6ITATEUI1 ProdmO, poglejte IS številke po1' lova u dan, ko Vata na ? ?če. V teh čaaih sploineg "c cen, potreba je list Vi ^ nje. Skušajte imeti nan G ^ >rej plačano. --Tj. ,__ No. 108. — Sli^ ^ (Telephone: CHelsea 3-1242) GLAS NARODA Iisi-sloVeftskih flelavcev^v Ameriki ntk l»4t »t the P«t Offtc« at Nw S«rfc. N. T, «1 Ad «t M, mi. umnnfiin na dan dobivam m( . C 'GLAS NARODA1' PO POŠTI NARAVNO« HA DOM Mi mail NK MW| tm. >nwft » ClTAJTE, KAB JAS ZANIMA NEW YORK, MONDAY, JUNE 7, 194$. — PONEDELJEK, 7. JUNUA, 1943. .VOLUME LL JiETNlK LL ARGENTINA SE JE ZBUDILA Iz Slovenije Gerilci odbijajo napade okupatorjev Vojaška junta je v petek v Argentini dvignila revolucijo, ki je strmoglavila predsednika Ramona S. Castillo in njegovo vlado. Castillo je s svojimi ministri pobegnil na bojno tladjo Drummond, predno je revolcijonarna armada prikorakala do predsednice palače. Ladja je zapeljala v uruguajske vode, toda se je vrnila v Buentiks Aires in Castillo se je s svojimi mindstri podal. If-evolu«-i ja, katero so vodili generali Antonio Rawson, Pedro Ramirez in Adulmiro Far-rcell ter admiral JSabad Sueyro, je trajala komaj nekaj ur. Popoldne ob 3.30 je general Raw-son prijel v pred?«edniška palačo in razglasil preti sod za celo 1 ležalo. Do spopadov je prišlo *amo v nekem predmestju Buenos Air«sa. Vojaška straža v predsedniški palači, Časa Ro-t^ada, se je brez boja podala. Vojafiki povoljniki vseh garni-zij po deželi so ■se pridružili Rawson u. Castillo je v petek zvečer še vedno nameraval dvigniti pro-itirevolUčijo ter je najvišjemu sodiaču sporočil, da je svojo vlado premestil na bojno ladjo, na kateri je razvil svojo zasia-vo najvišjega poveljnika ter rekel, da bodo uporniki kaznovani. Nekaj ur zatem pa je njegova bojna ladja odplula iz argentinskih voda. 'Med potom pa se je premislil in v soboto se je ladja vrnila v Buenos Aires, Castillo pa je (bil kmalu po prodaja izpuščen j>» svobodo in se je vrnil na svoj dom v Buenos Aires u, ter je po zadnjih poročilih bolan. Njegova ministra, notranji metne črte v ozadju. Nemci so napadli Kursk s 500 aero- pat riotičnih Jugoslovanov v »Sandžaku, Hercegovini in južni Bosni so odbili »nogo navalov zasedbenih čet, ki neprestano in z besnostjo napadajo gerilske postojanke. V okolici Goražde, pri Foči, Prijepolju ^ pod nj podro6je in Bjelom polju so gerilci p„.i ^ gedaj v vojnem ^u do Tjuiftn O/llVruwnii'ii i -7 rfui n r» to. * zadeli sovražniku izredno te žke izgube ter nato izvedli u-spešen proti-napad, v teku katerega se jim je posrečilo upleniti velike količine vojaškega materijama, V Črni gori se gerilci tudi bore z uspehom v okolici mesta. Podgorice; isto tako v Bosanski Krajini blizu mesta Ba njaluke. Boji v okolici Zagreba Bern, 27. maja. >—i Hrvaški partizani so sUčeli uspešne o-pe raci je na ozemlju južno in južnovtshodno od Zagreba. V bližini mesteca Velike Gorice so partizani popolnoma potolkli oddelek sovražne pehote, zoje-li 40 ujetnikov in precej plena. Na meji med Hrvaško in Slovenijo pa so patrizani uspešno napadli italijansko posadko v kraju Vinica, Potolki so vso posadko do zadnjega moža in u-bili tudi komandanta. slanikom raiznib držav poslal svojega posebnega odposlanca, ki jim je sporočil, da bo nova vlada vzdrževala svoje inozemske odnošaje v soglasju prijateljskega sporazuma med ameriškimi republikami. Diplomatski krogi v Wash-ingtonu pričakujejo, da se bo Argentina pod novo vlado tesno zvezala z Združenimi dr-žvami in Kanado ter vsemi latinskimi državami v boibi proti osišču I Wasliingtonska vlada bo Rawsonovo vlado priznala, kakorhitro bo vpostavila red ter bo prixnala svoje mednarodne obveznosti. Nova vlada je sledeča: General Arturo Rawson, predsednik; admiral Saba H. ^uevro, podpredsednik; general Petdro Raimirez, vojni minister, admiral Benito S. Sue-ro, mornariški minister, admiral Segundo Storni, notranji minister, gen. Domingo Martinez, vnainji minister, general Domingo Pistarini, minister javnih del, Joe 'MaTia Rosa, finančni minister in Horace Cal-deron, jorstični minister. Bivši vnanjd minister dr. En-rikue Ruiz Guinazn, se je z ae-roplanom pripeljal i z Montevideo v Urugnaju, toda po krat- Eazvoj bojev Bern, 28. inaja. — Nemške in italijanske tolpe nadaljujejo .. . . . , . .. , svoje hapade na osvobojeno o- 11 rije vlak* ki vozijo dnevno zeralje> v Sandžaku in Črni iz New \orkb, imajo posebne gori, v Hercegovini in južni Bo-vozove za crnoe m uradnda srd ^ div}ajo ^diti ^ji. prizadetih družb so dejali da 6ovražnik ima povsod ogrom-je to v interesu večje komodno-' ne sti črncev samih, kakor tudi y Črni'gori »e gerilci še ve- določila ponovno dobo premirja, je presenetilo vladne uradnike notranjega flepartmen-ta, kateremu načeljnje lakes, ki je obenem administrator ku- KATHERINA GULLICH UMRLA \Tčeraj je umrla v Union City, N. J., Kaitharina Gullioh. Rojena je bila 16. aprila 1893 v Domžalah, Članica je bila Slov. Samostojnega Bolniškega Podpornega Društva v New Yorku. Truplo pokojne leži v pogrebnem izavodu Libel, 2000 Hudson Blvd.. and 20th St, Union City. Pogreb se vrši jutri dopoldne ob 1CL, na pokopališč? Holy Name v Jersey City. Iskreno sožalje zaostalim! plani, Rusi pa so v povračilo napadli Orel s 520 aeroplam. Rusko poročilo pravi, da je bilo pri nPiipadu na Kursk izstreljenih 123 nemških aeroplanov. belih pomnikov. k eni zaslišanju mu je bilo dovoljeno iti na svoj dom. Revolucjonaraa armada dno z uspehom drže v okolici Podgorice in kraja Danilov grad. V Slavoniji je bila izvržena zadela na odpor samo v mor-' ™ ™ ™ nariški inžinirski šoli v pred- Pf^j (mest ju Buenos An resa. Vojaki/1^ ^ vrzenih 12 tira' na straži so prioeli streljati s puškami in strojnicami. V 40 minutah pa je bil odpor zlom-lj*1®. V celi kratki revoluciji je bilo ribitih 32 oseb, med njimi 14 civilistov, tki so se peljali v busu, ki je zašel v ogenj v bojih pri mornariški šoli. Vojaška junta je dvignila revolucijo v prvi vrsti za redi tega. ker Argentina zaradi svojih prijateljskih odnošajev z osiiskwni državami ni dobivala od Združenih držav orožja po lendlease p-ostwi, medtem ko so ga ostale njene sosede dobival« in generali šo se (bali, da bo vsled tega Argentina ostala brez kake moči proti svojim sosedam, ki dobivajo o -rOžje. Prvo delo novega predsednika je bilo, da je razpustil kongres in zatrl komunistični list "La Hora." Osišče gradi utrdbe v Jugoslaviji Londonski . Times prinaša dne 21. aprila naslednjo poročilo svojega dopisnika iz Lizbone : Zadnje vesti iz Jugoslavije pravijo, da grade Nemci z mrzlično naglico utrdbe na liniji Save in Donave. Na tisoče kmetov nemškega porekla iz Bosne, in sploh iz krajev južno od teh dveh rek, je bilo preseljenih na sever, kjer jih uporabljajo pri zidanju strategičnih cest na Madžarsko in jr Avstrijo; člani organizacije 4' Deutsches Volk," ki so nastanjeni severno od omenjenih dveh rek, dobiva/jo orožje, docim so vsi oni, ki so tehnično izobraženi mobilizirani. Nemški inženirji so zaposleni pri zidanju obrambnih postojank ob Savi in Donavi. bava petroleja, premoga, itd. Eden od uradnikov Ickeso-vega nradti je izjavil, da ni nihče nič vedel o kakem "deadlines", dokler ni tega prinesel tisk, ker bilo ni nikakrh razgovorov z nikomur o ponovnem premirju. Medtem so zopet p od vzeli konference operatorji in predstavniki majner$kih unij, ali "WJiB jih Je obvezi!, o mor»ko pot zavezniških ladij s>kozi Sredozemlje, pa5 pa je še vedno ključna in zelo važna pozicija v obrambnem sistemu osišča. Varnost Hitlerjeve "trdnjave Evrope" je odvisna od italijanske kontrole nad Jadranskim morjem. Kukor nekakšen ogromen fjord, je zasekano Jadranko morj4 v osrčje centralne Evrope, prav do praga južne Nemčije. V planinili, takoj za. vzhodno obali tega morja, čakajo nestrpni jugoslovanski in albanski g«rilci na zavezniška oja- < "lija, da poženejo Muss o lin i je ve legije naizaj v morje, a ceste in železniške proge, katere so gradili italijanski inženirji v .-meri na vzhod proti Bolgariji in na Donavo, odpirajo pota v notranjost balkanskega polotoka. Jadransko morje je platforma, po kateri se vlečejo prometne črte zn oskrbo Italije. Nemoteni promet po Jadranu in okoli njega je za Italijo ravno tako važen, (kakor neovirano poslovanje "vzhodnega Buhr-a" za Hitlerjev rajhl Jodroti je tudi zadnja pomorska pot za oskrbovanje Nemčije. Rumun--ki bencin, poljedelski pridelki iz južne Rusije in tudi ladje z Turčije, gredo veasih vzdolž grške obale »kozi Korintski kanal ali pa okoli Peloponeza; če je omenjeni kanal ^aiprt* pa v Jadransko morje. Otrantsko ožino, tam kjer je najožja, dtrva na zahodu nizka. razjedena obala Pujglite na peti italijanskega škornja, na vzhodu pa Albanija, ki se nahaja pod italijansko okupacijo. Trst, ki je postal po porušenju Genove največje pristanišče TLalije, dominira severni del Jadrana. Nekdaj glavno morsko pristanišče Avstro-Ogrske, je Trst zdaj postal zadnja postaja izredno važnih fceletzniških zvee z. Dunajjem, Budimpešto in Prago. Vseh pet železniških prog, ki gredo iz vzhodne in jugovzhodne Evrope v Italijo, teče skozi Trst ali pa ^cozi kraje v njegovi neposredni bližini. Nekaj najdragocenejših italijanskih pristanišč je razporejenih okoli Jadranskega morja — stare Benetke, ki so postale pred vojno zopet zadnja postaja nekaterih od najhitrejših in najbolj luksurijoiznih prekomorskih ladij; pomorska baza Ankona ob gornjem delu škornja; malo bolj na jngu, Ba-l , ki razpolaga s postranimi magaaini in ogromnimi doki, v katere je Mussolini naložil prihranke polovice enega pokole-nja Italijanov; še dalje na jugu Brindisi—Brimdislum starih Rimljanov, odkoder sta Sula in Cezar pognala svoje vojske na pobod proti vzhodu. Na nasprotni obali—idoč od severa na jug—ije dvojfio pri--t nišče Reka-Su-šak, dalje Senj, Šilbenik in Split, trojica najvažnejših jugoslovanskih pristanišč* doeim se nahajata na albanski obali Valona in Drač, Nobenega leti pristmiiišŽ ne morejo doseči zavezniški tiombartlerji s kratkim in lahkim poletom. • , . . . Na Jadranskem morju, ki je vsaj do danes ostalo varno pred zračnimi napadi, se je Italija ustvarila svoj poseben prometni sistem. Že preko 18 mesecev je Trst glavna postaja za tovore premoga m gornje Sleaije. Od začetka aprila 1942 sem ju dobivala Italija preko slovenske prestoliee Ljubljane, in čez Trst, dnevno po 8 do 10 vlakov, katerim je bik> priključe-no 30 do ?,S takozvanih cisternskih v«gonov za prevažanje petroleja, torej na mesec približno 75,000 ton petroleja. Ta petrolej je bil odposlan v tržaške in reške rafinerije in v ladje delnice v ifonfaloone, kjer »o dogradili med vojno izredno velike rafinerije. Tu se izdeluje največji del goriva za italijansko letalstvo. Iz Trsta, Reke iji Monfalcone potuje bencin v cisternah ali z ladjami dalje proti jugu. Iz Valone prevažajo italijanske ladje izdelek albanskih petrolejskih vrelcev preko morja v rafinerije v Bari m Brindisi. Tudi premog dobavljajo z ladjami vzdolž obale. Ker so železniške proge preko Alp preobtežene in je tudi promet po Donavi že do skrajnosti izkoriščen, so zaceli itali-y-r i}fžaiirji v namenu ugodnejše razdelitve tovornega ; •!■■ u 1 i, zidnti več železniških prečnih prog in cest iz jugo-i h pri stanišč na Savo, pritok Donave, m skozi AJba-• oi z -Inre rimske ceste-od Drača na Egej-sko morje in < Carigrada. Kljub večni sabotaži s strani juga&lfcvaiiskih 1 -kih in albanskih patriotov, prihajajo vendar se vedno znatne količine petroleja, cinkove rade in poljedelskih, pridelkov na Jadransko morje. Od tam jih pre»ašajo italijanske ladje preko morja v italijanska pristanišča. (Dalje jutri.) TmjojuniLijj V korenini sami je bolezen BERNARD AVtBBOŽIČ OPM Bojim se. Takoj ko- boste videli, o čem mislim spet pisati, boste preskočiti te vrstioe in boste poiskali kaj bolj zanimivega branja. Vidite, prav to sem hotel po- vedati, ko sem zapisal naslov o iKo bi »dajte imet, bi dajal z bolnih koreninah. iPrvadili eni o ©e. Tako smo «e p rivadili, da nas nič več ne zanima. X« zanima nas več trpljenje n arodov pod nemško in laško peto — niti trpljenje našega lastnega slovenskega naroda nas nič več ne zanima. In ker nas ne zanima njegovo trpljenje, nas tudi več misel o pomoči trpeči domovini. Kakor gotovo vsako jutro sede«*) k zajtrku, tako smo tudi pripravljeni na to, da v dnevnem časopisa najden*} vsako jutro kako novioo o trpljenju v stari domovini, pa tudi nov apel za pomoč. Samo mimogrede še pogledamo tako pisanje pa smo že pri drogih novicah in poročilih. Nič več nas ne gane in še na misel nam •ne pride, da bi se nam zdel naš vsakdanji zajtik radi takih poročil v listih manj sladak, kaj manj slasten. (Privadili smo se — utrdili smo se proti vsem grozotam, ki se vrše v pod jarmi jenih krajih. Celo t&ko daleč so se mnogi utrdili, da samo pran im, če ne radi onih, zaikaj ev. Pismo pravi: Dajati je boljše, nego jemati! Tako je zapisano, toda kateri kristjan to verjame! Nič prej ne verjame, da sam pade v ne-; skončno revščino in si misli: zvrhano mero, zakaj zdaj šele vidim, kako bridko je sprejemati miloščino, ker darovale* večinoma gledajo v stran, ko. «ni dajo. Njih korak pe že o-brnjen proč od mene — samo: da se me čimprej iznebe.. i SONART REKORDI Lepe Melodije l fit. M871—Na Marijane«, polka Kje oo aioj Mari&a pegla—polka Duqueano University fit. SUn—Terealuka polka Na plflulDoab—valček Jerry KoprlvSek In orkester Za to*, eenlk In cene pioič se obrnite no: JOHN MARSICH, Ine^ m W. 4Snd St, New York RAZGLEDNIH^] Pile Amu P. Kr&sn* TEST (Nadaljevanje) Ce začnemo Ko je pa minila njegova ve-''"0^1!*^ lika revščina ,«e rado zgodi, da i ne zanimal spet pozabi in je trr* do drogih kot so bili drugi od njega. Neskončen krog nerazumevanja svetopisemskih bes»ed — zato bo menda na svetu ostalo do konca ta&o pusto kot je danes. Tu je korenina zla, tu je vzrok, da nobena pomožna akcija ne uspeva. Namesto da bi z veseljem dajali, radi Boga, radi siromakov in radi sebe samih, Se prerekamo, kdo ima prav in kdo ima ■bolj prav. drug drugemu če odkrijemo vedno nove izgovore in opravičevanje, poleg tega pa še ugovore in doikazovanja drugi zoper drugega — bomo ves narod se stokrat bolj odtujili besedam pisna, ki pravi: — Dajati je boljše, nego jemati 1 LEPA VSOTA PROSTO VOLJ NHS PRISPEVKOV ZA SANS Tukaj v Traunik Mick, i-aio uprizorili člani društva št. 367 SNIPJ in drugi podružnico št. 44 9AN1S ter se nemudoma od-Med golim prerelka-jpravili, jaz, John Knaas st njeni pa nikamor n - pridemo. J Jernej Rent in Joe Knaus na pomožna akcija sloven- pobiranje prostovoljnih pri-skih župnij nima droge vredno-j s^>evkorv. Nabrali smo lepo sti, ima to da je med nas za- vsoto $101.50. '^Geografija ni postavila Trsta v Italijo, ampak raje k vratom Italije. Trst je bil najprej rimetia kolonija, potem pa je postal italijansko središče, katerega je obdajalo od vseh strani čisto slovensko ozemlje. {Stoletja je Trst ostal neznatno pri-stariišče, ki ni imelo nobene zveze z deželo, v svojem zaledju. Po razfjadu Benečije pa se je pričel Trst razvijati v važno sredozemsko pristanišče. Naseljenci iz vseh krajev Evrope so pričeli prihajati v mesto za delom in dobičkom. Ker so bili domačini Italijani, je postJal i-talijanski jezilk Ofočevalni jezik na ulici in v poslovanju. V devetnajstem stoletju se je pričeto prebivalstvo Trsta znatno večati spričo novih poslovnih podvaetij. Lloyd Austriaoo, As-sSeurassioni Generali in Kiunio «e Adriatica po bile ustanovljene v letu 1883. V letu 1907 je bila zgrajena izvrstna preko- skomiznejo — propaganda. Tu je zlo, tu je korenina tega zla.. Privadili smo se. Nič nesla kresalo duhorv. Prinesla I Darovali «o sledeči: Po $5.00 alpska železnica, je priliko za preizkušnjo. JPO Frank Makulieh. Frarik Kokov-1 "Delovna sila potrebna za SS. je dobra reč,, pa je bila tajnik. Louis Lu&tik, John Knaus obratovanje teh novih podvze-koj sprva rodovitno polje za st Joe Debelak, Frank Dobe-: ti j, je prišla iz jugoslovanskih z rameni neskončen plevel praznih iago- lak. — Po $3.00: Frank Tratar,' predelov in prebivalstvo Trsta vorov. "Po vojni bom Se sam Frank Braiznik, Charles Lau-; je tako postalo pretežno slo-pos>lal..M In tako dalje. j rich, John Bartol, Andrej Kor-jvansko. Po sezaiamu ljudskega (Ko je nastopila Pomožna ak- dish. — Po $2.50: John Truden, štetja v leta 1900, je imel Trst ricih. Max Kraus, John Osta nek, Joe Knan®, Louis Dobelak Joe Zbašnik, Anton Knans, Anton Beočina, Ludvik Knaus, Anton Žnidaršič, Louis Miku-liOh, Charles Lanričh nJ„ Jernej Rent, Frank Oberstar. — Po $1.00: Mary Matekel, An- več nas ne gane. Prav tako'cija slovenskih župnij, je slo-beremo in beremo, na kak na-1 venski narod v Ameriki naredil čin Nemci spravljajo s sveta z njo tako, kot naredi nemaren milijone judov — privadili smo kmet, ki mu je plevel pre rasteh se in ne govorimo več o tem. , njivo. Medtem ko je premiS-Radi tega je tudi tako »e- «el plet ali ne, je verjetno težko dobiti od ljudi naenbrat »vedel, da mu je pad-kak groš za finančno pomoč la v ®aroč3e nova njiva. No, detaoviai, pa n»jt>o po naifirtih ima dve njivi, aa obeh bo Pomožne akcije slovenskih aup- ^ toliko zraslo, da bo nekaj, ton Lamrich mL, John Mahne, nij, ali po namenih JPO SS. ^^ ~ ^a^11 ** ^ trudili s John Vesel, John Žužek. John Privadili smo se, srca so "Ubr- Naj se bohoti plevel Ajdov^icfh. Toni Malnar, itath jena" ne sočustvujejo več z P° volji, vsega zrnja eko- Bell, Jakob Laurioh, John De-domovino — in sploh ne s trpe- ne zadušiti. Tak belafk. Louis Oarr mL Louis imeniten kmet je nas narod v Carr «(t, Matija Lan rich Frank Ameriki. Na obeh svojih nji- Bartc^, Lonis Bartol, Simon vati pomožne akcije pusti ra- Žitnik .John Koišir, Andrej sti plevel izgovorov, ugovorov (Laurich, Robert Lastik, Tih. in opravičevanj. Zato, ker se Laiapert, Frank Bartol st„ Jee no vprašanje, če je treba po-'^ privadil poročilom iz dom o- Kordish, Lauis Gale, John magati takoj ali pa šele po!virve in ^ ^ ne ganejo- 3b*šnife, Fr. Debelak^ ml., Joe vojni. Če bi se ne bili tako1. B€,kai n81^ v t«". Shega. Skopaj $101.50, nečloveško privadili na žalost- imamo pomožni akciji na- )Sto dolarjev sem poslal ura- so pričele oblasti aktivno politiko italijanizacije. V letu 1861, je mestni svet uvedel postavo, ki je prepovedovala rabo kateregakoli drugega jezika v ljudskih šolah, kot italijanskega. Za jugoslovanske otroke niso bile dovoljene jugoslovanske šole. Posebna organizacija, Lega National e (Narodna liga) je biki ustanovljena z namenom, da se italijanLzara jugoslovanske o-troke. Noben Slovenec ali Hr-vfat ni mogel dobiti službe pri mestnih podvzetjih Trsta, ako ni pristal na to, da se ga vpiše kot Italijana. Poleg tega je mest na administracija dajala podbudo za naseljevanje Italijanov iz kraljevine Italije, ki je bila takrat tu$a država. Naseljenci so prihajali celo iz tako oddaljenih krajev Italije, kot Bicilija, Uvoz tujoev je dovoljeval Dunaj iz razloga, da se na ta način ošibi jugoslovansko mač v Trstu. "Desettisoče Jugoslovanov je bilo italijanizi ranih, toda njihova imena so Wazala slovanski izvor. Težko je popisati šovinistično intolerance in brez obzirnost, ter agresivnost s katero so Italijani v TT.^tu nastopala proti Slovanom. Kakor Hitler v svoji knjigi "Mein Po $2.00: Mire. Charles Lau-I tedaj 178,000 prebivalcev. odiKlampf", tako ?o tudi Italijani čim človeštvom. "Kdo ve, kaj bo še z nami — rajši nase mi slimo.'' Korenina je bolna! V resnici je silno malenkost na poročila iz domovine, bi vedeli kar sami od sebe: Pomagati je treba takoj, ako se le da, pa pomagati je t neba tadi po vojni, ko mislimo ,da se bo dalo. Če bi imeli v ercu pravi robe je to, da sploh ne verja- du QANSa v Chicago, ID. memo, da je pomagati treba.) Z bratskim pozdravom Zlo js v tem. da se sploh ne' !Frank Praznik, tajnik. čutimo dolžne pomagati. Zdi! -- se nam, da se ne izplača. j NACUSKE ZAHTEVE SO Zato je po mojih mislih v i VZNEMIRILE RTTMUNCE čet in v glavi pravo misel, bi veliki zm<*ti vsak tisti, ki mi- Ankara, 1. junija. — Med zbirali na vse pretepe in komaj sli, da bo pospe&il delovanje J Romunijo in nacijsko Nemčijo čakali trenutka, ko se kaka JPO SS. ako dokazuje svetu, pot odpre. In ko smo zvedeli, da je pot odprta, pa naj bi bila magari Se stokrat manj gotova kot nekateri pravijo, da je — poskočili bi od veselja, zakaj našli smo pot za svojo dobro voijo. če že res nič dragega ne — tako bi si mislili. Badi sebe, da je Pomožna akcija slovenskih župnij na napačnem polju Kazanje 3 prstom na plevel na eni njivi pač izziva, da ljudje Sfcejo plevela tudi na drugi. Ne gre pa za to, kje je več plevela, za to gre, fe bo splob kdo šel plet. ALI VESTE? Kot zvesti Amerikanec bi moral redno prihruijati si denar vsak teden — v Vojnih Hranilnih Bondih in Znamkah. v, Lu THE NEW ENCYCLOPEDIA of MACHINE SHOP PRACTICE •t TMmategr t George W. Barnwell Podlago ■nanje si dobiti a to knjigo. Ta velika knjiga popUmJ* fn Pojamojo Tpora-bo Taakega stroja, orodje ln moril, Mirta prints.) M00 tftk ln riah. 676 itr. Cena Tm to to SLOVENIC PUBLISHING COMPANY tu WEST 1Mb STREET NEW V#BK 11, N. ¥ je nastala na<)etost, ker Nemčija zahteva, da ji da Bumuni-ja na razpolago nadaljne divizije vojakov za rusko fronto, ter večie količine živil. Iz zanesljivih virov poročajo, da se Rurmmija upira tem zahtevam predvsem zato, ker ne verjame več v nemško amago. Hitlerjev poslanik v Bum uniji, baron Manfred von Killin-ger ki člani nemške vojaške misije pritiskajo z vso silo na Rumunijo, ker se .boje, da se 'Rusija pripravlja na skorajšnjo veliko ofenzivo. Nacaji pošiljajo preko Ru-munije nove čete na važoe točke na ruski fronta, ter pozivajo Rumunijo, naj zbere ponovno vojaštva za prih&jfejočo fenzivo, da tako podpre nem armado. Kako se bo stvar iztekla je te&o reči, ker skuša Antone-scu igrati dvojno vlogo — rad bi ustregel Hitlerju in rad bi po vojni ohranil romunski na-ekmatBOBL katerih je bilo 139.000 ali 78% v Trstu gledali na Slovane, kot rojenih v pretežno Slovanski j na inferijomo raso. Pod ge-Julijski Krajini, 10,000 ali 5Ya slom "Osare Tntto" (postopi ods-t pa je bilo rojenih v doce- ^ v«ega) so bili IMijam od-la slovenski Kranjski. Tako jej ločeni, i njegov kercu ob vsakoletni dekanijski oi več masla te moči. Zato je'J ' vimtom'ii }\rinl-.i 1 postajala le nevoljnejša, mTač- nejša, vse preveč občutljiva za vsako, tudi malo nasprotovanje. * ! Nlavrb se je vsa zastrupila sj KAKŠNA VAJ BO PRIHODNJA JUGOSLAVIJA » i' PRANK: FERJAN Chicago, HI. Nadaljevanje--—- Prišla je policija in jih raz-podila na cvne 'štiri vetrove. No, sem si mislil, ta je pa tapa! Namesto dela pa policijske kre-pelce I Ker Zagreb precej dobro poznam, bil sem namreč zaposlen na glavoem kolodvoru kot pitiažar, predno isem pri «4 prvič v Ameriko, ,>,em vedel tudi takoj za vzrok, zakaj so tiete brezposelne razpr&Hi. Tista policijska drhal, katera je živela na račuu naroda, tem mi«iim vifcjs policijske u-radniko, je bila tako presita in napuhnjena, da je mislila, da barod živi od njih in ne oni od naroda. Da bi tujcem, ki bo prihajali in -odhajali, pokazali vtae v najlepšem redu, in iz tega razloga so moatii tisti večinoma raztrgani brezposelni \ izginiti izpred kolodvora. Da so ®e brezposelni tam držali, je bilo vzrok, ker je bila tam najboljša prilika, da se dobi kako priložnostno delo. Ker mi je to 81» nekako na žavce, sem začel v** to opuaovati ribalo bolj od bJrcu. Opazil sem, da od zgoraj doli, kakor na imanj vredna, in razliko $em tu sramota delati f Saj Jugoel%* vija bi morala biti demokratična ditaaval Kk> eem en dan v restavraciji iamenjal sto dinarski bankovec, sem dobil nekaj para in petdeset dinarski kovani bankovec nazaj in ko sem •odšel, sem isrečal prijatelja, s katerim sva se odpeljala z ae-leiznioo proti Maksimira. Kupiti sem hotel lisitke za oba in ker ni&tan mel dosti v parah, sem izročil tisti petdeset dinarski novec kondukterju za listke. Ali ta začne ogledovati t&rti novec in metati po motorju in naenkrat pravi: "To ni pravi denar, to moram prijaviti policiji!" In na prvem vo- (JIO. ) Dočim se Nemoi; pritožujejo proti zavezniškemu (bombardiranja njihovega osem' lja, so nemška letala brez vsake^ povoda nensmiljeno porušila in zravnala a zemljo štiri črnogorske vasi. Dopisnik Columbia Broadcasting Systema je poročal o tem iz Beraa, ■"Osišče in njegovi prijatelji v Madridu eo ta teden kar naenkrat odkrili, da so zračni napadi nehumano postopanje; danes pa so v jugoslovanskih planinah neonski bombarderji porušili in zravnali z zemljo ■štiri neimenovane vasi, ki se nahajajo v Črni gori. V teh vaseh ni bilo niti enega ivojaka in niti enega proti-letalskega topa. Tamošn ji kmetje niso imeli V PESMARICI "AMERIŠKA SLO VEVŠKA URA" slovenske pesmi: 1. P od okni t* — mu »bor s bariton lamospevoia ) *. Pomtra.* — moHci Mbor S. Lahko ftoC — moBkl zbor 4. Otoikl zvon — mešani sbor C. Pomlad nslca '— meSani zbor, ■ bariton anmpnon 4. IJra 1. — za solo »pe ve, mottl In meftani sbot-7. Ldra H. — sa m«*ant »bor t- A lian t »ki odmevi — m mofld ta setMkl »bor, m , bariton ■&- galu pokliče policista, kateri! niti najmanjšega orožja. me je odvedel na stražnico, ker da imam ponarejeni denar. Višji uradnik pregleduje tisti novec in ne reče ničesar in videl sem na njem, da tudi on ni bil gotov, ali je pravi ali ne. Kakšne sem imel tisti čas občutke, si lahko vsak misli. Končno se je odločal in mi ga i-aroči nazaj ali strafer mi ga hov edini zločin je bil, da se je njihov dom nahajal na velikem ozemlju, katero t?o guerflske skupine v Črni gori osvobodile okupatorskih oblasti. Na eno samo naselbino po1 imenu Sobotiea, so vrgli Nemci 40,000 funtov bomb, kar znaša približno 10 funtov na vsakega' prebivalca tega kraja. Ta zrač- Nižji uradnik je pri tem največ tnpel, ker ni smel zahajati tja, kamor je zahajal delavec in kmet, in zopet ne tj«, kamor so zahajati tako zvani vin ji. D>ružin.ntali. Martin Dolenc North Chicago in Waukpgan, Math War>»»tejevo, ko je ustvarjal 'Pe-izanota. In velika krivica! Go- kel', istotako Michelangelovo tovo ie neprijetno in za pisa- ob slikanju "Poslednje sodbe*' telja čestokrat usodno, da naj- »i bilo navadno sovraštvo, am, j P1^ de kritika in z njo občinstvo, pak pravičen srd, kipeč in etra- ^fa ^l^kinja bi bila dobro ki dostikrat na slepo veruje Sen srd, s katerim je metal j prM« dmzini da ne govorim kritiki, tako težko pn.vo m,ri-jDa*t«/v pekel kralje, cesarje in o aiMoy pa go- lo in vago. s katerimi naj pi-'pa^ v tisti «voj strašni pe-1^d uradniki Vfcrafial ^mje, eatelja meri in tehta. Če je tajkel, ob katerem se je »grozil z«kaj l.Ttxije tako pc nep^re^ zelo samozavesten - in ASkero celo Heine, ki v pekel ni vero^nem trpijo? Ah * res, da je je bil do trajne mete — ga i val: zopet odvzame in meče en svoj ™ f b? ^^ f novec in mojega ob kamenita proti ^goslo-____ - „ • vanskim guerilcem, katere nana, in pravi, da nima moj no- . ^^ * , - /V, r. , „, ____-T ^^ men je zadušiti njibov upor. vec tistega .^tasu kakor njegov , __J . . ^ ne iu t«? No, sem si mislil, ta P1*?*0 ^zedmjem na- bode pa lepa! Sedaj me bodo ro£ ^ tft ^ ^ pa že » ponai^jevaica denarja ^^izani so prepneam da zaW Končno se je le moral ^S*1^**™* podati na povelje višjega, in ali mepto na jugoslovanskih tleh. ako bi imeli podporo le , -___,____, , „• • talstva. Njihovi oddelki so poiavedoval kaj J« radi tega , -T . . Aa »i^ , tako. Bi moglo tako biti. odtod njegova ne-stfpnort, ob kateri so trpeli drntfiri, a tudi tm sam. Nekoč, menda leta 1904 sem ga pri iiovdu opozarjal, da ne dela prav, ker tako napada cerkev. Umestno imesida res ni bile; bil je vendar slaven mož, m jaz preiti ajemu še mladič; a namen sem imel ddber. Nekaj čsn j« nevol jen poskušal in « branil. Hipoma pa je v*rejil: 4 'Bom se jas dal od vas psova-ti!" Pa je vstal m žei — ne iz sole in domov, ampak -čez svojo dolgo dvorano v prav nasprotni kot soba. Ostala sva z dr. Krekom sama. . Zdaj mi je bila stvar seveda izredno močna. Težil me je ta dogodek tudi pozneje. Pisal som mu od doma in ga prosil odpuščanja. Odpisal je prav prijazno. " Ker spoznavate, da ste storili napako, je wee pozabljeno." ®*%Iežen sem mu bil za to plcnwM^ otrt« . (Prišel je vrhunec tragike in peripetija Aškerc je kolar od ioSL i ' -i »v/, Neizogibna posledica "njego vopa svetovnega naziranja. Ce ni kuri vere, kako bi m u^u'pridigaU, maSevati, apevedo-— va ti T ČudsM je, da je mogel ta kanto mleka. Za manjše kan- te se isto tako določi število točk po teži — približno dve majhni kanti za eno točko. Groceristi so izjavili, da je prišla nova odredba bas v času, ko je pomanjkanje svežega Rekel|ffn3eka, zaradi mlekarskega spo-lesom ra v New Yorku, precej obent- Ženo je hotel sežgati Presno, Cbi., 3. junija. — Trfkaj se je zaključila nenavadna obravnava, tekom katere je bil 59 let stari John T. Clark Obtožen, dta je hotel sežgati svojo ženo zato, ker se je zagledal v neko vdovo. Proti možu je bilo doprinešenih dovolj dokazov, da je bil obsojen zaradi napada in morilske namere. Močaiklar je bil vedno pobožen in je bil aktiven v cerkvenem delovanju in njegova žena sama noče niti zdaj priznati, da bi bil on to res botel namenoma storiti. — Žeoa je kodo ob-žgana, ker njen ljubeč soprog ji je vrgel skoei okno kopalnice steklenko gasolina, kateri £e je fnžgal ob električnem ogre-valniku, katerega je Sena pri-ž^aila medtem, ke je jemala ko* pel. mora biti dobra sedaj. Ali na-'no. V uradu OPA pa so rekli, Prva knjiga, ki je izšla v 1 vv« •__v • C "V* slovenscim izza naCi-tasi-tičnega vpada v domovino ^Ko smo šli v morje bridkosti Spisal REV. KAKTMTR, ZAKBAJSEK in Včdezandam^a knjiga o razmerah m trpljenju našega naroda v atari donKyvim.—Dosti naših rojakov se še vedno ne zaveda v polni meri, kake strašee stvari «o se dogodile v starem kraju, a knjiga pa jim bo dla-ia jasno ifl pregledno sliko o strašnih dogodkih, ki so apromeiaiM lepo in cvetočo Slonecnftjo v eoo samo velako bolečino, ki pe^e, žge in mori nož slovenski narod na njegovi lastni zemlji. Knjigo lahko naročite pri: KNJIGARNI SLOVENK PUBLISHING COMPANY . m «1« West 18th Street New Yoife 11, N. Y. g IIHIIHHHttlMllittttWlllllUIIBIIHfflfflllfflf IIMIH! Hliiilt! Ml smejal se je, in rekel, da ni nič posdbnega. Vprašam zakaj in odgovori mi: "Zato, ker Ensi vse požrejo, da jim mora dati gotovo podkupnino in poleg te-55 ga Se v restavracijo na kosilo povabiti." Posebno je pa poudaril da ti Rusi ne pojedo malo, tako da sean gotov z njimi,, mi skoraj nič ne ostane. Rusi so bila namreč u službeni -pri vladi in so kupovali les csa jugoslovansko vlado. (Nadaljevanje prihodnjič.) Bmaumi BROS. CBtCUB. R i ogling Brothers Cirkus i "Spangtes" prične svoje pred-stave a- Madison Square Garden v New York«, v sredo 16.! junija. Vstopnice za prvo predstavo ne bodo prodajane kot vstopnice, temveč bodo podarjene onim, ki bodo kupili vojne bonde.. Ravnatelj Madison Square Garden in Robert Ringling v tem oziru uredila vse potrebno z U. S. Treasury Depart-mentom. Sedoži bedo odkazani v soglasja s /višino aneskft vojnega bomda. da je treba vnaprej poskrbeti za zadostno količino konzerviranega mieka, kajti letos bo spravljenega v kante 25 odst. manj nego v letu 1942. Sikorski na Srednjem Vzhodu General Sikorski. poljski premier v zamejstvu, je dospel na Srednji Vzbod, ter je obiskal poljske vojake in poljski glavni stan tamkaj. To je poročal britski radio in povzelo omrežje CBS. SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY Bojftke prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATSS oziroma CANADIAN. POST AL. MONEY ako je vam le priročne PISATELJA LOUIS-A ADAMlC-A - ZA NAVADNO CENO $2.50 Pri naročbi ee poslužite naslednjega kupona Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGEff za $...... Hoje St, ulica ali Box št Mesto in država — Naročite lafake te knjigo pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 W. 18th STREET NEW YORK U', N. Y. rta « 53484853234823302348482353534891 MONDAY, JUNE 7, 1943 Visoška kronika SOMAN — Spisal Dr. IVAN TAVOAJB. 2 fltllllllllllllllllllllt!IIIIIIIIIfillllli!lllir PSEDLOGA STAVKAM. PROTI KONVENOJA V. P. Z. "BLED." Washington, D. C. — Podporniki predloge preti stavkam v vojnem času so pokazali danes izredno moč v zbornici, ko so zahtevali, da pride predloga na glasovanje. Vzrok, da se to ni zgodilo, go bili razni dodatki k drugim predlogom, katere je bilo treba spraviti naprej. Pričakuje se, da bo predloga prisila na glasovanje vsaj kmalu. Zbornica je po eno uro trajajočem debatiranju odglaso-fvala da pride predloga r zbornici na glasovanje. Pa vkljub temu, da r=o nekateri vladni odgovorni uradniki povedali odprto, da bo Smith-Cannaiy-jeva predloga povzročila več škode kot doibička z oeirom na delavske -spore, katere ho morda celo poveoela, namesto de jih zmanjša. VESTI IZ CLEVELAND, OHIO. V nedeljo dne 23. maja je nagloma umrl splošno poznani Frank Martinak star 63 let. Kakor (bi me bil dobil v pest, tako mi | m, v. • -- . _ , ^ Aa ^.ittukaj opušča Ovceri Frances , _ _ in Jennie amiož. Lichtv *er ne- pravice kot igl. predsednik, kaj sorodnikov. Soproga mm je umrla pred 2 letoma. Bojen je bil v Orkijah pri Kra* Tukaj je bival 39 l«t. a Po daljši bolezni je umrl dobro poznani rojak Frank Skuly star 61 let. Doma je bil iz vasi Adamov pri Velikih Laščah, odkoder je prišel v Cleveland pred 41 leti. Družina je vodila trgovino z grocerijo in me-aenino, zadnje leto pa je A jaz sem ostal ravno pri kleti ter takoj opazil, da so bila vrata priprta. Ko je oče v jezi odrohnel na polje, je poaaibil zapreti vrata,pri kleti, kar se ni zgodilo ne prej, ne *lej nikoli. Kakor ?tržek sem švignil v mračni prostor, kamor je gotovo sam satan vlekel proti volji moje bojazljive duše. Najprej mi je udarila mračnost na oči, da moj onemogli pogled ni razločeval reči od reči. Ali privadil sem se kraja in takrat sem opazil na nemarno skupaj nastlani postelji črn, izležen zaboj. Bil je zaklenjen in s svojo ročico ga niti premakniti ni«em mogel- , dasi sem to poii&kuišal. Pot mi je žalil obraz in tek), da sem že hotel pobegniti, ker se mi je dozdevalo, da preži name v temačnem kotu nekaj grozovitega. V tistem trenotku se je p rikradel. od nekod solnčni žarek — Bog sodnik ga je poslal, da bi udaril grešnika v lastnem otroku — ter zasijal skozi mrežo pri oknu, da se je na temni ilnati zemlji pred mojo nogo napravila svetla lisa. Sredi lise je ležalo nekaj 'rumenega Jezns in Marija! Kb sem se sklonil, mi je tičal v roki cekin, rumen (beneški cekin. In zop t sem stal pred prodajalno v Loki ter gledal na svetlo okovani samdkrts, ki je bil tisti mah želja ivseh mojih želja.. V najboljšem piemčšljevanju kako si hočem kupiti ponosno orožje, je pogralbiln železna pest mojo Toko, v kateri sem stiska1! beneški denar, ^e stiskal oče malo ročico, da sem kar čutil, da mi na dlani sili cokjn v kožo in meso. Oee se je 'bil vrnil v klet, ali v svo-i jem zamaknjenjii nisem opazil njegovega prihoda. Z desnico se je oklenil moje roke, z levico pa je pograbil cunje ter jifc nametal na zaboj Moia noka se je tresla, ali tudi očetova pest se je tresla ker ga je morila najhujša jeza. "DiavoloP' je zakričal, "tU se vlačiš okrog postelje očeta, ki ti daje jesti in piti?" Potegnil n#e je za sabo in nit za tre-notek ni izpustil moje roke. Zunaj je s težavo izvlekel ključ ter še z večjo težavo zaklenil ž njim vrata od kleti. "Krasti si hotel T" (Kri mu je napolnila obraz in z njegovih oči je bliskalo, da sem pričel od groze jokati, kar je_starega še bolj razkačilo. Po stopnicah me je vlekel v vežo, iz veže v hišo in k mizi, s katere so se dvignile' muhe v tolpah. Odo sobo je obsevalo solnce, da se je žarela bela stena in rumenkasti strop nad njo. A' tem žaru je ugledala moja trepetajoča duša križ v kotu in, na njem belo podobo Odrfšenika v trnju in krvi. "Kristus pomagaj," sem zastokal ter izkufiaj izviti roko iz očetove pesti. ' 1 • * "Hudi« ti pomagaj," je zarjul ter mi pritisnil ročico k nrizi, da so odnehali pretfci in da je od letel cekin izpod njih,, kakor odleti zrno iz klasa, kadar se mlati žito na podu. "Kradel je, svojemu lastnemiu očetu je kradel." . V megli sem videl, da so se min penila usta. Jaz pa sem. ihtel: "Oče, ne bom vež!1* "Ne boš," je zakričal hripavo, "bom že skrbel da ne boš." V tujem jeziku je nekaj zaklel. Z levico mi je skupaj, stiskal štiri prste, talko da se je samo mezinec nahajal na mizi. In tedaj se je zgodilo. *'Da si zapomniš, kdaj si kradel!" S temi besedami je pograbil furlansko ostro sekirico, katero je bil pozabil nekdo na stolu. Zamahnili je ž njo in mi odsekel polovico malega prsta, da je kri porosila v gostih kapljah mizo, kakor da je padel rdeči dež po nji. Zasekalo se mi je v glavi, zavrtela sta se okrog mene miza in strop in Kristus v kotu. Ko eem se zavedel, sem se zvijal na klopi in ubogo obsevano ročico fsem stiskal med noge; crajčica, obutev in nogavice nad njo — vse je Ibilo krvavo! V hiši se je nabrala družina. Mati je slonela pri peči ter padala iz omedlevice v omedlev.icou Ko je začula moj jok in očetovo kričanje si je ravno spletala lase. Z razplete-rlmi lasmi je torej prihitela v hišo in sedaj je omagovala pri peči. Kalko so že bili sivi ti lasje in kako je bil prepadel Deklic Mica je namakala predpasnik v loncu ter brisala'°*tati ^lj x»asa v bolnišnici ž njim mater po čelu in licih; da bi jo spravila k življenju. Lfala dekla in volar sta glasno molila. Pastir Tonček pa je tulil, kakor hi ga kdo z bivzovcem t epe L Oče je še vedno stal pri mizi in tiščal sekirico v svoji de«nici. Hlapea iLukež o katerem se je. govorilo, da je bil z očetom v nemških vojnah je stal hrez strahu pred njim. ^ Gledala »ta ©e ko dva gada v oko. Oba nnoajaenih udov, in moč, sta imela kakor jo ima v plnsg vprežena živina. "Polikarp," je ukazal ostro, "deni jo iz rok! Bog nama grehe odpusti; otroke smo morili po Švafbskem — tukaj jih ne boš več! In Se celo ne, če so bili to jeni iz tvojega telesa." Družina se je spustila v krik, brat Jurij pa je ležal na tleh ter se ondi valjal v joku in stoku. "Položi jo iz rok," je ponavljal Lnikež, "sicer se ti s silo uprem in naj si desetkrat moj gospodar! Kdo ti je pomagal takrat, ko ti je hotel glavo raZklati švedski kirae»irf Kdo mu je prestrelil vrat, da si ostal pri življenju f Nra 1942 for. Otoničar prečita točke v zapisniku, ki govori radi suspen-daoije M. Špeharja. Čita še br. delegatom v pojasnilo, da je bil M. Špehar po vseh točkah naših pravil pravilno suspendiran za dobo treh mesecev, da v tej dobi je njegova dolžnost, da opere svojo čast in če tega ne stori; se ga enostavno črta. Nato se Čita zapisnik izvan-?edne seje odseka št 1. v Kirkland Lake z dne 28. marca 1943 ki govori, da je bil M. Spehar pravilno ozkfljočen, ker se ni izkazal, da je napravil kakšen korak in zadostil, kar je bila njegova dolžnost. Zato je bil na iz van redni seji enoglasno izključen pri odseku št. 1. in s tem izgubil vtse pravice pri Zvez L . Br Kosmerl prosi za besedo in pojasni, da po točki 88. na-4ih pravil je (Špehar tudi izgu- ker ga več ne krije jamščina, 'kakor zahtevajo naša pravila. V pojasnilo še pove, da Spe njo, kjer zapušča nekaj soro^ harfa noče prejeti nobena kom-nikov. Tukaj je bival 39 let. paofja pod bond radi njegovih prestopkov, katerih je obdol-žefL J. Miketic prosi za besedo in čita v zapisniku zadnje redne konvencije nekatere točke, ki jasno govore, kako je M Špe-har že takrat pokazal, kako vodi mržnjo do nekaterih članov. Brat M Otoničar prosi za "besedo, in pojasni kako nesram-jno se je lil Spehar obnesel na otroškem pikniku, ko je br. L. 3£clravjeta dejansko napade*!. Poudari tudi, da kdor pozna L. člo-koga si silo napadel. (Nadalje ibr. Otoničar dokaže, kako so nepostavno urado-vali in pristrahsko. Ko je bil F. Grebene na bolniški podpori, je obenem dobival tajniško plačo. Konrvenčrii predsednik da na glasovanje, ,da naj kon- di rahlega zdravja opustil trgovino. Pokojni eapuSča tukaj žalujočo soprogo Anno, roj. Rajer in tri hčere: Anno Kro-lac^ Bose Tisovec, in Mary Ma- rolt, ter več sorodnikov; Shi ^Wjeta, ve, kako miren Frank mu je umrl pre^ H letu fcfili SFhikoli ko. IZ SHEBOYGAN, WIS. Pred dnevi je umrl tukaj Joseph Dragan, star 80 let in rojen v Trebeljneam na Dolenjskem. Bil je 12 let bolan in zapušča ženo, sina in hčer. 'Dalje je umrl 70 letni John if f^ * žr^T tT -i • t>i • %T . . .zaključil odsek st. 1. v Kirk-Karsnik iz Janine na Notran> landLa ki ^ ^endiral' skem ki je bil 43 let v Amen- M §peharja in Eno- ki m tuka.i zapušča zeno. tri- zeno, sinove in hčer. Uanrla je tudi pionirka Frances Godež, stara 85 let in doma iz Dobrega polja na Dolenjskem. Bila je dolgo let vdova -in zapušča več sinov John Udovič se je težko poškodoval pri delu in moral bo •NOVA IZDAJA Dobri Atlas je nujno potreben . ..inravno v HAMMONDOVEM NOVEMi Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaie svet, kakorften je dane« in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in ^ demokratskih vlad. VSEBINA ATLASA NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel. provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOV J LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. /flkpltnl svetovalni «dbar Je Izbral liaetf v«i UmC slik saaso njMjie barvane slikate zbirka Je take popelna, da Je sa vsakega ae-sb bedne pelrebna tak sat vejne ta pe veJaL Vkljvfeni se ^naslednji lonljevldl: — »vrt, Evropa (dane«), eerednja Evropa (eb bo vejne), AacMke o to*J«. Fraud ja, Hja. Italija, ftvlra, Hotandska, Belflja, Švedska. Narvcdka. Dtanska, Unija savjetskik secja-HfftKidb republik. Bolgarska, Ruamntka, Jate-•lavlja. GrSka, Albanija. Azija, Tnrflja, Sirija. Lebanon. Arabija. Vzhodne Indijske etaCJe In Malajski polotok. Indija, Bnrnsa, »tajska, Ja-Pariflk Jnina Anwrika (severni del). Amerika (Jninl del), Afrika. Severna Amerika, Kanada. Zdrniene dcfcave. Mehika. O-srednja Amerika in Zspadna Indija. " Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki sam sebe popravlja, ima namen *eilti marsikatera nasprotujoča A vprašanja, ki nastanejo v razni b razgovorih. Strani so iiliflWf svetovnega -""j* ta podajajo ras- eefnoet remije, prvim sooteega sestava, pokra-Jine in ^oboflao oceanov ln Jezer, dolgoet naj-tlalJSlb rek in prekopov, povrfilno poglavitnih otokov ln Ti«nkoot svetovnih gora. Tu so odgo-toii na mnn»a dnnaSnJa vprašanja. SEDAJ 40 cgntor PO POŠTI V URADU — 36 CENTOV 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York 11, N. Y. glasno sprejeto in potrjeno. Br. Miketic poroča, da jo F.'k<> * ^peharja, a na. odsekov, katere se prečitajo in Grebew pisal pilimo na br. V. I ^01110 Postene ^ bLatil in v^aniejo na znanje in odobri Japodiča, v katerem se je iz-'nere?n*5e poročaL Br. Košn^rl nje.. In zaključi se, da se re- rarzil, da bo dal zapleniti Zve- ^T ™ ° ^ ^^ br\ 5oluciJa ^ feU-6, vnese V ldriha, da kdaj je on dal usta- v konvenčni zapisnik, katera zino imovino v slttoajn, da se njeira in Špeharja vrže iz njih položajev. Visi delegat je splošno poročajo, kakS-na piama je Grebene pisaril po odsekih, k a- olitveniki Slovenski JBVldKU SRCE (Stev. 416) strani. 2% X3«i inčev; 224 Cena IS centov BAJSKI GLASOVI (fttev. 408) 2>4X4 infie; 255 strani — Vstevfil Sv. Križe v Pot BAJSKI GLASOVI (Stev. 416) 2%X4 InCev; 256 str.; vstav« Sv. Kriiev Pot fi^e v krasni vezavi importi-rani iz starega kraja še pred vojno . . . Ko zaloga poide, je ne bo mogoče nadomestiti do konca ^ojne. NEBESA NAS DOM (Stev. 415) 2*£X4% inčev Cena K centov RAJSKI GLASOVI (Stav. 366) 2ttX3% inčev, v be-- lem ceiolida; 384 strani. Cena IS centov NEBESA NAŠ DOM (Stev. 401) 2ViX4% infiev, 374 strani Cena H centov viti izplačila. Br. Vidrih pojasni, da on ni ustavil izplačila ampak je samo p r e-potredal da bi Špehar še naprej podpisoval čeke, ker ni več član Zveze. Cela krivda pa pade na Grelbenca, da se ne izplačuje, iker samo on zadnžu-je, ker se noče sestati z br. iT. Novakom, da bi se uredilo glede izplačila bolniških podpor ali za droga izplačila in smo določili, da to resi konven- se glaisi: Eesoluoija odseka 6. V. Pl Z. <4 Bled'Vancouver, B. C.— Xa iizvanredno konrvencijo Zveze "»Bled", ki se bo vršila dne 9. maja 1943 v Kirkland La&e, Ont., Niaše članstvo je na svoji seji dne 23. aprila 1943 enoglasno odobrilo sledeče predloge: 1. Da se potrdi izključitev M. Špeharja iz članstva zaradi cija.. Dvakrat smo šli osebno^S** ker S3" & državni expert do njega in prvič je že pristal,1 za _ podpise Obdolžil ponariedibe da ibo sodeloval, da uredimo, samo da tisti teden ne more iti na banko„ ker dela po dnevi. Ko ga je br. Novak pozval, da obdržimo sejo, se pa ni hotel udeležiti in ee je izrazil, da se z Novakom nikamor ne podpiše. Br. Novak isto n&tanično pojasni, kako se je Grtibenc upiral in s tem preprečil izplačila podpor. (Br. Jw Miketič prosi za besedo in poudari da pripoena Grelbenca sto prooentno krivega vseh neprilik radi izplačila Angleški: KEY OF HEAVEN Fino vezano; prvovrstna Izdelava; v nmetnem usnju ............|L— Slovenic Publishing Company 216 W. 18th St., New York XI podpor, on tudi apelira na konvencijo, da F- Grebenca izključi z njegovega položaja kot gi. ta jnika, ker je hotel M. Špehar-ja na silo držati kot gi predsednika.. Enoglasno sprejeta (Br. J. Mi kliči, predloži kot delegat odseka št. 7, in zastopnik odseka &t. 6, resolucije obeh tujega podpisa in ni ae dokazal nekrivde. Torej se uveljavi točka pravil 124-C ' 12. PredBedništJvo naj obdrži (br. T. Novak. 3. (Da ee F. Grebene vrže iz njegovega položaja kot glavni tajnik, ker se je, kot smo ob-vieeoeni, izrazil na seji glavnega odbora 20. deoemfbra 1942, da (bo dal zapleniti imovino Zveae, ^e bo ML Špehar vržen iz Zvetee ter se je tudi drugače pokazal nesposobnega. 4. Naj se vržejo iz glavnega odbora P. Gnegorič, in F. Mele, ker sta se protifvila izključitvi M. Speharja in s tem nista priznala praviL Zaihtevamo tudi novo glavno razsodišče, ki bo bolj spoštovalo pravila kakor jib je sedanje, dokaz okrožnica glavnega razsodišča z dne 15. marca 1943. 6. Delegati odsekov, katerih ustanovitev ni bila pravilno prijavljena . pri glav. odboru, naj se ne upoštevajo na konvei ciji. (Špeharjevi privat. odseki 12, in 13.) • 7. Predlagamo, da se list Edinost sprejme za uradno glasilo V. P. Z. "Bled." 8, Odobravamo in podpiramo odločen nae»top br. T. Novaka s tem, da je prevzel predsedni-«tvo in sklical konvencijo, ker mislimo, da je to edini izhod iz sedanje artešnjave, kar bo v korist V. P. Z. "Bled." ; 9, Vse druge predloge kakor tudi glasovanje prepuščamo delegatu odseka st 7, "Jadran" v Port Arthur, Ont, da on v našem imenu stori, kakor najboljše zna. Ker nimamo pečata, je našo polnomoč podpisalo nekaj članov . V slogi bratstva pozdravljamo konvencijo. V Vancouver ju, 24. aprila 1943, za odsek št 6. Zveze Bled F. Sodeč, tajnik J. Ja*k)§e, J. Brezovar • L. Jakše, T. Turk. (Nadaljevanje) VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR B0NDE in ZNAM* KE redno. 5348532353234853485348234823485348234823482353235348532353235348 534853485348232323485348 534853235323489048532391