamnik Končno je napočil čas, da začnemo z uresničevanjem programa, Id smo si ga zastavili za letošnje leto. Zagotovimo vam lahko le toliko, da se bomo potrudili in ga izpeljali. Res je, da smo malce v zamudi. V tem mesecu bi morali organizirati razstavo značk, znamk, nenavadnih predmetov, oziroma razstavo pod parolo »zbira-teljstvo«. Ker pa prijav iz OO ZSMS ni bilo dovolj, bomo »zbi-rateljstvo« združili z »likovno umetnostjo« v eno razstavo. Tako bo tudi interes za ogled večji. Prispevke bomo zbirali od 27. februarja do 2. marca 1984, v mladinski sobi Srednješolskega centra Rudolfa Maistra od 9.50 do 10.05 in od 5. do 8. marca od 15.40 do 15.55 (v soboto in nedeljo ne!). Vsak, ki bo prinesel svoje likovno ali drugo delo, bo dobil potrdilo OK ZSMS. Samo s tem potrdilom ga, bo lahko po končani razstavi dobil nazaj. Mladinske organizacije iz OŠ »27. julij«, osnovna šola Frana Albrehta, Srednješolski center R. Maistra, Duplica, Kamnik-Center, so že pritegnile svoje zanimanje tudi za to stran delovanja mladine. K sodelovanju pozivamo tudi vse ostale! Tako mladinske organizacije, kot posameznike in društva. Marsikdo se hoče izkazati s svojim znanjem, a nima priložnosti. Tu pa se mu ponuja z odprtimi rokami. MI P prihodnje, če se bo ta oblika po mnenju delegatov obnesla, prinašala celotno gradivo, o katerem bo razpravljala občinska skupščina na sejah. Torej, obsežnega ciklostiranega gradiva ne bo več. Na tak način bo delegatom zagotovljena večja preglednost nad gradivom, hkrati pa tudi možnost, da bo širši krog občanov seznanjen z vsebino gradiva. Prva številka glasila je izšla v 1100 izvodih, prejeli pa so ga vsi delegati zborov občinske skupščine, vse TOZD, ki imajo do 30 zaposlenih (kjer vsi sestavljajo delegacijo), vodstva družbenopolitičnih organizacij občine, predsedniki skupščin in svetov KS, direktorji OZD in TOZD in predsedniki skupščin SIS. Morda bi v prihodnje kazalo pri tem upoštevati tudi predsednike delavskih svetov," predsednike zborov skupščin in morda še koga. Ob tem se seveda postavi vprašanje smotrnosti izhajanja delegatske priloge v Kamniškem občanu v dosedanji obliki. Prav gotovo je, da delegatsko gradivo v novi obliki ne more nadomestiti obveščanja občanov o delu občinske skupščine prek Kamniškega občana. Zato bo potrebno razmisliti, kako prek našega glasila posredovati občanom in delovnim ljudem čimbolj celovit pregled najbolj aktualnih vprašanj, ki jih bodo obravnavali zbori občinske skupščine in skupščine SIS. Prav tako pa tudi čimbolj nazoren prikaz delegatskih predlogov in mnenj, ki so se porajala ob nastajanju v skupščinskih zborih sprejetih odločitev in dokumentov. Prav je, da delegati o novi obliki obveščanja povedo svoje mnenje in dajo svoje pripombe in predloge za izboljšanje obveščanja. F. SVETEL! Društvo invalidov Kamnik, vabi vse člane na redni letni OBČNI ZBOR, ki bo v soboto, dne 10. 3. 1984, s prlčetkom ob 9. uri, v mali dvorani Kina dom Kamnik. Vabljeni! Šola in storitvene dejavnosti - ozko grlo Na zadnji seji skupščine KS Duplica so obravnavali delovni program KS za leto 1984. V razpravi so bili ponovno v ospredju problemi zaradi prepočasnega razvoja infrastrukture, zlasti šolskih zmogljivosti in storitvenih dejavnosti, Id ne spremljajo graditve novih stanovanjskih blokov v tej KS. Zdi se, da pri načrtovanju in uresničevanju razvoja teh dejavnosti vse bolj pozabljamo na dogovor, ki je bil sprejet ob sprejemanju zazidalnega načrta za Ba~ kovnik. V letošnjem letu bo na tem območju dokončanih 600 novih stanovanj in bo tako, kar se tiče stanovanjske gradnje, načrt v celoti uresničen. Kot kažejo podatki pa šola letos že ne bo mogla več sprejeti vseh otrok, ki se bodo s tega območja vpisali v prvi razred. Zato so občani menili, da bi morali to vprašanje resneje pretresti in se lotiti dograditve osnovne šole Duplica v popolno osemletko. Krajevna skupnost bi morala imeti tudi večji vpliv pri določanju namembnosti lokalov, ki bo- Soseska Bakovnik v KS Duplica bo na/gosteje naseljeno območje v naši občini. do na tem območju zgrajeni. Sedaj se, kot kaže, oddajajo najboljšemu kupcu, ne da bi pri tem upoštevali potrebe v KS. Lep primer je že dalj časa odkupljen lokal, ki pa je še vedno zaprt. Zato so bili člani skupščine KS mnenja, naj bi KS tudi s svojimi sredstvi sodelovala pri nakupu lokalov in jih oddala tistemu interesentu, ki bi opravljal dejavnost, katero občani na tem območju najbolj pogrešajo. To pa so zlasti drobne storitvene dejavnosti, mlečna restavracija, prodaja sadja itd. F. S. Tečaj za varstvo narave in gorsko stražo V času, ko se zima počasi poslavlja, se povečuje tudi aktivnost odseka za varstvo narave in gorsko stražo pri PD Kamnik. Sicer je pa težišče dela tega odseka takrat, ko v gorah ni preveč snega. Tudi letos ta odsek vabi v svoje vrste nove člane. In to predvsem tiste, ki jim ni vseeno, kaj bo z gorsko naravo in se bodo za ohranitev narave tudi aktivno zavzemali. Zato odsek organizira v marcu in aprilu tečaj za varstvo narave in gorsko stražo. Tečaj bo obsegal 6 predavanj, ki bodo zajela ekologijo, živalstvo in rastlinstvo gorskega sveta, kamenine, prikazani bodo tudi barvni diapozitivi. Kogar zanima gorska narava in njeno čuvanje in je pripravljen na tem področju tudi delaU, naj pride 9. marca letos ob 19. uri v Kamnik, na Kidričevo 38,1. nadstropje, kjer bo v prostorih PD Kamnik začetek tečaja za varstvo narave in gorsko stražo. Tečaj bo vodil Matjaž Lanisek. • Skupna razstava desetih kamniških likovnikov V nenavadni hiši sredi gozda V kamniški občini že nekaj časa poskusno deluje likovna galerija Janez Repanšek. V Rudniku pri Radomljah, v neposredni bližini Arboretuma Volčji potok, sredi skoraj nedotaknjene narave stoji na travniku sredi gozda zanimiva zgradba, ki bi je človek že na videz ne pripisal samo stanovanjskemu namenu. Nekaj posebnega je že sama arhitektonska zasnova zgradbe, ki jo je Janez Repanšek v dobrih petnajstih letih postavil po svoji zamisli in tudi delal skoraj vse sam. V sestavi likovne galerije deluje še klub kulturnih in znanstvenih delavcev in je odprt vsak petek in soboto od 17. do 24. ure in v nedeljo od enajste do 21. ure. Približno enkrat mesečno se dela likovnikov menjajo. Ob otvoritvi nove razstave v klubu kulturnih in znanstvenih delavcev pripravijo kulturni večer - glavna privlačnost je vsekakor pogovor in neposredni stik obiskovalcev z umetnikom, ki razstavlja. Galerija je arhitektonsko tako zasnovana, da so v notranjosti lahko tudi koncerti, poskusili pa bodo tudi z manjšimi alternativnimi gledališkimi deli. Galerija Janeza Repanška, 39-letnega obrtnika, galerista in umetnika (sam se ukvarja z oblikovanjem stvaritev iz usnja in skulptur iz verig) seveda ni edina slovenska zasebna galerija, je pa gotovo največja: s 1200 kvadratnimi metri razstavišč, s prostori za atelje, za prenočevanje gostov - likovnih ustvarjalcev, ki bodo tod kakšen mesec ali več prebivali in ustvarjali, z bivalnimi in družabnimi prostori. V klubu kulturnih in znanstvenih delavcev se bodo obiskovalci lahko »podprli« s hrano in pijačo. Janez pravi, da so klubski prostori nekakšna dopolnilna dejavnost, ki bo denarno pokrivala galerijsko. Ta komercialni del mu bo namreč omogočil denarno osamosvojitev. »S tem, ko je človek denarno samostojen, je lahko tudi kulturno popolnoma neodvisen. Hudo me jezijo govorice, češ da bosta tukaj diskoteka in hotelska restavracija. Tega je danes povsod dovolj.« Janez priznava, da mu je šlo predvsem za to, da bi samemu sebi pripravil prostor, v katerem bi lahko razstavljal svoje kiparske in slikarske stvaritve, a je bilo v teh razmišljanjih tudi, dovolj prostora za druge, zlasti še neuveljavljene ustvarjalce. Ko je bila galerija v Rudniku še v gradnji, in ko je po nemalo težavah kazalo, da bo vse skupaj padlo v vodo, se je rodil Metulj: gostišče sredi Domžal z razstavnim prostorom, na široko odprtim za likovne ustvarjalce. Kakšnih 33 razstav se je zvrstilo v štirih letih, kolikor Metulj živi, vsako od njih je pospremil tudi pogovor ustvarjalca z obiskovalci, vodil ga je umetnostni zgodovinar Iztok Premrov. Z izkopič-kom gostišča poplača stroške, ki jih ima z razstavami. Tako lahko postavijo razstave brez večjih stroškov, edini večji izdatek je prevoz umetnin, tiskanje kataloga in obisk umetnostnega kritika. Prodajo razstavljenih del prepusti samim ustvarjalcem, nikakršne provizije ne pobere od njih. Na taki zasnovi bo delovala tudi likovna galerija v Rudniku. Od 4. februarja naprej, približno mesec dni, tu razstavljajo svoja dela kamniški likovniki različnih generacij in umetnostnih smeri, eni bolj drugi manj uveljavljeni v slovenskem kulturnem prostoru. Ta kompleksna predstavitev kamniških likovnih ustvarjalcev je prva te vrste. Repanšek jim je omogočil to razstavo, ne da bi morali sami kakorkoli finančno sodelovati pri tem. V rudniški galeriji so februarja razstavljali: - Alojz Berlec - akadem. slikar (roj. 1949) - Boris Bratuž - slikar (roj. 1950) - Leon Homar - akadem. kipar (roj. 1914) - Aladin Lanc - akadem. kipar (roj. 1917) - Dušan Lipovec - akadem. slikar (roj. 1952) - Miha Maleš - akadem. slikar (roj. 1903) - Ferdo Maver - akadem. slikar (roj. 1927) - Polde Mihelič - slikar (roj. 1923) - Tomaž Perko - akadem. slikar (roj. 1947) - Viktor Šest - akadem. slikar (roj. 1956) Arhitektonsko izredno zanimivo oblikovan prostor, ki ga morate sami videti. Vse razstave je Janez Repanšek do sedaj pripravil sam, čeprav je prosil za pomoč domžalsko kulturno skupnost. Vendar ni bilo uspeha, ker je pač zasebnik. »Kako si ne bi ob tem človek svoje mislil, ko posluša visokd-doneče besede, kako je treba spodbujati drobno gospodarstvo in zasebne pobude, ob tem pa ni niti denarja za podporo kulturnih dejavnosti. Mnogo je nevoščljiv-cev in takih, ki Janezu onemogočajo delo. Nekatere v zadrego spravlja že dejstvo, da je Repan-škov Metulj v domžalski, galeriji v Rudniku pa že v kamniški občini. Pred ljubosumjem občinskih uprav torej tudi kultura ni imuna. Janez Repanšek pa si je v dolgih letih borbe za uresničitev svojih idej že dodobra utrdil kožo in tako kljubujoče pravi: »SO taki, ki mislijo, da je to priložnost za zaslužek in so taki, ki pravijo: lahko bi imel počitniško hišico ob morju, v hribih, lahko bi pustil vse skupaj, naložil denar v kaj donosnega, užival, pa si šel postavljat galerijo v Rudniku. Ljudje ne prenesejo, če si drugačen od njih. Zato vsak svojo ljubezen drago plača.« Kamniški likovniki bodo svoja dela v Rudniku razstavljali do konca februarja. V okviru praznovanja dneva žensk pripravlja Janez Repanšek manjši koncert, aprila bodo tu razstavljali japonski ustvarjalci, maja bo imel Repanšek samostojno rastavo, 25. maja, na Dan mladosti, pa bo v Rudniku slavnostna otvoritev likovne galerije. Za konec še to: namembnost galerije je upravičena že s samim dejstvom, da si razstavljena dela recimo vsako nedeljo ogleda od 50 do 80 obiskovalcev, na otvoritvi skupne razstave kamniških slikarjev in v pogovoru z njimi pa je sodelovalo prek 250 ljudi. Ljudje si torej ne želijo le kruha, ampak tudi '«er! ROMANA GRĆAR Kinološko društvo Kamnik bo v nedeljo, 11. marca ob 9. url na društvenem vežbališču ob Cesti v Tunjice vpisovalo v tečaj za šolanje psov. Pot do vežbališču bo označena. MONTAŽA TV anten. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194. Prodam leva vrata za zastavo 750. Tel. 831-247 dopoldan. Zaposlim delavca ali KV stavbnega kleparja, OD po dogovoru. Kleparstvo Stane Resnik, Črni vrh 5, p. Laze v Tuhinju. V Kamniku ali okolici kupim trosobno stanovanje ali staro hišo. Tel. 831-945 od 15. ure dalje. _ SERVIS šivalnih strojev. Tine Klančar, Čufarjeva 6, Vir pri Domžalah. Odprto od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. IVAN SIVEC (3) Ob 200-letnici smrti Petra Pavla Glavarja 24. januarja letos jeimnUo 200 let, kar je ugasnilo življenje enemu izmed pomembnejših slovenskih mož - Petru Pavlu Glavarju. Ne samo naša zgodovin«, ampak tudi evropska in svetovna mu1 priznava častno mesto v dobi razsvetljenstva - kot prvemu piscu slovenskega strokovnega dela o čebelarjenju in drugih del, kot pobudniku in mecenu šole v slovenskem jeziku, kot ustanovitelju bolnišnice in knjižnice v Komendi, pa tudi kot vsestransko razgledanemu dušnemu pastirju, dobremu gospodarju, velikodušnemu podporniku in nasploh enemu izmed najpomembnejših izobražencev osemnajstega stoletja. DRUŽINSKA KNJIGA Popotovanja, pridige, premišljevanja Peter Pavel Glavar je bil velik mož peresa. Poglavitno pri vsem tem je, da je veliko napisal tudi v slovenščini, torej v Glavarjevem času v nepriznanem jeziku. Medtem ko marsikatero delo njegovih sodobnikov in tudi poznejših piscev dvigujemo visoko V oblake, je bil P. P. Glavar pri naših slovstvih zgodovinarjih skoraj prezrt, na srečo nas je dekan Viktorijan Demšar s svojo natančnostjo in z velikim raziskovalnim duhom opozoril na »pozabljena« dela. Na tem mestu jih bomo morali omeniti le na kratko, v Demšarjevih člankih pa je vse to obravnavano s potrebno širino in preglednostjo. Ko je bil P. P. Glavar star 32 let, se je odpravil na pot V Rim. Toda na potovanje ni odšel kar tako, brez načrta in odgovornosti, ampak se je nanj temeljito pripravil, tako s svojo oporoko, kjer je do potankosti popisal vse svoje dolžnike, kakor tudi z vsem drugim. Kraje pa je spotoma tudi opisoval v italijanščini v svoj dnevnik. Za primer vzemimo Ljubljano! »Ljubljana (Lubiana), glavno mesto avstrijske dedne nadvoj-vodine Kranjske, je razdeljena v dva dela po reki z istim imenom. Je prilično veliko, obljudeno mesto. Ima nezavisnega škoda, lepo katedralo. Velik grad na griču sredi mesta, 15 cerkva, 5 moških samostanov in 2 ženska samosta- . na. Na tem kraju je stala znamenita Emona, o kateri pričajo stari sledovi. Vzdržujejo trgovino s pristaniščem v Trstu in na Reki. Cerkve imajo večinoma po dva zvonika, kar daje mestu posebno lepoto.« (Ponašitev in sprememba v današnji jezik V. Demšar) Približno tako je popisal tudi druge kraje ob poti proti Rimu. Znamenite so tudi Glavarjeve pridige, iz katerih veje prijetna domačnost. Nasploh je znal Glavar lepo povezati božje oznanilo s tedanjim življenjem in ljudmi. P. P. Glavar je bil izredno priljubljen pridigar daleč naokrog. Za primer poglejmo le nekaj naslovov njegovih pridig. V slovenščini zapisanih in ohranjenih je -15! 6. pridiga: »Pojte preč od mene, vi prekleti, v ta večni ogayn, kateri je perpraulen temu hudiču inu negovim Angelom.« 9. pridiga: »Na sodni dan bodem jest iz zemle gar vustavil.« 14. pridiga: »Vi boste nesli to Dete v pelnicah povitu inu v enih jaslih polaženu.« Napisal je tudi obširnejša pasi-jonska premišljevanja. V Komendi je vpeljal pobožnost kri-ževega pota, hodil je od postaje do postaje in razlagal pomen posamezne postaje. Od hiše do hiše P. P. Glavar je od leta 1752 naprej spraševal po hišah po svoji župniji, ki je obsegala skoraj 3000 duš, krščanski nauk. Kot kaže, mu ni bilo vseeno, kakšne ovčice pase. Posebej pomembno pa je to zato, ker je pripravil v slovenščini posebna vprašanja in odgovore za otroke od 6. do 12. leta in sicer 20 enot, za odrasle pa 47 enot. Gre-za nekakšen Mali katekizem, javnosti znan samo po Demšarjevem zapisu, sicer pa izredno malo publiciran. Gre za: »Podvučenie ali sprašvanje tiga potrebniga keršanskiga navuka za te majhne otroke,« oziroma »za ta velke Ludy«. Vzemimo za ilustracijo dvoje vprašanj in odgovorov: 17. Bodeš li ty uselei živil na zemli? - Nje, temuč usi bodemo enkrat vmrli. Glavarjeva pisalna miza (Foto: C Sivec) 18. Kadar ta človik vmerje, kaj vmerje, truplu ali duša? - Duša tiga Človeka nevmerje, temuč bode večnu živeila: truplu pak bode vmerlu, inu po smrti pokopanu, kar konc uzelu.« Glavar si je sproti zapisoval, koliko je kdo znal, hkrati pa je vedno našel sam opravičilo za tistega, ki se ga je morda bal, ki se je jokal, ki je bil bolan. S posebnim veseljem pa je za veliko večino napisal: »Korajžno odgovarjal in najboljše znal.« Status animarum Najpomembnejše mesto med temi deli - razen Pogovora o čebeljih rojih - zavzema, kot se zdi, Glavarjeva družinska knjiga, imenovana Status animarum, prvorazredni kulturni spomenik, ki je prav gotovo pomemben tako za slovenski živelj kakor tudi za širši kulturni prostor. Ob spraševanju krščanskega nauka je namreč do podrobnosti popisal vsako hišo, z vsemi potankostmi, tako da imamo kot na dlani sociološke razmere 18. stoletja v neki župniji, v našem primeru gre seveda za komendsko v letih 1754-1760. V Družinski knjigi je zapisal prebivalce posameznih naselij, posestva, stanje družine, podložnost hiš, dejavnost prebivalcev, služabništvo pri gosposki in pri večjih kmetih, inteligentnost prebivalcev, življenjsko dobo, številčnost v družini, Viktorijan Demšar pa je dodal ob tej razpravi še imena hiš, kjer so se . ohranili moški priimki. Po Dem-šarjevi obdelavi in obrazložitvi si bomo tudi mi ogledali nekaj izvlečkov iz Družinske knjige. Komenda je v letih od 1754-1760 štela le 19 prebivalcev, saj so pod njo spadale le graščina, cerkev, duhovniška hiša in hiša za uslužbenstvo, seveda pa tudi gospodarsko poslopje. Na podnožju komendskega hriba je bila Aplenca z 49 župljani, njen podaljšek pa Kaplja vas s 143 prebivalci. Klanec je štel tedaj kar 297 ljudi, del Zaloga, ki je pripadal Komendi, je štel 37 prebivalcev, Dobrava (Komend-ska) je bilo močno naselje s 105 ljudmi, Podboršt je štel 124 prebivalcev, Gmajnica z Mlako pa 234 duš. Gora je štela 64 ljudi, Potok 59, Breg kar 118, Nasovče 148, Žeje 84, Moste 317, Suha-dole 236 in Križ 259 prebivalcev. Pod Komendo so spadale tudi-Tunjice z 245 prebivalci, Zapoge z Dorniki in Torovim s 315 ljudmi ter Pšata s 119 prebivalci. Leta 1754 skupno torej 2972 žup-ljanov. Iz Družinske knjige lahko tudi izvemo, s čim so se ukvarjali najpreprostejši ljudje. Poleg kmetijstva so se veliko bavili - predvsem v zimskem času - s pletenjem košev, z izdelovanjem slamnatih cekarjev, močno utrjena pa je bila v komendski okolici tudi domača obrt - lončarstvo. S Statusom je P. P. Glavar tudi pokazal, koliko je graščin, samostanov in cerkvenih ustanov na tem koncu Slovenije. Socialne razmere Iz Družinske knjige izvemo tudi natančne socialne razmere tedanjega časa. Izredno zanimivo se nam na primer zdi, koliko je bilo v eni izmed vasi kmetov, polkmetov, četrtkmetov in hišar-jev. Vzemimo za primer vaš Moste! Tu je bilo v času Glavarjevega popisovanja 12 celih kmetij, 16 polkmetij, 7 četrtkmetij in kar 25 hišarjev, bajtarjev. Večina ljudi ni imela te sreče, da bi bilo doma na veliki kmetiji, zato si je lahko obliznil vse prste tisti, ki je prišel k celemu kmetu ali k polkmetu kot hlapec, dekla, pastir. V Mostah sta na primer služila tedaj dva hlapca, zaposlitev so dobile tudi tri dekle, udi-fjpjal pa se je tudi en pastir, vsi seveda v najlepših letih. Starejši ljudje - nezmožni dela - niso bili nikjer- zaželjeni. Navadno so se morali prekladati iz hiše v hišo ter prositi na stara leta za vsakdanji kruh. Glavar je dobro poznal revščino župljanov, zato jim je vsestransko pomagal z izbolj- šanjem kmetijstva, s čebelarjenjem, pa tudi z darili in denarjem. Starostna meja je bila zaradi slabih socialnih razmer nizka. Od 80. leta do največ 88. leta je bilo le 7 moških in dve ženski. Nasploh so ženske zaradi večjih naporov, stalnih prepihov v črnih kuhinjah, številnih porodov itd. dosegle veliko manj let. Zanimivo se tudi zdi, da je bila starostna razlika zakoncev precej velika, tudi po 15 let in več, v zakon pa so stopali precej pozno, že v pravi zrelosti, okoli 40. leta. Ob koncu še poglejmo, katera hišna imena so se obdržala od 18. stoletja do današnjih dni preko moških potomcev. Na Klancu Jurjovec in Lenarč, na Dobravi Korbar in Kosirnik, v Podborštu Zimahar, Markec in Škle, na Mlaki Jerneje, v Kaplji vasi Ma-lenšek, na Potoku Pire, na Bregu Mivc in Ropret, V Nasovčah Li-par in Babic, v Žejah Ferjan, Hočevar in Boštek, v Mostah Kovterc, Sive in Micnek, v Suha-dolah Povudnik, Pimat, Maren in Ramuš, na Križu pa-Pavlek in Fajmošter. Skupaj torej le 24 družin, ki sp se ohranile preko očetovega priimka, v dveh primerih pa preko hčerkine poroke, vendar je domače ime ostalo, (prihodnjič: Šola v Komendi) Vhod v benebajsko hišo Poročilo o delu delovne skupnosti skupne strokovne službe SIS občine Kamnik v preteklem letu V letu 1983 samoupravne interesne skupnosti niso sprejemale programa delovne skupnosti, ampak le njen finančni načrt. Glavna dejavnost delovne skupnosti je bila: - priprava gradiv in organiziranje samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja v skupščinah SIS in njihovih organih; - izvajanje sprejetih sklepov skupščin in njihovih organov; - vodenje računovodskih opravil za skupnosti udeleženke; - druge naloge v skladu s sklepi skupščin. Ob upoštevanju motenj, do katerih je v delovni skupnosti skupne strokovne službe prišlo, lahko ugotovimo, da je delovna skupnost opravila svoje naloge v večini primerov dobro. Nekoliko težav je bilo pri izvajanju nekaterih nalog za občinsko zdravstveno skupnost, kjer niso bili pripravljeni ustrezni izračuni ob sprejemanju samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva, za kar nosi delno odgovornost tudi strokovna služba. Nedokončana pa je ostala tudi naloga, ki jo je s sprejemom začasnih ukrepov družbenega varstva postavila pred delovno skupnost občinska skupščina, to je organiziranje skupne strokovne službe. Delovna skupnost je v letu 1983 opravljala naloge, s katerimi je omogočila nemoteno izvajanje programov samoupravnih interesnih skupnosti. Na kratko povzeto so te naloge: - priprava potrebnih gradiv za sporazumevanje in odločanje v skupščinah SIS in njihovih organih - izvajanje sklepov skupščin SIS in njihovih organov - vodenje računovodsko - finančnih del • - druge naloge po sklepih skupščin in njihovih organov. Delovna skupnost je te naloge po obsegu oz. količini opravila, manj uspešno pa je bilo ocenjevanje izvajanja teh nalog, če bi vrednotili po kvaliteti. Za to pa je več razlogov, med katerimi sta najpomembnejša dva: - razdrobljenost skupne strokovne službe' je oteževala oz. celo onemogočala koordinacijo in uskladitev aktivnosti - nepovezanost in neorganiziran sistem spremljanja finančnih gibanj. To pa so tudi poglavitni razlogi, ki bi z novo organiziranostjo delovne skupnosti prenehali obstajati in bi bilo delo strokovne službe lahko zaradi večje usklajenosti boljše in kvalitetnejše. V spodnji tabeli se podani nekateri podatki o delu delovne skupnosti POROČILO O DELU SKUPŠČINE OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI IN NJENIH ORGANOV Skupščina OIS Kamnik je v letu 1983 zasedala štirikrat, od tega trikrat na skupnem zasedanju zborov in enkrat na ločenem zasedanju zborov. Vse skupščine so bile sklepčne, vendar je bil zbor uporabnikov, ki šteje skupno 33 delegatskih mest skoraj vedno na robu sklepčnosti, saj je bila udeležba delegatov na treh skupnih zasedanjih zborov le 54,5%. Pri ločenem zasedanju zborov je bila udeležba delegatov zbora uporabnikov nekoliko boljša, saj je bila udeležba 63,6%. DELEGATSKA PRILOGA gradivo pripravlja INDOK SLUŽBA Skupščine občine Kamnik tel.: 831-311 Pohvaliti je potrebno udeležbo delegatov zbora izvajalcev, kjer je bila udeležba na vseh štirih zasedanjih v letu 1983 kar 86,6%. Izpostaviti je potrebno le neudeležbo delegatov Glasbene šole Kamnik, saj se njihov delegat ni udeležil niti enega zasedanja zbora. Prav tako se zadnjih dveh zasedanj ni več udeleževal delegat OŠ Olge Avbelj iz Homca, ker se je dejavnost te šole s 1.8. 1983 prenesla v OŠ 27. julij v Kamniku in zato predlagamo popravek statuta skupnosti, kjer naj se eno delegatsko mesto črta. Tako bi zbor izvajalcev imel le 14 delegatskih mest (sedaj 15). Namesto Dijaškega doma 27. julij pa se naj vnese OŠ 27. julij Kamnik. Zbora skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Kamnik sta na zasedanjih skoraj v celoti obravnavala predviden obseg dela, kate- programa koriščenja v leu 1983 - za zbor izvajalcev. Vzroki za nerealiziran program dela zborov skupščine so naslednji: 1. Odločitev o adaptaciji OS Nevlje s prizidkom za potrebe WO ni bila možna zaradi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o začasni prepovedi uporabe družbenih sredstev za financiranje negospodarskih in neproizvodnih investicij v letu 1983 (Ur. 1. SFRJ, št. 76/82). 2. Problematiko o povezovanju OŠ v občini Kamnik je obravnaval odbor za vzgojnoizobraževalno dejavnost pri Občinski in izobraževalni skupnosti Kamnik, vendar je predlagal dopolnitev in konkretizacijo gradiva. Delovna skupina za povezovanje OŠ je pripravila samoupravni sporazum o združitvi OŠ v skupnost OS, vendar je predsedstvo OK SZDL menilo, da je potrebne poiskati ustreznejšo organiziranost osnovnega šolstva v občini Kamnik, kjer bo dana prednost izboljšanju pedagoškega vodenja in uresničevanja vzgojno izobraževalnih programov šol, ter znižanju raznovrstnih administrativnih stroškov, ki vplivajo na materialne pogoje šol. Glede na sklepe predsedstva OK SZDL Kamnik je predsednik skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Kamnik sklical širši posvet o problematiki povezovanja šol v mesecu decembru 1983 in zavezal delovno skupino, da poišče takšno organiziranst, kjer bodo upoštevane usmeritve SZDL in kjer bo možno reševati nakazano problematiko. 3. Predlog programa koriščenja amortizacije za leto 1983 komisija ni pripravila, ker so izvajalci menili, da ob uveljavitivi 50% obračunane amortizacije v le$u 1983 ni mogoče združevati še 50% delež amortizacije. Poročilo o koriščenju združene amortizacie pa je obravnaval odbr za • družbenoekonomske odnose ob poročilu OS Toma Brejca o realizaciji adaptacije šole v Zg. Tuhinju, za kar so bila porabljena vsa sredstva združene amortizacije. Delovna skupina za pripravo stabilizacijskega programa predlaga, da se. z združevanjem amortizacije v leu 1984 nadaljuje. K uresničitvi programa zborov skupščine so v veliki meri prispevali izvršilni organi skupnosti, ki so oblikoval gradivo za seje skupščin skupno s strokovno službo in skrbeli za uresničevanje sklepov skupščin. Odbor za vzgojnoizobraževalno dejavnost je imel dve redni in eno REALIZACIJA PRIHODKOV IN ODHODKOV PO SIS PO OBRAČUNU 31. 12. 1983 Zap. Elementi št. Skupaj OZS OIS OSOV OSSS OSSV ORS KZS VPPSITKSZTKO OZPM Drugi uporabniki 1. 2. Celotni prihodek Porabljena sredstva 13.195.969,10 1.954.518,05 5.279.000,05 1.110.064,10 1.500.000,00 168.080,40 1.249,600,00 206.609,70 879.500,00 148.453,00 173.692,00 26.293,10 31().(KK),(X) 92.579,40 875.(XK),00 96.191,40 298.000,00 2.532.579,65 53.933,45 43.313,50 98.597.40 3. Dohodek (1-2) 11.241.451,05 4.159.935,95 1.331.919,60 1.042.990,30 731.047,(K) 147.398,90 217.420,60 778.808,60 244.066,55 2.489.266,15 98.597,40 4. 5. 6. 7. Prisp. od zap. št. 3 Bruto OD Prisp. iz doh. in čistega doh. glede na bruto OD Stroški plač. prom. in drugo 268.670,70 8.575.718,65 1.520.002,05 19.180,30 99.422,50 3.185.185,85 559.578,30 5.867,00 31.832,90 866.589,40 168.138,85 3.033,40 24.927,50 800,020,30 140.548,80 3.033,40 17.472,(K) 517,037,10 90.833,90 3.033,40 3.522,80 170.977,00 30.037,50 5.196,40 257.940,00 45.315,30 1.053,30 18.613,50 630.533,10 110.773,00 1.053,30 5.833,20 224.118,50 39.373,50 1.053,30 59,815,20 1.839.071,50 323.086,10 1.053,30 2.034,70 84.245,90 12.316,80 8. Skupaj 4-7 10.383.571,70 3.850.053,65 1.069.594,55 968.530,00 628.376,30 204.537,30 309.505,00 760.972,90 270.378,50 2.223.026,10 98.597,40 9. 10. 11. Del čistega doh. za druge potr. skup. por. v (letu 1984 3-8) Stanje sklada 31.1. 1983 Poraba v letu 1983 857.879,35 679.724,05 535.578,50 309.882,30 435.085,55 246.641,50 262.325,05 133.909,40 45.371,85 74.460,30 22.862,65 53.653,95 102.670,70 -61.553,20 25.483,60 -57.138,40 -36.388,95 8.553,80 -92.084,40 22.607,75 17.769,20 17.835,70 85.923,90 32.214,50 -26.311,95 -3.178,80 12.009,70 266.240,05 80.455,75 93,880,40 12. Skl. skup. por. 31.12.83 (9+10-11) Plan porabe SSP za Leto 1984 1.002.024,90 1.002.024,90 498.326,35 428.326,95 350.862,60 100.862,60 43.669,00 73.669,00 15.633,90 75.633,90 -102,081,15 7.918,85 -87.245,85 22.754,15 71.545,10 71.545,10 41.500,45 18.499,55 252.815,40 202.815,40 i ,' '.te Pozitiv, oz. negat. razi. se poračuna v planu dotacij za leto 1984 70.000,00 250.000,00 -30.000,00 -60.000,00 -110.000,00 -110.000,00 -60.000,00 50.000,00 Razprava o delu delovne skupnosti skupne strokovne službe SIS 27. t.m. na skupščini občinske raziskovalne skupnosti, 28. t .m. na skupščini občinske Izobraževalne skupnosti in 29. t.m. na skupščini občinske skupnosti otroškega varstva. Delegati ostalih SIS družbenih dejavnosti bodo o poročilu razpravljali nekoliko kasneje. rega sta sprejela na ločenem zasedanju dne 28.2.1983. Iz predvidenega programa je izpadla naslednja problematika, - odločitev o adaptaciji OŠ Nevlje - povezovanje OS v občini Kamnik - poročilo o koriščenju sredstev združene amortizacije in predlog Zaščitna dela v knjižnici Zidovi starega frančiškanskega samostana v Kamniku, ustanovljenega že leta 1495, na novo pozidanega pa v začetku 18. stol., skrivajo v svojih nedrjih bogato kulturno zakladnico-frančiskansko knjižnico z okoli 10.000 knjigami. Na pobudo občinske kulturne skupnosti, Id je Sinansarala opremo, so se ob koncu preteklega leta pričela dela na knjižnem fondu pod vodstvom strokovnjaka in Narodne in univerzitetne knjižnice prof. Jara Dolarja. Frančiškani so svojo knjižnico ustanovili leta 1627, bržčas potem, ko so se po skoraj 100 letnem izgnanstvu vrnili v Kamnik. Prvotno so knjižnico namestili v pritličnih prostorih ob obokanem hodniku, kasneje pa je bila večkrat preložena. Samostan je najstarejše knjige-prvotiske pridobil od ljubljanskega in novomeškega frančiškanskega samostana. Ohranjeni so trije katalogi-popi-si knjižnega gradiva: prvi, danes najstarejši, je iz leta 1760, druga dva pa sta iz 19. stoletja. Zadnji priča, da je knjižnica štela leta 1895 blizu 7500 naslovov s po več zvezki. Popis leta 1951 je ugotovil, da hrani knjižnica okoli 10.000 zvezkov. Kulturnozgodovinsko najdragocenejši del knjižnega fonda predstavljajo inkunabule, dve slovenski protestantski knjigi in del zapuščine in knjižnice jezikoslovca Stanislava Škrab-ca. Med 17 inkunabulami, prvimi tiskanimi knjigami (1445-1501), ki so večinoma še vse ohranjene v prvotni vezavi (lesene platnice, oblečene v pplusnje z vtisnjenimi rastlinskimi okraski in zaprte z okovjem in zaščitnimi gumbi), zaslužijo posebno mesto tiste, ki so tudi ilustrirane. Prve inkunabule so bile namreč opremljene z ročno slikanimi večbarvnimi ini-cialkpmi na zlati podlagi in v razkošnejših primerih okrašene z lesorezi. Od naše protestantike sta ohranjeni le dve znameniti deli: Dalmatinov prevod prvega dela Biblije (Pentatevh-pet Mojzesovih knjig) iz leta 1578, ki ga je še tiskal ljubljanski tiskar Janez Mandelc, preden ga je oblast izg*-"1 nala iz naših krajev, in takoime-novana vvittenberška izdaja Biblije iz leta 1584. Gre za gigantsko delo Jurija Dalmatina, ki je v pičlih nekaj letih po Luthrovi nemški izdaji prevedel to obsežno, za Slovence in njihov jezik pa še kako odločilno delo. Frančiškanska knjižnica je bila med vojno oplenjena, po njej pa nameščena v neprimernih prostorih. Na pobudo republiškega zavoda za spomeniško varstvo je samostan prišel do nekdanjih uporabnih prostorov in na lastno iniciativo preuredil za knjižne namene neki hodnik. Leta 1951 je pri urejanju knjižnega fonda sodeloval že omenjeni zavod za spomeniško varstvo (prof. Alfonz Gspan). Za 400. letnico slovenske knjige je samostan priredil razstavo. Takrat je bila knjižnica spomeniško zaščitena in je taka ostala vse do leta 1974, ko so jo strožji kriteriji izpustili iz seznama spomenikov I. kategorije. Medtem so namreč knjige trpele novo preselitev v današnje povsem nefunkcionalne in klimatsko neustrezne prostore, kjer ni možen niti ogled, niti uporaba gradiva. Kot je bilo uvodoma omenjeno, so se ob izteku lanskega leta začela strokovna dela na ogroženem knjižnem fondu. .V okviru teh je predvidena selekcija knjižnega gradiva - to pomeni ločitev kulturnozgodovinsko dragocenega in pomembnega od izrazito za današnjo cerkveno rabo name- njenega gradiva, nadalje, postavitev knjig po nekdanjem kata-lognem sistemu, restavriranje in konservacija najbolj ogroženih primerkov. Začasno bodo knjige postavljene v tri klimatsko ustrezne prostore (nekdanje metliške celice). Ti prostori pa so majhni in tesni in spričo tega povsem neprimerni za študij, kaj šele za obisk večjih skupin. Dokončna ureditev knjižnice, ki je edino smiselna, predvideva, da se najbolj dragoceno in likovno zanimivo gradivo pokaže javnosti kar se da nazorno v vitrinah. Zato še nadalje ostaja odprto vprašanje trajne namestitve knjig. Ker gre pri tem ne samo za reševanje tako dragocenega kulturnega zaklada, ki bi lahko v primernih prostorih pomenil tudi turistično znamenitost kraja, ampak za celotno obnovo stavbe, ki je nota bene v družbeni lasti in v kateri prebivajo (v prostorih nekdanjih meniških celic) socialno ogrožene družine oziroma posamezniki, zasluži ta problem kompleksnejšo obravnavo ob gmotni podpori širše družbene skupnosti. BORUT ROVŠNIK izredno sejo, odbor za kadrovske in organizacijske zadeve pa pet sej s krajšim dnevnim redom kadrovsko organizacijske problematike. Udeležba delegatov na sejah odbora za vzgojnoizobraževalno dejavnost in kadrovske in organizacijske zadeve ni preveč zadovoljiva, saj je potrebno dodatno posredovanje, da se zagotovi vsaj sklepčnost odborov. Prav tako je zelo otežkočeno delo delegacije za zasedanje skupščin Izobraževalne skupnosti Slovenije zaradi neudeležbe delegatov na sejah delegacije. - Z izvršilnimi organ skupščine sta opravljala svoje delo tudi komisija za šolsko prehrano in odbor za samoupravno delavsko kontrolo. Dejavnost samoupravnih organov je bila usmerjena predvsem v naslednje: - razprava in oblikovanje programa občinske izobraževalne skup-noti v letu 1983 na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981-1985, - obravnava poročil vzgojnoizobraževalne problematike v občini Kamnik, - spremljanje realizacije finančnega načrta skupnosti in njenega programa, - oblikovanje meril, ki so osnova svobodne menjave dela v občinski izobraževalni skupnosti, - cone vzgojnoizobraževalnih storitev, - obravnava problematike šolske prehrane, - adaptacije prostorov za potrebe vzgojnoizobraževalne dejav-noti: preureditev Dijaškega doma 27. julij za potrebe celodnevne OŠ z organizacijo za usposabljanje in delovno usposabljanje, - kadrovsko problematiko s politiko štipendiranja, - obravnava problematike s področja investicij iz preteklih let. Za uspešnejše delo skupščin bo prav gotovo potrebno še bolj poglobljeno delo delegacij oziroma konferenc delegacij v problematiko samoupravnih interesnih skupnosti, saj je iz priloženega poročila o udeležbi delegatov razvidno, da nekatere delegacije oz. konference delegacij zelo redko ali pa sploh ne pošiljajo svojih delegatov na zasedanja zborov skupščine. * Predsedstvo skupščine Poročilo o delu skupščine občinske izobraževalne skupnosti, njenih organov in udeležbi delegatov na sejah, bo predmet razprave delegatov. OIS na seji 28. februarja. ?cooooooooococoooooosocoooc^ URE1A FKAMC PE9T0TUI LB Kamnik Ljubljanska banka Kamnik Ljubljanska banka - enota Kamnik je banka prijaznih ljudi. Njihovi nasmeški so tako sladki, da nam nadomestijo sladkobo ananasa, ki ga ni več dobiti. Za njihovo prijaznost jim Radio Kamnik poklanja »NAGELJ PRIJAZNOSTI«. Tam sredi banke spoznala sva se midva, tam kjer je najino okence okence iz stekla. Tam sem te prosil za dinarčka dva, tam kjer moja hranilna knjižica prazna že čisto vsa. Tam bom poljubljal in božal te z nežno roko, tam kjer so najine devize, kmalu jedli bomo. ICRM O našem izobraževalnem centru Rudolfa Maistra je bilo napisanih že mnogo besed. Zadnjič mi je nek dijak tega centra zaupal, da rajši hodi v ICRM na proslave kot k pouku. Pa fant ni takšen, da bi učenje sovražil. Pravi le, da je prostor na proslavah bolj ogrevan kot med poukom. Varčevalni ukrepi, fant moj. Razen tega imajo težave, ker jim ob dežju pušča streha in tako lovijo vodo z vedri. Predlagam, da zadolžite izvajalca del, da ob dežju stoji pod to streho, pa bo problem kmalu rešen. Doma na Starem gradu Dom na Starem gradu je kot »grad« iz pravljic, ki sameva v pajčevinah in čaka »princa« odrešitelja. Princa pa ni, a Kamničane tak odnos do doma na Starem gradu boli, če ne že celo jezi. Glasbeniki umetniki igralci in ostali diabetiki PUŠEUC, da PUŠELJC je šopek, ki obeta na glasbenem področju. To je namreč novoustanovljeni ansambel iz samih prekaljenih glasbenikov, ki so že dosedaj igrali. (Igor Štam-buk, Jože Sraj, Zubič .. .in MARČELO) To je PUŠELC. Ansambel je pripravljen sprejeti tudi pevko. Če katera od deklet meni, da je pevka, ki se lahko pridruži tej skupini, naj poizkusi. Razen tega bo ansambel nabavil 800 W pevsko ozvočenje in ga bo pripravljen posoditi za ozvočenje raznih prireditev. Sestri Jerman sta uspeli skupaj kot duet na prireditvi GLAS MLADIH, sedaj nadaljujeta solo karieri. - Regina Jerman, uslužbenka LB Kamnik, pridno prepeva pri Domžalskem kvintetu, - Vilma Jerman, študentka, pa je pričelapri ansamblu SIBI-LA iz Kranja. Kot duet sta že nastopili na Slovenski popevki. Emil Spruk, dirigent Kamni- ške godbe, solist plesnega orkestra RTV, Kamničan, ki je študiral v ZDA pozavno, je postal te dni srečni očka. Pravi, da njegov potomec že pridno »sklada« nočne melodije. TOMAŽ PLAHUTNIK je eden redkih mladih glasbenikov, ki so ga navdušile citre. Tomaž je citre spoznal v Tunji-cah pri stari mami in se sedaj težko loči od njih. V tem času je končal 5 let šolanja za citre, poprime pa tudi za trobento in v pihalnem orkestru Kamnik. Vendar so mu citre bolj pri srcu. Aprila bo odšel na služenje vojaškega roka, po vrnitvi pa bi se rad priključil kakšnemu ansamblu in ustvarjal svoje želje. Zarja KS Kamnik je sofinansirala postavitev nastrešnic na avtobusnih postajališčih pri črpalki in postaji pri Titanu. Delo je prevzela OZD Zarja, ki je že dobila ustrezna sredstva. A glej ga zlomka, skozi te nastrešnice še smerom kaplja dež in mi sedaj ni jasno, ali je delo končano in je to nek nov model z dežjem, ali pa delo še ni končano. Uprava SO Kamnik Na upravi SO Kamnik smo v zadnjem času zapazili veliko sprememb. Največ se v zadnjem obdobju selijo iz prostora v prostor in me spominjajo na stare Slovane, ki so iskali prostor pod soncem. Pri tem pa gre pohvaliti, da so nekatere službe približali občanom (predvsem Oddelek za NZ) in tako odpade večno poskakovanje občanov po stopnicah. BRAVO! Nekateri občani trdijo, da so posamezni uslužen« SO Kamnik med delovnim časom videni pri Lectarju ali v sobi 35. Tovarišija, TO NI RES. Morda je bil ta pojav pred mnogimi leti res prisoten, sedaj pa se stvari spreminjajo. Kajti v teh letih smo v Kamniku odprli kup novih lokalč-kov. Otvoritev gradnje zdravstvenega doma Kamniški »župan Ivan Justi-nek je ob izteku svojega mandata pošteno zaoral po Kamniku. Če smo bolj natančni, na prostoru, kjer bo nekoč nov Zdravstveni dom. To se je dogodilo v četrtek, 16. 1.1984, ko je bila svečanost ob začetku del na prvi fazi Zdravstvenega doma. Po uradnem nagovom dr. Dopliharja in mgr. Ivana Justi-neka, je slednji sedel v buldožer in s pomočjo upravljale« buldožerja zaril simbolično v zemljo, kjer je začetek toliko opevane-ga Zdravstvenega doma. Pevci pevke kantavtorji Ponuja se vam priložnost da so'delujete na 20. zabavno-glas-beni prireditvi »GLAS MLADIH 84«. Vas je zamikajo, da bi sodelovali na tem mini festivalu. No, potem pridite v torek, marca, na javno avdicijo, ki bo v K/no dom na Duplici ob 16. uri. Oddaja pa bo v torek, 20. marca, s pričetkom ob 17. uri v Kino dom Duplici in če boste uspešno opravili avdicijo, bomo vaš glas slišali na radijskih valovih, kajti celotno prireditev bo dal v »živo« radio Ljubljana na II. programu od 1-7 ure. Več o tej prireditvi in zmagovalcih bomo zapisali v naslednji rubriki. Gostje na prireditvi »GLAS MLADIH« bodo ŠIFRER, Duet JERMAN in humoristična skupina l. A ter ansambel PODSTREŠJE Moja znanka Kati Turk Nazaj, nazaj v planinski raj, je zapisal Simon GREGORČIČ. In kdor je kdaj skusil življenje v planini, bo vedel, da je to velika resnica. Marca se spomnimo žena, mater ob njihovem prazniku. Žal vse prevečkrat samo ob praznikih in v referatih ter govorih, v življenju pa smo vse prevečkrat nerodni. Res pa je tudi, da so si ženske v zadnjem obdobju s svojo odločnostjo in veliko mero volje zagotovile položaj v družbi, ki jim - pripada. Ena takih žensk, z veliko volje življenja, je ljudska pesnica Kati TURK. Moja znanka je že petindvajset let, planšarica na Gojški planini, kjer vsako leto od junija do septembra preživi v svojem kraljestvu čas, ki ji da volje in moči do življenja. Tisti, ki jo poznajo, poznajo njen prešeren nasmeh, ki ga trosi med ljudi. V planini, v naravi, med živalmi, v tej šoli življenja, ki daje kulturo človeškemu duhu, piše pesmi, riše in veze. Je tudi ena redkih planšaric, ki izdeluje trniče. To so ročno oblikovane kepice sira, okrašene s posebnimi vzorci (alipisanko, kot se temu reče). Nekoč so jih izdelovali pastirji v svojem prostem času, kot darila za dekleta. Sedaj pa je to narodopisna znamenitost, na vso srečo ohranjena v dokumentarnem filmu »Poslednje lastovke« (Viba film). Najin pogovor je tekel na njenem domu v Nevljah. Vsa navdušena mi je kazala slike in ročna dela. V njenih pesmih je veliko šega vosti in ljudskih resnic. Vrsta pesmic je napolnjena z žalostjo, pesmi govore tudi o zadnjem pragu, ki ga prestopi člo-vik. Iz pogovora izvem, da so t4 pesmi gotovo nastale v trenutkih, ko je prebolevala svojo bolezen ali podoživljala težko mladost. Pa vendar spet zamahne z roko in na ustih se ji nabere smeh. Veš, pravi, »ko so najhujše težave, je potrebno malo strpnosti in drugi dan oči vidijo drugače. Potem pa se je treba težav z veliko volje lotiti in jih razrešiti.« In ko ji omenim, da je po svoje srečen človek, ker ima tolikšen talent, da lahko vztraja, mi pravi: »V vsakem človeku je določen zaklad, le najti ga je treba, potem je potrebna samo že volja. Svoje ■ izkušnje sem dobila v naravi in od tod tudi pogum. Tudi v naravi ne sije zmeraj sonce. Pridivjajo viharji, udarjajo strele, planina bobni. Kdaj pa kdaj se kak vi-harnik prekolje na dvoje; vso moč je nabiral v korenine, a nenadoma pade, človek pa mora tudi v viharju preživeti.« Pogovarjava se spet o planini, o planšarstvu, ki vse prehitro izumira. V mislih imava tudi planšarski praznik, ki je postal bolj veselica, kot pa kultur- ni prikaz življenja in dela naših planšarjev. Spet sva pri človeku, naravi, živalih, sreči. Pravi, da je sreča največja, če si zdrav in živiš med poštenimi ljudmi. A smo dandanes ljudje žal vse bolj odtujeni, vse bolj porošnišid. Kaj radi obsojamo mlade ljudi, češ, * kaj vse smo jim nudili, pravi Kati Turk. »Pa vendar, ali je res dovolj, če kupiš otroku igračo, mu daš denar. Otrok je kot mladič živali, ki potrebuje topline, nežnosti in razumevanje. Koliko pozornosti in ljubezni polagam v gojenje rož. In največji cvet med vsemi rožami je človek, ki mu polagamo vse premalo pozornosti in ljubezni.« Ob koncu razgovora sem opazil v njej tisti nemir, ki jo spremlja v dolini. Nemir, ki v njej neti ljubezen do planine, do njenega kraljestva, kjer bo spet lahko doživljala svojo srečo. Mati in dete Dete malo, dete milo, tam v košarici leži, ročice male kvišku dviga in k mamici želi. Ko bo delo postorila, k sebi bode ga privila, dala mu bo tako hrano, ki spodobi se za mamo. Potlej ga bo ljubkovala, se z detetom igrala, ga učila govorit in po malem že hodit. Da bi čimprej k njej pritekel, ji veselo mama rekel, ga učila bo naprej, da bo kdaj iz njega kej. Moral v službo bo hodit, kruh vsakdanji si služit, ker mladost je hitro proč in od mamice pomoč. KATI TURK Duet Jerman Pomoč Kopaonlku in o naravni nesreči v Sloveniji Pomoč Kopaoniku in informacija o naravni nesreči v Sloveniji Za prebivalce Kopaonika, ki jih je 10. septembra 1983 prizadel potres, je bila potrebna širša družbena akcija zbiranja pomoči. Rdeči križ Slovenije - občinska organizacija Kamnik je 14. 12. 1983 pozval vse krajevne organizacije Rdečega križa v občini in delovne organizacije občine Kamnik, da se vključuje v organizirano zbiranje pomoči prizadetemu prebivalstvu Kopaonika. Po dosedanjih podatkih so zbrana sredstva nakazala na zbirni račun solidarnosti pri republiškem odboru Rdečega križa Slovenije naslednje organizacije in delovne skupnosti: Krajevna organizacija Rdečega križa Šmartno v Tuhinju - prispevki občanov 14.002,00 din Krajevna organizacija Rdečega križa Zgornji Tuhinj - prispevki občanov 12.130,00 din Krajevna organizacija Rdečega križa Komenda - prispevki občanov - 35.250,00 din Krajevna organizacija Rdečega, križa Motnik -prispevki občanov - 1.000,00 din Industrijsko podjetje »ALPREM« Kamnik, Zavod »Kozorog« Kamnik - 20.000,00 din Eksperimentalna tkalnica Kamnik - 40.000,00 din Skupaj - 132.382,00 din Rdeči križ Slovenije - občinska organizacija Kamnik se v imenu občanov Kopaonika iskreno zahvaljuje vsem darovalcem, še posebej za izraze solidarnosti. »Ukrepi za odpravljanje materialne škode, ki jo je povzročil orkanski veter v Sloveniji Dne 9. in 10. februarja 1984 je orkanski veter prizadejal velik del Slovenije. Največja gmotna škoda je v občinah: Kranj, Tržič, Radovljica, Jesenice, Tolmin. O škodi pa poročajo tudi iz občin Šmarje pri Jelšah, Mozirje, Hrastnik, Laško, Sevnica, Lendava, Slovenske Konjice, Krško, Celje, Slovenska Bistrica, Murska Sobota, Litija, Trebnje, Šentjur pri Celju. O stanju v posameznih občinah so razpravljali predsedniki medobčinskih svetov Rdečega križa Slovenije na sestanku, 13. februarja 1984, istega dne se je sestal tudi sekretariat koordinacijskega odbora za razvijanje solidarnosti pri RK SZDL Slovenije. O ukrepih in o nastali škodi pa je razpravljalo tudi predsedstvo RK SZDL Slovenije. Glavni ukrepi so bili že storjeni prek izvršnih svetov, štabov za CZ in koordinacijskih odborov prizadetih občin. Zagotavljene so bile zadostne količine kritin in gradbenega materiala. Odprto je ostalo vprašanje zadostnih količin »cementnega strešnika«, ki ga proizvajajo zasebni obrtniki na Gorenjskem. Občutno je še pomanjkanje raznih vrst pločevin (cinkova, pocinkana, aluminijasta). Po podatkih, ki jih je zbral Republiški štab za civilno zaščito so prve grobe ocene škode v prizadetih občinah naslednje: TRŽIČ - 200.00.000 din TOLMIN - 104.590.000 din RADOVLJICA - 9.382.500 din KRANJ - 180.000.000 din JESENICE - 91.202.000 din Škoda pa bo gotovo še mnogo večja, ko bo. ugotovljena v vseh prizadetih občinah in v gozdovih, ki so ponekod težko dostopni in še ni bilo ogleda. Tudi v tej nesreči je prišla do izraza solidarnost delovnih ljudi in občanov (sosedska pomoč), kra- jevnih skupnosti, SZDL, jugoslovanske ljudske armade, teritorialne obrambe, izvršnega sveta SRS in upravnih organov, štabov za civilno zaščito in drugih; vsi so s hitrimi in usklajenim delom prispevali, da so bile tako hitro sanirane najhujše posledice nesreče, ter da se je preprečila nadaljnja škoda. Celotna sanacija pa bo seveda trajala še daljši čas. Za zagotovitev nadaljnih celovitih ukrepov saniranja posledic orkanskega vetra so v ospredju poleg drugih oblik solidarnosti tudi viri financiranja; doslej so bili izpostavljeni naslednji: - v prvi vrsti so se že in se še bodo angažirala sredstva temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov; - po potrebi in glede na ocene škod po posameznih območjih je možno uporabiti tudi sredstva rezerv IS SRS; - predsedniki izvršnih svetov v prizadetih občinah so že seznanjeni, da so možni potrošniški krediti za občane pod ugodnimi pogoji, seveda na osnovi konkretnih potreb in pobud občin; - zavarovalne organizacije na terenu že ocenjujejo škodo, v tem tednu bodo izplačevale vsaj akontacije, ponekod kjer bo to mogoče, pa celotna izplačila. - skladno z družbenim dogovorom o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti in skladno z enotno motodologijo o ocenjevanju škode, bo odbor podpisnikov tega družbenega dogovora lahko predlagal uporabo sredstev solidarnosti. Ta sredstva se lahko uporabijo v primerih, ko škoda ob naravni nesreči presega 3% družbenega proizvoda gospodarstva posamezne občine, oziroma 1,5% v nerazvitih občinah v letu pred nesrečo. Že sedanje ocene kažejo, da bo verjetno nekaj občin (Tržič, Kranj, Radovljica) izpolnilo te pogoje. Trenutno je na skladu solidarnosti pri RO RKS 1.135,982.393 din razpoložljivih sredstev. Da bi zagotovili enak pristop do vsakega posameznika glede na obseg nesreče in njegov socialno ekonomski položaj, bo ponekod potrebna solidarnost le v okviru naselja, krajevne skupnosti, občine ali regije. V teh primerih je poleg naštetih virih financiranja možno vzpostaviti tudi prostovoljno zbiranje solidarnostnih sredstev prek žiro računa Rdečega križa Slovenije (50101-678-51579) z oznako za odpravo posledic vetra. Na ta način je dana možnost vsem, ki želijo prispevati k odpravi posledic nesreče, da v ta namen nakažejo sredstva oziroma prispevajo v zbiralnih akcijah na krajevno običajen način. Ko bo napravljena celotna ocena škode, bo koordinacijski odbor za odpravo posledic nesreče sklepal o eventuelni potrebi po širši družbeni akciji, ki jo bomo takoj posredovali krajevnim organizacijam Rdečega križa v krajevnih skupnostih občine Kamnik. V tem trenutku je potrebna maksimalna sosedska pomoč med občani v prizadetih krajih. Predvsem pa bo potrebno zagotoviti, da bodo solidarnostne pomoči deležni vsi, ki jo potrebujejo, saj prav ta velika solidarnost ob naravnih elementarnih in drugih nesrečah krepi zaupanje občanov in delovnih ljudi v celoten sistem socialističnega samoupravljanja in vero v zmožnost in učinkovitost kolektivne in individualne solidarnosti. PREDSEDSTVO OBČINSKE organizacije Rdečega križa Kamnik Naloge Rdečega križa v KS Kamnik Organizacija Rdečega Križa v ajevni skupnosti Kamnik želi »je delo kar najbolj približati Nememu občanu in pomagati, ir je pomoč potrebna reteklo obdobje pomeni za Kamnik nadaljevanje dela vseh tistih področjih, kjer je j čutiti potrebo po stikih s pre-.valstvom, aktivnost je bila usmerjena tudi na vzgojo podmladka v šolah in na tem področju se že kažejo določeni dobri rezultati. Dokaj uspešno delajo aktivi RK na osnovnih šolah. Mladi se zavedajo svojih dolžnosti in z veseljem sodelujejo pri akcijah RK. Pomemben premik se kaže v organiziranju sosedske pomoči ostarelim in bolnim. Rezultati so sicer še skromni, toda začetek je tu in RK bo nadalje gradil svoje delo in ga širil, med ostalim tudi krepitev neposrednih stikov med mladimi in starejšimi občani, ki pričakujejo pomoč RK. Z delom nadaljuje tudi aktiv RK v Izobraževalnem centru R. Maistra v Kamniku, zato je pričakovati, da bodo člani tega aktiva polnoštevilno sodelovali tudi pri vseh letošnjih nalogah. Odbor RK v KS Kamnik je na svoji zadnji seji obravnaval problema, s katerim se je srečeval v preteklem obdobju in ohrabren s pripravljenostjo mladih v celoti podprl 6-mesečno tekmovanje »za pomoč starejšim in invalidom«. Tekmovale naj bi vse šole oziroma aktivi Rdečega Križa. Nekoliko težavnejše je vključevanje starejših občanov v neposredno delo RK. Odbor RK v KS Kamnik namreč pokriva celotno mestno področje, ki je dokaj obsežno in v njem živi nekaj nad 9.000 prebivalcev različnih starostnih, socialnih in zdravstvenih kategorij. Iskanje najprimernejših oblik dela še ni rodilo dovolj uspešnih rezultatov. Odbor RK je sklical že nekaj posvetov in razgovorov z aktivisti RK in kažejo se realne možnosti za uspeh. Kaže, da bo potrebno obstoječi odbor razširiti s člani iz vseh KS mestnega področja, oziroma bi v vseh KS ustanovili aktive ali pododbore RK, ki bi bili povezani z osrednjim odborom. Taka zamisel je že dobila podporo na nekaterih konferencah SZDL (Kamnik-Center), za tak način povezovanja pa se ogrevajo tudi člani RK, ki so do sedaj sodelovali v razpravah. Tu bo potrebna pomoč ne samo aktivistov RK, ampak tudi ostalih. Tem organizacijskim dopolnitvam mora takoj slediti povezovanje s čim širšim krogom prebivalstva prek uličnih ali hišnih poverjenikov. Tak način bo omogočal uspešneje in učinkovitejše delo in hkrati tudi dajal neposredno možnost pomagati ljudem, ki so pomoči potrebni. Ni potrebno posebej povdarja-ti, da bo krvodajalstvo, zbiranje uporabnega in odpadnega materiala, vzgoja in usposabljanje članstva, ostalo še naprej med prednostnimi nalogami RK, z ugodno organizacijsko rešitvijo, pa bo mogoče v mnogočem okrepiti druge vrste aktivnosti RK. Številni aktivisti RK so bili vedno osebno pripravljeni sodelovati, zato do bili tudi doseženi dobri rezultati. Odbor krajevne organizacije RK v Kamniku na svoji seji ob tehtanju nalog, ki jih bo treba opraviti, ni v ničemer premišljal, da bi nalog ne mogel rešiti. Odbor RK se zaveda polne podpore in pripravljenosti vseh, ki z RK sodelujejo, zato na tem tudi gradi svoje naloge za leto 1984. Rdeči Križ Slovenije v tem letu slavi 40. letnico nadvse uspešnega dela, RK v Kamniku želi prispevati skromen delček k dostojnemu praznovanju tega jubileja z uspešnim in marljivim delom. STANE SIMŠIČ Uspela humana akcija v Eti Koncem lanskega leta je društvo za boj proti raku Ljubljana s sodelovanjem občinskih sindikalnih svetov in osnovnih organizacij sindikata izvedla akcijo za pridobivanje novih članov po vsej Sloveniji. Na pobudo sindikalne organizacije so se delavci ETE na zborih v mesecu decembru lani odločili o pristopu v članstvo društva za boj proti raku. Od 385 zaposlenih, od katerih je 75 odstotkov žensk, so se skoraj vse odločile za pristop, le 22 delavcev se za članstvo ni odločilo. V mesecu februarju so predstavniki društva za boj proti raku, dr. prof. France Demšar in Otmar Bergant v spremstvu tajnika RK Kamnik obiskali delovno organizacijo. Namen obiska je bila tesnejša povezava društva z novimi člani in kratka predstavitev celotnega delovanja društva. Predstavniki društva so se zahvalili sindikalnim aktivistom za njihovo pomoč in podporo pri pridobivanju članstva. Otmar Bergant je poudaril, da akcija pridobivanja članstva v nekaterih okoljih ni našla dovolj podpore in razumevanja. V nadaljevanju je pojasnil, da boj proti raku ni samo zadeva zdravstvenih delavcev, temveč stvar celotne družbe in tudi vsakogar izmed nas. Društvo za boj proti raku posveča veliko pozornost humanizaciji zdravljenja rakavih bolnikov in zdravstveni osveščenosti ljudi. Nobena zdravstvena služba namreč ni tako razvita, da bi sama zmogla boj proti raku, pa tudi nobena družba tako bogata, da bi zgolj s svojimi sredstvi lahko uspešno sodelovala v tem boju. Predstavniki društva so predlagali, da bi v ETI, ki ima sedaj 365 članov Društva za boj proti raku, izvolili svoje predstavnike, prek katerih bo potekalo sodelovanje z društvom. Predstavniki sindikalne organizacije iz društva so se dogovorili o organiziranju strokovnih predavanj. Predavali bi strokovnjaki Onkološkega instituta o preventivi pri zgodnjem odkrivanju rakastih obolenj. MARICA TAJČ Bolezni pri čebelah Pred letom dni je v Kamniku zaživelo čebelarsko društvo, ki se je razvilo iz prejšnje čebelarske družine. Čeprav deluje le malo časa, so si člani zadali številne naloge - na pleme milni postaji na Kopiščih v Kamniški Bistrici vzrejajo matice in skušajo dobiti čisto pasmo kranjske čebele, sodelujejo z veterinarsko postajo, organizirajo strokovne ekskurzije, spodbujajo h kooperaciji z Medexom, v zadnjem času pa jim mnogo preglavic povzročajo čebelje bolezni, ki se neprestano širijo. Še pred letom dni varooze, nevarne čebelje bolezni, v naši občini čebelarji sploh niso poznali, letos pa je že napadla številne čebelnjake. Koliko se je ta bolezen že razširila, čebelarji samo ugibajo, natančnejše podatke Občni zbor turističnega društva Kamnik bo v petek, 2. marca 1984 ob 18. uri v dvorani nad kavarno Veronika. Najnovejše pomladanske frizure za ženske in moške. Frizerski salon »NADA« Pre-serje pri Radomljah, telefon 721-552. Za pomožna dela pri svečarski dejavnosti zaposlim takoj žensko srednjih let. Štele Tone, Titov trg 7, Kamnik. Stanovanje nudim mlajši upokojenki za varstvo hčerke. Magda Jeras, Grašičeva 10, Nožice, p. Radomlje. Oglasite se v soboto ali nedeljo. Ceneni učbeniki za vsakogar Na naši šoli smo se že v šolskem letu 1979/80 čisto zares lotili akcije, ki naj-bi vsem učencem omogočila uporabo učbenikov, za katere staršem ne bi bilo treba seči pregloboko v žep. Akcijo ves čas uspešno vodi tov. Mrzelova, pomaga pa ji odbor in pa seveda učenci, ki pomagajo razvrščati knjige. Vsako leto prvi dan pouka učitelji razdelijo knjige učencem, ki zanje plačajo le manjšo vsoto. Na žalost je nemogoče govoriti o brezplačnih učbenikih, saj je treba vsako leto kupovati nove delovne zvezke in zamenjati knjige, ki so obrabljene, strgane, popackane in še kaj. Naš odnos do knjige je še vedno mačehovski. Učenci kljub opozorilom pogosto čečkajo po knjigah, trgajo liste, potem pa radiranje in lepljenje prepustijo tistim, ki knjige nasledijo. Vsi se moramo truditi, da bomo dali iz rok čiste in lepe knjige, če hočemo tudi mi dobiti take. Učbeniki se tudi v osnovni šoli hitro menjavajo, kar knjige seveda draži. Kljub temu pa je akcija prinesla mnogo dobrega. Staršem je prihranila tekanje po knjigarnah in marsikateri dinar, zato bi si morale vse šole prizadevati, da bi učenci komplete učbenikov in delovnih zvezkov dobili v šoli. Meta Slabe, novinarski krožek, OŠ Frana Albrehta, Kamnik bodo dobili šele ob spomladanskem pregledu. Druga bolezen, čebelja kuga ali gniloba, ki se je prav tako zdela pojavljati v kamniških čebelnjakih, je še nevarnejša. Ni ozdravljiva, zato je potrebno zažgati vse čebele s panji vred, da bi preprečili širjenje. S tem pa seveda nastane velika materialna škoda. Bolezen se prenaša s stikom čebel, z orodjem, mnogokrat jo prenašajo tudi ljudje. Da bi preprečili širjenje nevarnih bolezni, se člani društva stalno obveščajo o boleznih in ravnanju z njimi, društvo pa jim večkrat pošlje tudi pismene napotke. Poleg tega imajo več čebelarskih preglednikov, ki pregledujejo čebelnjake v kamniški občini in ob morebitnih znakih bolezni obvestijo veterinarsko službo, ki nato ukrepa. Bolezni bo moč premagati le s sodelovanjem vseh čebelarjev, zato člani čebelarskega društa opozarjajo vse ostale čebelarje, naj opazujejo svoje čebele, in če opazijo kaj nenavadnega, obvestijo čebelarskega preglednika ali veterinarje. Prav tako pa vabijo v svoje vrste vse tiste, ki jim je čebelarjenje v veselje. Vsi, ki bi se jim radi priključili, lahko dobijo vse informacije pri predsedniku društva Karlu Benkoviču, Novi trg 41. M. R. Okolje in mi Problemi varstva okolja v Sloveniji in na področju obeh naših občin so veliki. Le malo je še voda, ki so toliko čiste, da so uporabne za pitno vodo. Pitna voda v podtalnici Podgorsko -Mengeškega polja je močno ogrožena. Številni viri onesnaženja zraka ogrožajo zdravje ljudi in narave. V zadnjih desetletjih je bilo nesmotrno pozidane mnogo rodovitne zemlje, kar moramo v bodoče odtočno preprečiti. Imamo neurejene probleme z odpadlo, odagamo jih na neprimerna mesta m trpimo gospodarsko škodo, ker jih še v zelo majhnem obsegu predelujemo za na-dalnjo uporabo. Precej je področij, kjer ljudi moti in jim škoduje hrup iz raznih objektov ter zemeljskega in zračnega prometa. Ogroženi so kulturni objekti in naravne znamenitosti. Posamez-vrste živalstva in rastlinstva izumirajo iz različnih vzrokov. Splošno stanje okolja po zgoraj navedenih področjih je več ali manj poznano. Za učinkovito izboljšanje pa je potrebno podrobno poznavanje izvorov onesnaženj in drugih škodljivih pojavov. Le-ti se pojavljajo v zelo velikem številu in na zelo različnih mestih. Zato bo ugotavljanje stanja, vodenje evidenc in sprejemanje ukrepov za izboljšanje zahtevalo zelo veliko dela. Usklajeno sodelovanje vseh zainteresiranih organizacij in čim večjega števila občanov je eden glavnih pogojev za uspeh. Res večkrat slišimo »mnenje« češ, nič se ne da narediti, to delo je zaman, vse bo šlo po starem. Toda onesnaževanje okolja in druge škodljive posege povzroča s svojim neznanjem, neodgovor-' nostjo, včasih pa tudi iz objektivnih vzrokov - človek. Sam ali pa v skupnostih, kjer živi in dela. Prav isti človek pa nima izbire! Če bo hotel preživeti in živeti zdravo življenje sedaj in v prihodnjih rodovih, bo moral s svojim okoljem ravnati povsem drugače. V ta namen se bo moral ekološko strokovno izobraziti, osvestiti in ustvariti ustrezne materialne pogoje. Društvo za varstvo okolja Domžale-Kamnik bo s svojimi strokovnimi komisijami in člani aktivno sodelovalo pri ugotavljanju stanja, z izobraževanjem, predlaganjem rešitev in planov ter izvajanjem akcij. DVO je sestavni del enotne fronte organiziranih socialističnih sil, zato svojo dejavnost' za varstvo okolja povezuje v SZDL s sorodno dejavnostjo drugih družbenih dejavnikov. Društvo v okviru svoje dejavnosti skrbi za uresničevanje družbene samozaščite v skladu z ustavo in delovanjem drugih socialističnih sil. S svojim delovanjem je povezano v Zvezo društev za varstvo okolja v Sloveniji. V svojih pravilih ima DVO Sprejete naslednje naloge: - zbira informacije o onesnaževalcih in virih onesnaženja na področju obeh občin '- zavzema stališča ter daje pobude in smernice za razreševanje - sodeluje pri družbenem planiranju z vidika varstva in izboljševanja okolja - obravnava osnutke prostorskih planov, urbanističnih in dni-gih načrtov, posebno ohranjanja Obvestilo konjerejcem Zaradi pojava spolnih okužb pri kobilah bodo vse plemenske kobile, ki jih nameravate v letu 1984 pripuščati, pregledane 14. 3. 1984, ob 8. uri v Komendski Dobravi. Bodite točni. Veterinarski zavod Kamnik - Domžale rodovitne zemlje in gozdov, posreduje svoje znanje in izkušnje, ter daje pripombe in predloge na te načrte - sodeluje s SZDL in družbenopolitičnimi organizacijami na ravni občine in krajevnih skupnosti ter jih opozarja na zdravju škodljive, nesmotrne in protipravne posege, daje pobude in predloge za ustrezne ukrepe - obvešča javnost o stališčih do odprtih in nerešenih vprašanj glede varstva človekovega okolja - vodi pregled nad izdanimi predpisi in vzgojnoizobraževalni-mi programi na področju varstva okolja in daje svoje predloge - daje strokovno pomoč in informacije - organizira predavanja in tečaje s področja varstva okolja za krajane, delavce in mladino - sodeluje z društvi, krožki, sekcijami, odbori varstva okolja v krajevnih skupnostih in drugimi podobnimi skupinami za varstvo okolja - zastopa interese Svojih članov, če v svojem življenjskem okolju potrebujejo pomoč, ko zastopajo interese društva in interese varstva okolja - društvo bo vsestransko podpiralo in ščitilo pobudnike za Zlatoporočenca Angela in Jože iz Cešnjic ob praznovanju čestitlji-vega jubileja v krogu vseh 12 otrok. Zlatoporočenca iz Češnjic Angela in Jože Jeglič iz Češnjic 1 v Tuhinjski dolini sta 4. februarja 1984 v Kamniku sklenila zlato poroko. V njunem 50-letnem zakonskem življenju je zorela in se plemenitila ljubezen ter z njo spoštovanje in zaupanje. To pa je družbeno posebno pomembno, saj s tem dajeta zgled mnogim zakoncem, ki pod težo bremen, pa tudi zakonskih odnosov, v katerih ni vedno lahko, tako radi in prepogosto klonejo pred težavami. V zakonu se jima je rodilo 15 otrok, od katerih je živih 12; imata pa tudi 28 vnukov in 3 pravnike. Vse probleme in težave sta zmogla premagati predvsem zaradi tega, ker sta iz krajev, kjer žive kleni ljudje in jim njihov ponos ne dopušča, da bi klonili pred težavami življenja. Zato njuni otroci radostno povedo, da je malo takih staršev, ki bi zmogli toliko ljubezni do svojih otrok, kot Jegličeva. Lep dokaz in zahvala jima je, da otroci tako radi prihajajo domov po toplo starševsko zavetje. Po svojih močeh sta Jegličeva mnogo storila za partizansko gibanje, saj je bil njun dom mnogim borcem zavetišče, kjer so našli topel človeški sprejem in tudi skromno pomoč, ki sta jo mogla nuditi. Za vsa ta plemenita dejanja in za tvorno vključitev v napore naše skupnosti za obnovo domovine je red zaslug za narod, ki ga je dobil Jože, le del priznanja družbene skupnosti. V. M. varstvo okolja, ki delujejo v skladu s cilji in nalogami društva - na lastno pobudo ali na pobudo organizacij SZDL se dogovarja o vseh aktualnih vprašanjih, še posebej o lastni programski zasnovi, kadrovski politiki, mednarodnem sodelovanju, založniški dejavnosti, poli Liki financiranja in drugem DVO ima naslednje organe: občni zbor, predsednika društva, izvršni odbor, nadzorni odbor, disciplinsko sodišče in strokovne komisije. Strokovne komisije so predvidene za tale področja: za vzgojo in izobraževanje - za varstvo zraka, vode in hrane - za urejanje prostora, krajine ter varstvo pred hrupom - za varstvo kulturne in naravne dediščine -za varstvo živalskega in rastlinskega sveta. Člani našega društva imajo pravico ugotavljati odprte probleme varstva okolja ter predlagati rešitve za odpravo le-teh. Organi društva predloge in pripombe, obravnavajo, jih v skladu svojih pristojnosti rešujejo ali jih predlagajo v rešitev na druga pristojna mesta. Člani imajo pravico sodelovati v akcijah društva, da so izvoljeni v organe društva, da soodločajo pri sprejemanju sklepov, da so obveščeni o aktualnih vprašanjih varstva okolja in o stališčih društva. Dolžnost naših članov je delovanje v skladu z interesi varstva okolja nasploh in v svojem življenjskem okolju, da širijo svoje znanje in ekološko zavest ter leto posredujejo drugim, posebno mladini. Člani društva moramo biti med najdoslednejšimi borci za zaščito vseh vrst okolja in za smotrno izrabo prostora. Delo članov v društvu je prostovoljno, častno in neplačano. Naslov društva je: DRUŠTVO ZA VARSTVO OKOLJA DOMŽALE - KAMNIK, 61234 Mengeš, p. p. pri pošti Mengeš. Delavci, kmetje, obrtniki, družbenopolitični delavci, strokovnjaki! Pridružite se nam, postanite člani - članice našega društva. Prijavite se na zgoraj navedeni naslov društva, poslali vam bomo pristopno izjavo in ostale dokumente. Letna članarina je 100. - din. Prihodnjič bomo objavili poročilo o dosedanjem delu društva in imena članov organov društva. Za izvršni odbor DVO Lojze Jagodic ZAHVALA Za svojim možem je odšla tudi naša mama in babica MARIJA KODRA Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi pevcem in g. župniku. Žalujoči: njeni otroci z vnuki in drugo sorodstvo. Kamnik, februarja 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube sestre MARIJE GRAŠEK ki je 16. februarja 1984 po dolgem trpljenju tiho zaspala v 84. letu starosti, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za sočustvovanje, poklonjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Francu Puclju, dr. Dušanu Staretu st. in dr. Borisu Kralju za veliko skrb v času njene bolezni. Enaka zahvala duhovnikoma za opravljen pogrebni obred, tovarišu Dragu Jegliču za ganljive besede slovesa in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoča: sestra Pepca Kramar ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta JOŽETA ZIKE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam v težkih trenutkih stali ob strani in z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo OO ZZB NOV Kamnik, KS Novi trg, društvu upokojencev in društvu šoferjev in avtomehanikov Kamnik za spremstvo in poslovilne besede ter pevcem in godbenikom za ganljive žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste pogrešali. Vsi njegovi Kamnik, februarja 1984 Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb na podlagi sklepa delavskega sveta Razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodenje in organizacija del v biroju za napredek proizvodnje Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v 6. členu pravilnika o delovnih razmerjih izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima strokovno izobrazbo diplomirani inženir kemije; aktivno znanje enega svetovnega jezika; da ima 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. Kandidat bo izbran za dobo 4 let. Možnost rešitve stanovanjskega problema. Osebni dohodek je določen s pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter meril za vrednotenje dela, način izkazovanja, obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov. Ostale pravice in obveznosti so določene s pravilnikom o delovnih razmerjih. Kandidati naj predložijo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od objave na • naslov Kemijska industrija »Kamnik«, 61240 Kamnik, Fužine 9 s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po sklepu delavskega sveta. Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge 1. analiza osebnih dohodkov in uvajanje sistemov nagrajevanja - 1 kandidat 2. vodenje in opravljanje izvoznih in uvoznih opravil - 1 kandidat Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v 6. členu pravilnika o delovnih razmerjih izpolnjevati še naslednje pogoje: Ad 1. - da imajo strokovno izobrazbo diplomirani inženir organizacije dela - proizvodna smer ali diplomirani ekonomist; da ima 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Ad. 2. - da imajo strokovno izobrazbo diplomiran ekonomist; aktivno znanje enega svetovnega jezika; zunanjetrgovinska registracija; da ima 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Možnost rešitve stanovanjskega problema. Osebni dohodek je določen s pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter meril za vrednotenje dela, način izkazovanja, obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov. Ostale pravice in obveznosti so določene s pravilnikom o delovnih razmerjih. Kandidati naj predložijo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od objave na naslov. Kemijska industrija Kamnik 61240 Kamnik, Fužine 9 s pripisom »komisiji za delovna razmerja DSSS«. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja. Vse podrobnejše informacije dobijo kandidati v kadrovski službi delovne organizacije ali po telefonu , št. 831-011. ZAHVALA Ob smrti moža in očeta MIHE JERASA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za vsestransko pomoč, kolektivu GG Kamnik, Svilani-tu in SGP Graditelj Kamnik za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi župniku in kaplanu za pogrebni obred ter pevcem za zapete pesmi. Žalujoči: žena Frančiška, hčerki Mihela in Fani ter sin Stane z družinami. Bistričica, februarja 1984 /O ljubljanska banka Svet poslovna enote Kamnik Tomšičeva 1 objavlja prosta dela in naloge kontroliranje dokumentov za porabo in odplačila kreditov (za določen čas - nadomeščanje delavke med Pd) Pogoji za sprejem: 4-let na srednja šola ekonomske, administrativne ali splošne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati naj prijave s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi in podatki o dosedanjih delovnih izkušnjah pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Oj preljubi oče naš, prezgodaj šel si ti od nas, hih prazna je ostala, a zemljica naprej se bo orala. 5. februarja je minilo pet let, kar smo se poslovili od našega dragega moža in očeta EDIJA KRIŽNIKA iz Spitaliča Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, na njegov mnogo prerani grob prižigate svečke in prinašate cvetje. žena Slavka, otroci Marinka, Edi, Poldi in Helena. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame APOLONIJE LUKAN Sp. Stranje 29 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vašča-nom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pevcem in g. župnikoma za lep pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni Stranje, Kamnik, Suhadole, februar 1984 Sodelujte pri oblikovanju novega turističnega prospetka občine Kamnik! Delovna skupina za pripravo turističnega prospekta v občini Kamnik vabi vse, ki se ukvarjajo amatersko ali profesionalno s fotografijo in razpolagajo z barvnimi diapozitivi in sicer: - s panoramskimi posnetki Kamnika, Velike planine, Kamniške Bistrice, Volčjega potoka, Tuhinjske doline - v zimskem in letnem času, - s posnetki gostinskih objektov (hotela Malograjski dvor, hotela Planinke, Doma v • Kamniški Bistrici, pastirskih in planšarskih naselij na Veliki planini ter domov), - s posnetki športnih objektov (kopališča s teniškim igriščem, športne dvorane, hipodroma v Komendi), - ribolova v Kamniški bistrici, lova na območju Velike planine, - športa in rekreacije na Veliki planini poleti in pozimi (smučišč, turnega smuka), - s posnetki Malega grada, muzeja Zaprice, spomenika revolucije in padlim, Primoža oziroma fresk v Primožu - s posnetki dneva narodnih noš v Kamniku in planšarskega praznika na Veliki planini, da ponudijo delovni skupini diapozitive v izbor in s tem pripomorejo k čim lepšemu oblikovanju novega prospekta. Diapozitive zbira 10 dni po objavi v Kamniškem občanu Komunalno podjetje Kamnik, Cankarjeva ulica 11. Delovna skupina za pripravo novega prospekta občine Kamnik Zveza sindikatov Slovenije Občinski svet Kamnik in Občinski svet Domžale Občinska sveta ZSS Kamnik in Domžale organizirata 4. proizvodno tekmovanje kovinarjev razpis za 4. proizvodno delovno tekmovanje kovinarjev, ki bo 21. aprila 1984 v OZD občine Kamnik. Občinski tekmovanji bosta v naslednjih poklicih: - strugar - brusilec - rezkalec - orodjar - konstrukcijski ključavničar - strojni kovač - plamenski varilec - varilec REO - varilec MAG - varilec TIG - avtomehanik diessel - avtomehanik otto - livar kaluper - TV mehanik - klepar Tekmuje se po pravilih o proizvodno delovnih tekmovanjih kovinarjev, ki so bila sprejeta aprila 1982. Pozivamo vse delavce v OZD kot tudi delavce, zaposlene pri zasebnikih, da se odzovejo razpisu in sodelujejo na tekmovanju. Prijavite se lahko pismeno ali telefonsko (831-316) na Občinski svet ZSS Kamnik, oziroma Občinski svet ZSS Domžale (721-325) do 12. aprila 1984. Vso dokumentacijo (risbe, teste) bodo prijavljena prejeli pravočasno. ■ Organizacijski odbor Titan, tovarna kovinskih izdelkov in livarna, n. sol. o., Kovinarska 28, Kamnik V skladu z določili pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev in v skladu s sklepi delavskih svetov TOZD, DS in DO razpisuje DO Titan javno dražbo za pritlično stanovanje na Kovinarski 9/d v Kamniku. - Po oceni uradnega cenilca spada stanovanje v skupino objektov C, 2. skupino in V. kategorijo opremljenosti, meri 48,90 m2 in je zasedeno. - Izklicna cena stanovanja je 593.683,00 dinarjev. - Kavcija znaša 10% izklicne cene in jo interesenti plačajo v blagajni DO Titan pred licitacijo. - Polog kupca znaša 25% izklicne cene in ga mora kupec plačati v 30 dneh po sklenitvi pogodbe. Polog se vračuna v kupnino. - Kupnino začne kupec odplačevati prvi mesec po plačilu pologa in jo plača v štirih zaporednih mesečnih obrokih. - Prometni davek plača kupec. - Prednost pri odkupu stanovanja imajo po vrstnem redu: ' - nosilec stanovanjske pravice, - osebe, ki živijo najmanj 2 leti v skupnem gospodinjstvu z nosilcem stanovanjske pravice, - drugi delavci DO in - drugi občani. - Javna dražba za stanovanje bo 7. marca 1984 ob 10. uri v sejni sobi delovne organizacije Titan. Dodatna pojasnila lahko interesenti dobijo pri tovarišu Branku Povšetu v programsko-investicijskem sektorju delovne organizacije Titan. 089 Olimpijske igre so cilj vsakega športnika mm Ta cilj sta kamniška športnika -Tatjana Smolnikar in Andrej Lanišek s svojo udeležbo na Olimpijadi v Sarajevu dosegla. Takoj po uradnem zaključku zimskih olimpijskih iger sem ju obiskala. Tatjane nisem več uspela dobiti doma, ker je že v Bohinju - življenje vrhunskih športnikov je pač naporno - njo bomo torej predstavili v eni naslednjih številk »Občana«. Pogovarjala pa sem se z Andrejem Laniškom, ki je po skoraj enomesečni odsotnosti zopet pri svojih »puncah« - mami, sestri, ženi in hčerki Polond. Tokrat se ni vrnil z navadne tekme, ampak z Olimpijade. »Udeležba na olimpijskih igrah je za marsikoga enkratna priložnost. Zato so spomini nanjo toliko bolj veličastni. Naslednje olimpijade se ne bom udeležil, vendar pa so me uspehi v Sarajevu spodbudili, da bom tekmoval vsaj še dve leti. čeprav sem pred tem mislil, da bom nehal« Sodelovanje na Olimpijadi vsakega športnika izčrpa do zadnjega atoma njegovih moči. »Vsak športnika sodi samo po ra-zultatih. Zaradi odličnih uspehov naših alpskih smučarjev gledalci tudi od nas zahtevajo uvrstitve med prvih deset. Ne zavedajo pa se, da je tek na smučeh in biatlon še posebej v velikem zaostanku za vzhodnimi in posebno veliko za nordijskimi državami. Tam so na primer tekmovalci v biatlonu poklicni vojaki in podobno, torej taki, ki se s streljanjem Eoklicno ukvarjajo. Nihče ne vidi, oliko treniramo, koliko truda je vloženega tudi v enainštirideseto mesto.« Andrej Lanišek je bil najboljši od naših biatloncev, upravičil je nastop na olimpijskih igrah. V biatlonu na dvajset kilometrov je dosegel enainštirideseto mesto. Tekel je zelo dobro, le streljal je slabše. Če bi bolje streljal, bi se uvrstil vsaj na dvajseto do petindvajseto mesto. Na desetkilometrskem biatlonu je dosegel devetinštirideseto mesto. Andrej pravi, da je olimpijada zanj največji uspeh, čeprav je na primer v Sarajevu tik pred olimpijado, v približno enaki konkurenci dosegel dobro osemindvajseto mesto. »Bil sem že na treh svetovnih prvenstvih, vendar so olimpijske igre veliko večje doživetje.« Za Olimpijado se je zelo intenzivno pripravljal - treniral je šest dni v tednu po dvakrat na dan. Tudi v Sarajevu so se veliko pripravljali, tako da so proge zelo dobro poznali. Letos je Andrej Lanišek prvič osvojil tudi naslov državnega prvaka - 15. januarja v Zlatiboru, kjer je zmagal, v biatlonu na dvajset kilometrov s tremi minutami prednosti pred drugouvrščenim. V desetkilometrskem biatlonu pa je kot drugou-vrščeni za petnajst sekund »zgrešil« zlato medaljo. Marsikdo bi mislil, da sekunde v biatlonu ne pomenijo veliko, zato še to: če bi Andrej na svetovnem prvenstvu, ki je bilo dvajsetega januarja v Nemčiji, dosegel za eno minuto boljši čas, bi se uvrstil za trideset mest bolje. Od stotridesetih tekmovalcev se je Andrej uvrstil na enainšestdeseto mesto. Kot večina udeležencev OI je tudi Andrej pohvalil tamkajšnjo organizacijo. Pravi, da so jih domačini zelo lepo sprejeli in nobene razlike ni bilo med našimi in tujimi tekmovalci. Domačini so vse za nekaj časa »vzeli za svoje«. V olimpijsko vas na Igmanu, kjer so prebivali tekači, biatlonci in kombinatorci, praktično nisi prišel brez ustrezne izkaznice. Naselje je bilo izredno zavarovano. Tako je bilo povsod, kjer so prebivali športniki, kajti njihove priprave in psihična koncentracija so morale potekati nemoteno. Andrej mi je na kratko opisal delavni dan na Igmanu - ko ni bilo tekme: »Ob sedmih sem vstal in pol ure telovadil. Ob osmih je bil zajtrk. Hrana je bila prima, najmanj deset vrst hrane z vseh koncev sveta smo imeli. Od devetih do dvanajstih smo imeli trening, ob enih kosilo. Do tretje ure popoldan smo počivali, nato je sledil popoldanski trening do pol petih, ob pol sedmih je bila večerja. Od sedmih do osmih zvečer so nas vsak dan zabavali domače glasbene skupine, od osmih do desetih zvečer pa smo se lahko zabavali v diskoteki ali pač preživeli ostanek večera v družbi s sotekmovalci. Jugoslovanski biatlonci smo bili veliko v družbi z Američani.« Kljub naporom, ki jih je vložil v priprave in nastop v Sarajevu je imel Andrej prost samo ponedeljek - le en dan po uradnem zaključku Olimpijskih iger. Zopet so pred njim treningi, 15. marca ga čaka Alpski pokal, okrog dvajsetega marca slovensko prvenstvo na Veliki planini, pa novi treningi in nove tekme, vendar nič od tega ne bo zasenčilo olimpijskega žara. Romana Grčar Olimpijske igre so bile enkratno doživetje Olimpijsko vzdušje se je začelo že na vlaku, s katerim smo se peljali U Ljubljane v Sarajevo, saj smo bili vsi polni pričakovanja, zlasti upanja, da bo kdo od naših smučarjev končno le osvojil olimpijsko medaljo. Na prenovljeni železniški postaji v Sarajevu so nas sprejeli zastopniki organizacijskega komiteja 14. ZOI, z vojaškimi vozili smo se peljali do zgradbe organizacijskega komiteja. Sedel sem poleg šoferja, Id me je takoj vprašal, če poznam' pot do te stavbe. Prišel je iz Kraljeva, zato Sarajeva še ni dobro poznal. Skupaj sva potem le našla pravo pot in pravo ulico. Po prejemu akreditiva, to je bil najvažnejši dokument med olimpijskimi igrami, smo se nastanili v centru za rehabilitacijo slepih v Nedžaričih, v predmestju Sarajeva, poleg olimpijske vasi Mojmihi. 12 Nadžaričev na Malo polje na Igmanu, kjer sta smučarski skakalnici, nas je vsako jutro peljal šofer Kosovatransa iz Prizrena. Bil je zelo previden, vozil nas je po določenem voznem redu. Cesta na Igman in Bjelašnice je nova, asfaltirana in je bila redno očiščena in posuta s peskom. Vsako noč je zapadlo 5-10 cm novega snega. Včasih tudi več. Tudi ostale ceste na tekmovališča in v Sarajevu so bile vedno očiščene, promet je potekal nemoteno, saj ni bil gost. Večina od 400.000 Sarajevčanov je morala svoje avtomobile garažirati na parkiriščih v in zunaj mesta. Skakalnici na Malem polju sta postavljeni v zares lepo okolje, opremljeni sta z najsodobnejšimi napravami. Planiške skakalnice so proti njima revne beračiee. Toda tudi v teh igmanskih skakalnicah je slovensko srce, saj je bil njihov glavni projektant Janez Gonšek iz Guncelj pri Šentvidu. Pa tudi brez teptačev iz Krope, Jesenic in Mojstrane ter merilcev z Gorenjske ter ostalih strokovnih sodelavcev iz Slovenije ne bi bilo delo in tekmovanje na teh skakalnicah tako brezhibno kot je bilo v vseh dneh olimpijskih tekmovanj. Vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno, saj je bila temperatura čez dan pod - 10°C in še veter je pihal z vseh strani. Toda temu smo bili kos. Zanimivo je bilo opazovati trenerje in tekmovalce iz različnih držav, bili so skoraj z vseh kontinentov, kako se pripravljajo na to za vsakega športnika najpomembnejšo tekmo v njegovi karieri. Najsimpatičnejši je bil vsekakor bolgarski trener. Nič se ni jezil, ko so njegovi skakalci skakali slabo, zlasti Brejčev. Dejal je: »Na ženkota misli.« Pravo nasprotje je bil ruski trener, neprestano se je jezil, rohnel in mahal z rokami. Mlademu, skromnemu in simpatičnemu Golobčikovu je dejal: »Nfcevo ne mogu ja tebja skazat.« No, čez čas se je trener nekoliko pomiril, stisnil Golobčikovu v roko čokolado in ga nekoliko bolj prijazno pogledal. Poglavje zase sta bila najboljša skakalca na olimpijadi in v tej sezoni, VVeissflog in Nvkannen. Že zjutraj, ko sta se skupaj ogrevala za sobotno tekmo, je bilo videti, da je Matu' bolj sproščen, vesel in prepričan v zmago. Njegov trener ga je med ogrevanjem od časa do časa boksnil v ramo, ob tem sta se oba zasmejala. Jens, droben, nežen fantič, pa je bil resen kot so resni vsi športniki iz DDR, izogibal se je družbe. Na start je šel prvi Nvkannen, počasi in sproščeno, okrog njega so se drenjali fotorepor-terji, vendar ga to ni motilo. Za njim je šel na start VVeissflog in je Nykan-nena ujel ža na sredini naleta. Ta je obstal in VVeissflogu dal prednost. Pri tem si je najbrž mislil: ,Kar hiti na vrh skakalnice, navzdol bom jaz hitrejši, daljši in boljši od vseh. Skoraj 80.000 gledalcev ob skakalnici je bilo priča lepemu športnemu dogodku, ki je sledil. Varnost in red v Sarajevu in na tekmovališčih med olimpijskimi igrami zaslužita oceno odlično. Včasih se nam je zdelo, da s tem že malo pretiravajo. Nekateri so delo varnostnikov celo napačno razumeli, tako da je prišlo tudi do manjših nesporazumov, prebliskov in iskrenja, no pa se je vse hitro pomirilo in bili smo zopet prijatelji. Tudi glede jezika se je včasih zataknilo, vendar nesporazumi sploh niso bili kritični, pej smešni. Neko jutro me je pred internatom vprašala naša spremljevalka: »Da li vam nešto treba?« Odgovoril sem po slovensko: »Ne, samo gledam kakšno je danes vreme.« Ona pa pravi: »Ej, pa ovaj naš sat opšte ne radi.« Bilo je tudi nekaj zbadanja na naš račun. Nek domačin i"t prizadevnemu kolegu dejal: »Ta-:av si kao Slovenac, uvijek tražiš neki posao.« Zadnje dni se je v našem taboru vedno pogosteje oglašala pesem: Kje je moj mili dom in pa Mrzel veter tebe žene. V Sarajevu, na 14. ZOI 84 je bilo lepo, kljub mrazu, vetru in snegu, bili smo priča zares veličastni športni prireditvi, prijaznosti in temperamentu prebivalcev Sarajeva, ki so z vso ognjevitostjo spremljali napore športnikov vsega sveta. Da znajo biti zares prijazni, na koncu še tole. Zjutraj, po Frankovi osvojeni srebrni kolajni, je napovedovalka radia Sarajevo začela jutranjo oddajo z besedami: »Dragi slu-šaoci, molim vas lepo, budite ovo jutro tiho, i radio da vam je tiši, znate naš zlatni Jure još spava.« KLEMEN PiBERNIK Nova vlečnica v Nevljah Najboljši športniki ZUIM Tudi v ZUIM-u smo izbrali najboljšega športnika in športnico za leto 1983. Izbiranje je potekalo tako, da so sodelovali vsi gojenci od 4. razreda osnovne šole naprej. V močni konkurenci je pri fantih dobil največ točk Rudi Kocmut, ki je opravičil svoj odnos do športa, s katerim se lahko ponaša le malokdo v zavodu. Vrhunec njegovega športnega dela bo lahko prišel kaj kmalu, saj je tudi kandidat za olimpijske igre invalidov v New Yorku. Od svojega prihoda v zavod se ukvarja prav z vsemi športi v zavodu in prav to mu pomaga na njegovi športni poti. Drugo in tretje mesto sta zasedla Iztok Motoh in Milan Vodeb. Pri dekletih je največ točk zbrala Darja Žagar, ki ni nič slabša kot Rudi Kocmut. Drugo in tretje mesto pri dekleih sta zasedli Slavica Pristavnik in Simona Vovk. RAFKO ZKPANČ1Č Nogomet v snegu OOZSMS Center je tudi letos pripravila že skoraj tradicionalno nogo- Da je smučanja šport, ki mnogo stane, vemo vsi. Če dragi opremi dodamo še izdatke za vlečnice, vožnje do smučišč in še vse ostalo, kar sodi zraven, je to že pravi izdatek. Ob vsem tem se je v naši KS rodila misel, da si sami zgradimo smučarsko vlečnico in uredimo smučišče na bližnjem pobočju. Beseda je dala besedo in od idej smo prišli k dejanjem. Formirala se je skupina zagnancev, ki se je zarekla, da vso stvar realizira. In res, ni preteklo niti leto, pa že vse mlado in staro veselcTclriča po novem smučišču in tudi nekaj čez 250 m dolga vlečnica se veselo vrti. Vse skupaj ni bilo tako preprosto in na stotine ur je bilo potrebnih, da smo izdelali vse vijake, spone in druge elemente, ki so potrebni. Zvarili smo tono cevi, opravili zemeljska dela in napeljali nekaj sto metrov različnih kablov. Poskrbeli smo za popolno varnost obratovanja, saj se vlečnica že ob najmanjši nepra- vilnosti avtomatsko ustavi. Ob tem je bilo to čisto amatersko delo. Bili so tudi taki, ki so nas gledali z nezaupanjem in posmehom. To nam je dalo še večji polet. Še bolj zagnano smo delali. Dokazali smo, da se da tudi z minimalnimi sredstvi realizirati napravo, ki bi sicer veljala 300 do 400 starih milijonov din. Nič nas ni oviralo ali odvračalo od dela - ne nedelje, ne prazniki, slabo vreme ali mraz. Prav neverjetno pripravljenost za delo je pokazala mladina. Skupina, ki je sodelovala od Začetka, je vztrajala do konca. Radi bi se zahvalili vsem, ki so nam nesebično pomagali - predvsem fantom ŠD Komenda in nekaterim kamniškim delovnim organizacijam, ki nam nikoli niso odklonile pomoči ter članom KS Nevlje za moralno in tudi materialno pomoč. Ob pripravljanju smučišča in gradnji vlečnice smo ustanovili tudi ŠD Nevlje. V njegovem okviru aktivno deluje smučarska sekcija. Že ob prvem snegu so se začeli tudi smučarski tečaji za mladino in odrasle. Tako smo že do počitnic naučili skoraj sto mladih in odraslih osnovnih smučarskih veščin. Priredili smo tudi že nekaj tekmovanj, kajti smučišče je kot nalašč za prirejanje sindikalnih tekmovanj. Imamo tudi svojo opremo za izvedbo tekem - tudi napravo za elektronsko merjenje časa. Tudi načrte za naprej imamo. Želimo vzgojiti čimveč mladih nadebudnežev v dobre smučarje ter razširiti krog lastnih smučarskih kadrov in povečati smučišče. Predvsem pa si želimo to, da bi še naprej delali tako kot doslej, zagnano in pošteno ter brez nevoščljivosti. Najbolj potreben pa nam je sneg. Ta pa letos kar preveč skopari in se nam umika. GRADBENI ODBOR metno tekmovanje na snegu med predstavniki OO ZSMS in predsedstvom OK ZSMS. Za igrišče nam je služil travnik za OŠ Frana Albrehta, ostalo (razen žoge) pa je bilo bolj ali manj improvizirano. Letos so v ekipi OK ZSMS igrali: Kiznar, Krnje, Markovič, Savel j, Koretič, Homar in Spruk. Za OO ZSMS Center pa so se borili, čeprav ne preveč uspešno: Mlakar, Fišer B., Zajc,Jšadej, Gorjan in Petrič. Predsedstvo nam je pošteno vrnilo lanskoleten poraz in premagalo našo ekipo z rezultatom 7:2. B. R. Skakalci spet nastopajo Dobri dve leti o smučarskih skakalcih v Kamniku ni bilo mnogo slišati. Kot še marsikoga, je tudi njih pestilo pomanjkanje sredstev, zato je Smučarski klub Kamnik - sekcija za skoke organiziral številne delovne akcije in zabavne prireditve, s katerimi so zbrali toliko denarja, da so se spet lahko lotili načrtnega dela z mladimi skakalci. S pripravami so pričeli že lani spomladi, ko so Imeli več »suhih« treningov pod vodstvom trenerjev in vaditeljev Mira Koprlvška. Mitje Grzinčiča in Petra Osolnika. Slednja sta konec preteklega leta tudi uspešno opravila vaditeljski tečaj in izpit za sodnika skokov. V letošnjih zimskih počitnicah so organizirali tečaj za skakalce; odziv mladih, ki jih ta šport zanima, je presegel vsa pričakovanja, saj se ga je udeležilo dvajset mlajših in starejših cicibanov in mlajših pionirjev. Po končanem tečaju je sekcija za skoke pri SK Kamnik pripravila tudi tekmovanje udeležencev, ki so dosegli naslednje rezultate: Mlajši cicibani: 1. Andraž Kožar, 128 točk, 2. Boštjan Černelič, 112,5 točke, 3. Matjaž Kladnik 104 točk, 4. Tomaž Kladnik 96,5 točk Mlajši pionirji: l. Tomaž Balantič 160 točk, 2. Primož Romšak 150 točk, 3. Tomaž Bizjak 142 točk, 4. Jože Lanišek 136,5 točk Starejši cicibani: I. Damjan Grzin-čič 158 točk, 2. Jani Belaj 130 točk, 3. Jani Vavpctič 115 točk, 4. Damjan Korošec 109 točk, 5. Robert Malina-rič 105 točk, 6. Danijel Habjan «6,5 točk Starejši pionirji: 1. Matjaž Burkelj-ca 142 točk, 2. lsko Plamenko 132 točk Mlajši mladinci: I. Jože Moljk 165 točk. Prepričana v sposobnost članov sekcije za skoke pri SK Kamnik, jim je Smučarska zveza Slovenije zaupala organizacijo prvenstva centralne tekmovalne skupnosti za mlajše pionirje ljubljanske regije. Tekmovanje je bilo 4. februarja letos, kamniški tekmovalci pa so na njem dosegli vidne uspehe, čeprav je bilo za njih to prva taka preizkušnja. Tomaž Balantič je zasedel odlično 4. mesto, Tomaž Bizjak je bil 10., Jože Lanišek 11. in Primož Romšak 12. Mladi kamniški skakalci so se 12. februarja udeležili tudi tekmovanja centralne tekmovalne skupnosti za Veleslalom za pokal OK ZSMS Po velikih težavah, tako organizacijskih kot tudi vremenskih je v nedeljo, 5.februarja, OO ZSMS Center organizirala tekmovanje v veleslalomu za mladinke in mladince na Velikih poljanah. Veliko je k uspešni izvedbi tekmovanja pripomogel tovariš Virjent in športno društvo Nevlje, ki nam je posodilo štartne številke in zastavice. Vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, se zahvaljujemo. Nastopilo je precej tekmovalcev, kar nas je veselo presenetilo, saj zaradi slabih snežnih razmer in glede na to, da smo tekmovnje enkrat že odpovedali, nismo pričakovali takšne udeležbe. Tudi letos so tako posamezna kot tudi ekipna prva mesta ostala skoraj nespremenjena, če primerjamo z lanskoletnim tekmovanjem. Med mladinci sta si prvo mesto delila Škor-janc in Grbec (oba Center), pri mladinkah pa ga je spet osvojila Žlindra (Nevlje). Ekipno je prvo mesto osvojila ekipa Nevelj pri ženskah, pri moških pa Center. Obe mladinski organizaciji sta si s tem prislužili novih 10 točk v skupni razvrstitvi v tekmovanjih za pokal OK ZSMS. Ostali rezultati: Ženske posamezno: 2. Osolnik (Center), 3. Dobrovoljc (Nevlje II), 4. Podjed (Nevlje II), 5. Ajdovec (Nevlje II), 6. Šaveli (Center). Ekipno: 1. Nevlje II, 2. Center 1,3. Nevlje I, 4. Tunjice, 5. Sela, 6. Center II. Mladinci posamezno: 3. Rak (Nev- lje), 4. Mihailo (Sela), 5. Golob (Soteska). Ekipno: 1. Center I, 2. Sela II. 3. Nevlje I, 4. Graditelj, 5. Soteska, 6. Sela I. itd. mlajše in starejše cicibane v Moravčah, kjer so zasedli še boljša mesta. Pri mlajših cicibanih je prvo mesto zasedel Andraž Kožar, Boštjan Černelič je bil peti, Tomaž Kladnik pa se je uvrstil na trinajsto mesto. Dobro se je odrezal tudi Damjan Grzinčič, ki je zasedel peto mesto. Ti rezultati so toliko pomembnejši, ker so na tekmovanju sodelovali številni pomembni klubi ljubljanske regije, med njimi SK Ilirija, ŠD Moravče, SK Ihan-Prevoje, TVD Partizan Dol. Člani skakalne sekcije so se 4. februarja udeležili tudi nočne tekme, ki jo je na 50-mctrski skakalnici organiziral SK Zagorje-Kisovec. Med člani sta nastopila Jože Arko in Franc Šte-be, v konkurenci mlajših mladincev pa starejši ciciban Damjan Grzinčič, mlajši pionir Tomaž Balantič, starejši pionir Jernej Piki in starejši mladinec Peter Osolnik. Ker se je tekmovanje zavleklo pozno v noč, so mlajši tekmovalci zapustili tekmo pred raglasi-tvijo uradnih rezultatov, vendar je že znano, da so vsi dosegli osebne rekorde in da je bil nastop uspešen. Zagnani in uspešni športni delavci v sekciji za skoke so iz zbranih sredstev, (ki jih bodo še vnaprej zbirali z raznimi akcijami in prireditvami) kupili tudi kombi, s katerim bodo lahko mlade kamniške skakalne upe vozili ha treninge v mrtvi sezoni, ko najboljše pogoje za trening nudita plastični skakalnici v Mostecu in v Kranju. Pod vodstvom izkušenih trenerjev in vaditeljev bo mladi rod kamniških skakalcev prav gotovo še naprej dosegal uspehe in uresničeval svoje načrte, njihova številčnost pa priča, da je za skakalni šport dovolj zanimanja. M. R. ... v Repšah Smučarska sekcija ŠD Jurij Libnik Stranje je letos že tretjič organizirala tradicionalno tekmo za prehodni pokal KS, ki letos še ni bil podeljen, ker •ni bila izvedena tekma v tekih in ni bil možen izračun točk tudi za kombinacijo. Tekma je bila 5. februarja na noveln smučišču v Repšah nad Klu-som. Lega je izredno senčna in sneg ostaja najdlje v dolini. Tekme se je udeležilo 134 tekmovalcev vil kategorijah. Najboljši trije posamezniki po kategorijah so prejeli diplome ter zlate, srebrne in bronaste značke ŠD. Tekmovanja so se udeležili krajani Kamniške Bistrice in Godiča. Rezultati po kategorijah: pionirke do 10 let: 1. Sabina Žagar 29,78; 2. Tanja Zlatnar 30,41; 3. Mateja Bernot 30,45. Pionirji do 10 let: 1. Primož ČEvka 23,74; 2. Primož Zlatnar 27,06; 3. Gorazd Žagar 27,13. Pionirke do 15 let: 1. Marija Gradišek 22,86; 2. Sonja Balantič 25,77; 3. Ir-rna Osolnik 26,04. Pionirji do 15 let: 1. Marko Peterlin 21,52; 2. Matjaž Nočni veleslalom na Kužni Smučarska sekcija ŠD Nevlje je priredila 27. januarja ob novi vlečnici nočni veleslalom. Udeležba nas je nadvse presenetila. Kar 121 tekmovalcev in okrog 700 navijačev se je zbralo na našem smučišču. Dobro pripravljena in osvetljena proga je odlično prestala tekmovanje. Obenem pa je bil to tudi ognjeni krst za organizatorje. Tako se je tekmovanje spremenilo v pravo družabno srečanje, na katerem ni bilo nezadovoljnežev. Tekmovalce so gledalci navdušeno bodrili in jih s klici opozarjali na »nevarna« mesta. Ob razglasitvi rezultatov so burno ploskali, še glasnejši pa so bili ob dobrih uvrstitvah domačih tekmovalcev. Rezultati: Ženske - nad 35 let: 1. Rozalija Omrzu 37,26; do 35 let: 1. Nives Sitar 23,94; 2. Barbara Motnikar 25,56; 3. Mira Šunkar 27,61. Nastopilo je 17 tekmovalk. Moški - nad 35 let: 1. Franc Sitar 22,07 ; 2. Dane Brelih 24,34; 3. Lojze Kavčič 24,83, Moški do 35 le: 1. Tomo Uršič 21,44; 2, Matjaž Rak 21,71; 3. in 4. Marko Golob in Dejan Dobrovoljc 21,94. Nastopili so 104 tekmovalci. Vsa ta množica tekmovalcev iz Kamnika, Komende, Stranj, Tunjic, Tuhinja in Nevelj nam je porodila še eno vprašanje. Očitno je, da si mladi želijo in hočejo tekmovati. Toda kje? So kamniški športni delavci že kaj razmišljali o tem, kaj bi storili, da bi mladi, ki niso člani sindikata ali selekcije, lahko startali na kakršnihkoli smučarskih tekmah? V občini ni nobene druge možnosti razen sindikalnega prvenstva in pa »tekmic« ob zaključkih smučarskih tečajev za otroke. Prepričanj smo, da je v množici smučarjev v naši občini precej mladih perspektivnih tekmovalcev. Treba jih je odkriti in jim dati možnost za izpopolnjevanje. Želeli bi, da strokovni kadri razmislijo o tem, kakšne možnosti imamo in kaj se da storiti. Balantič 22,32; 3. Iztok Arbajter 22,41. Mladinke do 20 let: 1. Bojana Podjed 23,10; 2. Bernarda Osolnik 23,55; 3. Katja Balantič 25,28. Mladinci do 20 let: 1. Matjaž Mlakar 21,86; 2. Franc Grilje 22,30; 3. Igor Urankar 22,57. Članice 20 do 30 let: 1. Olga Lanišek 25,73; 2. Metka Ribič 27,27; Stanka Štupar 28,59. Člani 20 do 30 let: 1. Tomo Uršič 20,71; 2. Miro Lanišek 21,14; 3. Miro Kregar 21,85. Članice 30 do 40 let: 1. Olga Galjot 27,16; 2. Bernarda Gradišek 29,30 in 3. Milena Brajer 32,04. Člani 30 do 40 let: 1. Stane Komatar 21,03; 2. Berto Ribič 22,05 in 3. Tone Tro-bevšek 22,36. Člani nad 40 let: 1. Franc Starovasnik 23,10; 2. Stane Balantič 28,98; 3. Rajko Golob 32,74. Najboljši čas proge 20,71 in praktično nagrado je prejel Tomo Uršič. Po končanem tekmovanju, ki si ga je ogledalo precejšnje število ljubiteljev smučanja, je za udeležence tekmovanja poskrbel kulturni animator. Organiziral je veseli večer s citrami in sek-safonom, za najmlajše pa veseli tobogan. Tako so vsi udeleženci, še posebno pa najmlajši, polni spominov in doživetij zaključili tradicionalni beli praznik. I. KOSIRNIK Jf'i Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.