PogftiTh« pT«?iW'irV^fofotrTnf
Cem 1 Dlrt
Leto I. (VII!.), štev. 186 Maribor, četrtek 15. decembra 1927	»j^^/
fczha/• kimr nedelje in pfMiMho* mk de* ofe V6. »c« Ra6M prt poltem. M. sm. *	*	»MO©
. nMMdna, pmjomm » aprart aR pa po** tO D», *H*w*t«a aa dem pa IB Dt»
UreOe+frtvo m »prwNti Maribor, Aleke—d rova miiM.lt
Olta
Radikalna volilna sleparstva pred skupščino
PREDLOŽITEV ZAKONA 0 DRŽAVLJANSTVU. — SOGLASNI SPREJEM ZAKONA O CIVILNEM LETALSTVU.
BEOGRAD. 15. decembra. Začetkom današnje seje narodne skupščine je predsednik sporočil, da je notranji minister predložil zakonska načrta o nošenju orožja in o državljanstvu.
Skupščina je pričela nato razpravo o zakonu glede zračnega prometa. Vojni minister general H a d ž i č je podal obširen ekspoze o razvoju zrač nega prometa po vojni in njegovem pomenu za narodno obrambo. Pomen civilnega letalstva je utemeljeval posebno z veliko pridobitvijo na času, kar je dokazala že svetovna vojna. Zakon se ozira na mednarodni dogovor, kateremu se je pridružila tudi Ju goslavija. Za civilno letalstvo bo usta novljena v prometnem ministrstvu generalna direkcija.
Zemljoradnik V u j i č je pozdravljal predlog in izjavil, da bo njegova stranka, čeprav je v opoziciji, glasovala za zakon, da dokaže vladi, da ima dovolj smisla za stvari, ki so v državnem in narodnem interesu. Ena-
ko izjavo je podal imenom Kmečko-demokratske koalicije posl. dr. Kraja č, nakar je bil zakon o civilni avi-jatiki sprejet soglasno. Istotako je bil sprejet soglasno in brez debate tudi zakon o uporabi Kolarčevega fonda.
Razburljiva in mestoma, viharna razprava pa se je razvila o poročilu parlamentarnega odbora za preiskavo volilnih mahinacij v okrožjih Sarajevo in Bihač. Komisija ugotavlja namreč v svojem poročilu, da si radikali svojega mandata niso pridobili na pošten način in da se mora zato priznati srbski zemljoradniški stranki. Debata se je sukala o spornem vprašanju, ali naj se poročilo izroči poprej verifikacijskemu odboru, da stavi ta svoje predloge. Govorniki opozicije so zahtevali, da naj pade odločitev na plenarni seji skupščine, dočim so radikali zahtevali, da pridobe na času, izročitev poročila verifikacijskemu odboru. Seja še traja.
Pozabljena velikanska zasluga SLS
zovlaka je bilo laže pokvarjenih.
Cel vlak so po nesreči pripeljali zopet nazaj na mariborski glavni kolodvor. Tu so izpraznili in odstavili pet vagonov. Ranjence pa je obvezal in jim nudil prvo pomoč železniški zdravnik dr. Zakrajšek, ki je že bil na kolodvoru, ko se je vrnil vlak izpred predora. ..Težko ranjenega pre-mikača so oddali v domačo oskrbo, ranjeni in že obvezani potniki pa so vsi odpotovali takoj z brzovlakom, ki se je odpeljal z dveurno zamudo ob šestih v Avstrijo.
Nesreča dunajskega brzovfaka pred laiteriperikim predorom
SEDEM OSEB LAHKO, PREMIKAČ BELE TEŽKO RANJEN. — PET VAGONOV POŠKODOVANIH.
Maribor, 15. dec.
Davi po četrti uri sc je pripetila pred lajteršperškim predorom železniška nesreča, ki je imela za posledico osem ranjencev, med njimi enega težko poškodovanega.
Do nezgode je prišlo takole: Točno ob štirih je odpeljal brez zamude z glavnega kolodvora mariborskega dunajski brzovlak štev. D 188 proti državni meji. Imel je enajst velikih Pullman-vagonov. Ker je na progi do lajteršperškega predora znaten klanec, je imel brzovlak razen svoje lokomotive še takozvani rivalni stroj, to je lokomotivo, ki od zadaj potiska vlak do najvišje točke klanca. Ta drugi pomožni stroj ima pred sabo pripet vedno še en vagon, ki pa ni priklopljen k zadnjemu vozu vlaka, katerega potiska navkreber. Tako je bilo tudi davi.
Pripetilo pa se je tik pred predorom iz doslej nepojasnjenega razloga, da se je brzovlak med tretjim in četrtim vagonom pretrgal. Avtomatska zavora je nekaj trenutkov za tem za-vrla in ustavila oba dela brzovlaka.
Tega seveda potniki niti opazili niso.
Toda nenaden obstanek drugega dela vlaka je najprej sunil zadnjo pomožno lokomotivo z njenim vagonom, ki nista bila kakor že rečeno na vlak pripeta, nekoliko ^nazaj. Ker pa strojevodja na pomožni lokomotivi ni videl, da se je brzovlak ustavil in je mislil, da je on sam iz kakega drugega razloga nekaj zaostal, se je z normalno brzino zaletel s svojini vagonom pred seboj v že mirno stoječi drugi del brzovlaka.
Katastrofa je bila tu. Pri tem udarcu jo bilo lahko ranjenih sedem potnikov, na katere je popadala prtljaga s polic. Težko pa se je poškodoval premikač Bele. ki je sedel pri ročni zavori na vozu, priklopljenem zadnji lokomotivi in je pri opisanem sunku , padel z voza na tla. Pet vagonov br-
Mi Mariborčani poznamo Maribor in vemo, da je bil od leta 1920. do 1924. bolj slovenski, kakor je danes — na pragu prve desetletnice naše narodne svobode.
V dolgem rožnem vencu zaslug Slov. ljudske stranke za Maribor, ta usodno važni mejnik naše države, pa samohvaleži pozabljajo na eminentno zaslugo SLS, ki obstoji v sledečih resnicah:
1. Po izključni zaslugi SLS, ki je očitno favorizirala nemško manjšino v Mariboru, se pojavljajo milo kaznovani, a največkrat nekaznovani napadi na nas, ki smo gospodarji svoje rodne grude.
2. Po izključni zaslugi SLS je mogoče, da neniški občinski svetnik Pfri mer po devetletnem obstoju službe-no-slovenskega Maribora govori na seji občinskega odbora v nemškem jeziku, ki ni priznan uradni jezik.
3. Vsak človek, če hoče, se lahko v najdalje dveh letih nauči slovenščine, a od klerikalne potuhe podkrepljena nemškutarija tega noče ter se izjavlja. da je znanje uradnih jezikov v SHS nepotrebno! W
4. Po zaslugi SLS Še danes v Mariboru nemškutari celo v familijah veliko bolj kakor prva leta po preobra-
tu. Zato je povsem razumljivo, 3a J6 danes, ko ie preteklo od 1. dec. 1918 do danes (1. 1927.) devet let — n. pr. v stolnici mariborski še v gotici pisan nemški križev pot.
To so bridke resnice, katere Je prevdarno zamolčal šaljivi kljukec v »Mariborčanu«. — Pa je škoda, da te eminentne zasluge izostanejo iz litanij klerikalnih zaslug za procvit mesta Maribora.
Vsak prevdaren, narodno-zaveden, napreden občan davkoplačevalec bo sprevidel, da je narodni smrtni greh' — glasovati za 1. Skrinjico stranke, ki nosi težko odgovornost, da se je slovensko lice Maribora tako ogabno spačilo.
Zato bo vsak volilec, ki le količkaj drži na narodni ponos in na to, da ostane Maribor res drevni slovenski' Maribor in ne od klerikalcev provi-zirani »Marburg«, ki je bil ideal nemškega nacijonalista pastorja Mahner-ta, kateri je pred in med vojno izdal parolo:
»Lieber rauchgeschwarzte Trum-
mer als ein windisch — Maribor!«
Voli le
tretjo (3.) skrinjico, katere nosilec jel DR. K A C.
TRGOVINSKA POGAJANJA S ČILE.
BEOGRAD, 15. decembra. Konzul ju-žno-ameriške republike Čile je stavil naši vladi predlog, da se uvedejo pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med obema državama. Pogajanja se prično žc v kratkem.
Praznoverje In cigani.
Nedavno je oblastim znana ciganka ponujala dragoceno zlato ovratno verižico pri mariborskem zlatninarju in jo hotela spraviti za vsako ceno v denar. Podcenjevanje verižice je postalo sumljivo in policija je ciganko aretirala, verižico pa zaplenila, ker se sumi, da izvira iz kake tatvine ali pa, da si jo je spretna sleparka prisvojila na kak goljufiv način. Dobro je še v spominu sleparstvo, neke ciganske vedeževalke, ki je na rafiniran način izsiljevala iz lahkovernih ženic in kmečkega prebivalstva dragocenosti in denar. Ni izključeno, da je tudi verižica, ki jo hrani policija, postala na soroden način cigankina last. Verižica je iz pletenih zlatih niti, z obeskom pajka na mreži. Pajek ima v hrbet vdelan zelen kamen. Lastnik se naj zglasi na policijskem komisarijatu v Mariboru. —
fpominiaite te CMD
Domače vesti
SLS In obrtniška lista.
Eksponenti SLS so se včeraj na vse kriplje trudili, da bi dosegli razveljavljenje posebne obrtniške liste, ki je tej stranki očividno zelo neprijetna. Hoteli so izkonstrnirati, da je neki podpis na tej listi potvorjen, dosegli pa so končno z velikim pritiskom samo to, da je doti-čni podpisnik preklical svoj podpis, ni pa mogel izjaviti, da bi ne bil osebno podpisal. Mi nimamo vzroka, se zavzemati za to listo, pa tudi ne, nastopati proti njej, javnosti in zlasti onemu obrtništvu, ki se za to listo eksponlra, samo sporočamo v informacijo za lepi dokaz »naklonjenosti« SLS do obrtništva. —
Udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov
v Mariboru naznanja, da bo na rojstni dan kralja Aleksandra dne 17. t. m. ob 8.30 v društvenem lokalu zbor članov. Oficirski dom v Mariboru priredi istega dne ob 20, uri svečan ples. Uprava pododbora vabi vse člane, da se udeleže plesa polnoštevilno. Kdor ni prejel vabila oficirskega doma, ima vstop na ples s člansko karto Udruženja. —
Banke v soboto zaprte.
Društvo bančnih zavodov razglaša, da bodo banke v soboto, na rojstni dan kralja Aleksandra, zaprte.
Napredovanje.
Podpisan je ukaz prosvetnega ministrstva, s katerim napreduje za eno skupino profesor mariborske gimnazije g. Ivan Favai. —
Nesreče pri delu.
Hlapec Ivan Hartman v Remšniku si je pri sekanju drv v gozdu zlomil levo nogo. — Lesnemu delavcu Ivanu Vera-niču v Slov. Bistrici je cirkularna žaga poškodovala levo roko. — Hlapec Ivan Maroh iz Peker je pa včeraj vozil voz žagovine in ostankov od desk v mesto, kjer se mu je v »Miklošičevi ulici voz 1 prevrnil ter mu poškodoval levo nogo.
Trmast izgnanec.	(
V Mariboru se je dalj časa brez posla
potikal Franc Goršek iz Griž v Savinjski dolini in bil oblastim v nadlego. Policija ga je radi potepuštva izgnala Iz mesta, mestni magistrat pa mu je izplačal vsoto, ki bi jo naj porabil za povratek v domovinsko občino. France je sicer denarje prevzel, mesto na kolodvor pa je zašel v gostilno in zapravil občinske denarje iz fonda za socijalno skrb-, stvo. Vinjenega so zopet privedli n* policijo, ki mu bo trmasto navdušenje do dobrotljivega Maribora izgnala s štiridnevnim postom in trdim ležiščem, nakar pa ga bo z eskorto odvedla v Griže, kjer bo lahko dalje lenuharil ob občinski oskrbi. —
Nepoboljšljiva tatica.
Marija Vrbanjšek iz Prlekije se je Mariboru hitro udomačila in službovala kot natakarica ali kuharica po raznih gostilnah. Radi neke tatvine in drugih prestopkov je bila izgnana iz mesta in se je preselila v Studence, od koder je še vedno prirejala tatinske ekspedicije v Maribor. 2e marca meseca je neki tovarišici, ki je stanovala na Aleksandrovi cesti, pokradla oblek v vrednosti 400 Din, izginila pa je brez sledu. V septembru je zopet prišla v mesto in pri neki modlsti« nji spretno »nabavila« nov klobuk, nato pa odšla, češ da se ji izbira ne dopade. Končno je tatica le prišla v roke pravice in bo radi obeh tatvin prejela zasluženo kazen, dočim bo nagrajena tudi radi prepovedanega povratka v Maribor.
Vsi, ki nam je pri srcu na roden in gospodarski procvit Maribora, bomo pri občinskih volitvah dne 18, decembra glasovali za listo dr. Kaca, ki ima
tretlo skrinjico!
Naše neodrešene pokrajine
Zadruga za sleparjenje vojnih oškodovancev. Pretekli mesec se je vršila v Gorici razprava proti inženirju Mazzin-ghiju iz Milana in proti stavbenikoma Biankiju in Zanziniju, ki so bili obtoženi, da so si prilastili svote, dvignjene pri zavodih, ki so posojali denar vojnim o-škodovancem. Na ta način so osleparili več' posestnikov v Renčah in drugod za 100.000 lir. Ker treba še nekaj ugotovitev in ker mora priti pred sodnike še četrti slepar, stavbenik Cataneo iz Milana, «e je razprava prenesla. Pri obnovi so razni regnikolski ljudje sleparili na debelo. Ako bi bilo mogoče prijeti vse, bi se vršile razprave proti njim par mesecev.
»Postoina in Carniola«. V šolski publikaciji »Corso di Fisica, Gumica, Scienze naturali, Geografija ed Igiene«, namenjeni učiteljiščem, se čita o lepotah Postojne na Kranjskem. Primorski fašisti kričijo na vse grlo, da stoji ob meji Postumia, ki je silno staro ime, sedaj pa je prišla v učno knjigo »Postoina in Carniola«. Tržaški »Popolo« kliče ves iz sebe na pomoč proti »Postoini« samega naučnega ministra.
Rovinj v Avstriji. Pred nekaj dnevi je prišlo v istrski Rovinj iz Milana pismo družbe sv. Pavla z naslovom: »Ammi-nistrazione del Comune di Rovigno, Au-stria«... Tako je, kakor da v Italiji še danes ne marajo za »odrešene« pokrajine:
»Eksotični« priimki se pretvarjajo v »italijansko obliko« tako-le:	BaričeviC
postane Baricchi, Batič Battisti, Bucik Buzzi, Ferjančič Feriani, Glatz Galazzi, Hrobat Corbatti. Jaklič Giachelli, Ipavec Ipavesi, Kapus Capussi, Kronsteiner Co-sterni, Lakovič Laconi, Lisjak Lissi, Mlač Milazzi, Moravec Morazzi, Petkovšek PeJrossi, Pietschmann Picciman-ni, Počkaj Poggi, Šešek Sessi, Slamič Lami, Staffler Staffieri, plemenitaši Thurn in Taxis se bodo zvali odslej della Torre e Tasso. *
Hamburg in Trst. Tržaške tvrdke tožijo, kako pobija Flamburg Trst ne le glede tarifov, ampak tudi glede hitrosti.
Nekatero blago prispe iz Hamburga v Gradec v 4 dneh, iz Trsta pa šele v 12 do 14 dneh! Krivdo pripisujejo carinskim postankom v Trstu, Postojni, Podbrdu in Trbižu. Krivda tiči pa tudi v tržaški prometni malomarnosti in zaostalosti tržaškega pristanišča.
Po sodnih dvoranah v Julijski krajini donijo često slavospevi odrešenju primorskih pokrajin. Domači italijanski odvetniki se tako laskajo sodnikom, ki so že skoro sami regnikoli, da bi toliko lažje dosegli ugodne razsodbe. V Kopru je te dni pred poroto znani tržaški odvetnik Robba proslavljal na dolgo Koper, ki je »una nobile citta« in tik Kopra se je rodil veliki junak in mučenik Nazario Sauro. Robba je orisal irredentistično dobo, vojno, zmago in odrešenje in zaključil svoj govor z iskrenim pozdravom porotnikom, predsedniku sodišča in državnemu pravdniku. Nato pa je pozval porotnike, da naj oprostijo obtoženca. Šlo je za neki umor. Obtoženca sta bila oproščena. Porotniki so se držali Robbovega mnenja, da ni dovolj dokazov za njuno krivdo. Ta Robba je pretkan Tržačan, ki je imel že ostre spore s fašisti in pred par leti se je bil stepel v sodni dvorani v Trstu z nekim regnikolskim odvetnikom.
V Trstu pride okoli 70.000 industrijskih delavcev na prebivalstvo 251.000. Delovnega ljudstva je nad 100.000. Fašistično glasilo se ponaša s tem številom in misli, da bo imponiralo Rimu, odkoder pričakujejo vpoštevanja ih pospeševanja tržaških industrij. Uspeh fašistične bahavosti bo samo ta, da porečejo v Rimu: 'saj ima Trst, kakor je pokazalo industrijsko štetje, že dovolj dela. Mnogi kraji, ki so bolj naši, stojijo slabše v industrijskem pogledu in tem treba priskočiti na pomoč v prvi vrsti.
Nova avtobus-proga
v Koroško predmestje se je danes otvo-rila. Cesta sama pa je v tako mizernem stanju, da je joj! Kadar pridrvi kak avto, škropi nagromadeno blato na pasante v dveh velikanskih lokih do 5 metrov daleč, tako da dobiš porcijo pocestnega blata celo v oči in obraz. Skrajni čas je, da se glavne ceste navozijo z gramozom. Del Koroške ceste v mestu je pod vso kritiko, a izven mesta do Celovca pa je kakor miza. Ta konstatacija je zelo značilna za one, ki imajo te dni polna usta samohvale o svojem »delu« za Maribor. —
Kaj pa Pobrežka cesta? se vprašaš nehote, ko si prebral duhovniške duhovitosti v »Mariborčanu« in se znajdeš na cesti od gostilne Friedau do moške kaznilnice. Kakor nalašč za volilno reklamo je ta del ceste pravo blatno jezero, tako da bo treba skoro rešilnih čolnov. Posebno toliko hvalisani avtobus-promet prispeva zelo izdatno k tem jamam po prometni Pobrežki cesti. Prišlo je tako daleč, da se je na pr. hišai posestnik g. Si ra k sam usmilil klerikalne ceste ter jo pred dvema svojima hišama, posul z gramozom tako, da ie možen vsaj dostop v eno ali drugo hišo. — Zanimiva je decentna izjava nekega do sedaj klerikalnega volilca iz magda-lenskega predmestja: »Zebot, Goleč in Hrastelj naj namesto, da mažejo v tlste-
Nevesela porotna statistika.
Včeraj ob 14.30 je bil ozaključeno poslednje letošnje porotno zasedanje, ki je trajalo, ako izvzamemo nedelje in praznike, osem dni. Državno pravdništvo je tožilo 18 oseb, med njimi 5 žensk. Ljudski sodniki so oprostili v celem 4 osebe, in sicer eno žensko, osumljene umora. Pri 14 ostalih obsojencih so bile izrečene naslednje kazni: v dveh slučajih umora sta bila obsojena na smrt na vešalih en moški in ena ženska; v 4 slučajih uboja so dobili 3 moški in 2 ženski skupaj 16 in pol let težke ječe; v: enem slučaju ropa sta prejela dva moška skupaj 6 let težke ječe, v enem slučaju uradne poneverbe dva moška skupaj tri leta, v dveh slučajih tatvine in sleparstva dva moška skupaj 8 in pol leta, v eneni slučaju ropa in posilstva en moški 4 leta težke ječe. Za to torej, ker so razni nepridipravi u-morili dve osebi, ubili štiri osebe, poneverili. pokradli in prisleparili ozirom" izropali več kakor 300.000 Din (od katerega zneska odpade samo na poneverbo v kurilnici 282.692 Din) bodisi v gotovini ali pa v drugih stvareh — sta prejela dva obtoženca smrtno kazen, 12 obtožencev pa je bilo obsojenih skupaj na 38 tet težke ječe. —
Prepoved točenja alkohola za volitve.
Prebivalstvo se ponovno opozarja, da je točenje alkoholnih pijač na dan voli-
.. - v	..	;tev, to je v nedeljo 18. decembra in na
ga »Mariborčana« - raje vozijo gramoz !dan pred volitvamii to j ■ soboto JL
%ram rvr\/Jn IU1 orinA 1	.	'	■
decembra v celi občini Maribor mesto prepovedano. Osebe, ki bi se po teh določbah ne ravnale, bodo kaznovane po zakonu o volitvi v občinska zastopstva
na razjedene ceste, potem bodo Mariboru bolj koristni in imeli več zaupanja občanov«. — A tamkajšnji stanovalci so mnenja, da naj toliko hvalisana klerikalna občipska uprava, ki sedaj bahato kaže na neke napol izvršene dolžnosti — naloži vsem posestnikom dotičnega dela Pobrežke ceste, da popravijo cesto po vzgledu gospoda S:raka in to zato, ker mestna občina sedaj v tem resnem času ne utegne tega odstraniti. Je pač preveč
V reški pokrajini so nabrali za letalo, ki se ima darovati kr. aeronavtiki, komaj skrbi za volitve, ki so mnogo važnejše 18.000 lir. Letalo pa stane nad 200.000 , kakor kaprice občanov-davkoplačeval-lir! Tudi vojaštvo je moralo odšteti svo- icev. Zato bomo prizadeti v prvo (črno)
je prispevke in v Bistrici so dali vojaki 73. pešpolka po 10 centezimov vsak. — Nabiranje se ima končati do novega leta.
22
romne nove davke hoče
klerikalni oblastni odbor na-
prtiti Mariborčanom. - Naj-
boljši odgovor volilcev je
zato, da vržejo v nedeljo svo-
jo krogljico r dr. Kacovo
tretjo (3) skrinjico
•Slovenjebistriška
kronika
Sl. Bistrica, 14. decembra.
Oglašam se, da izpolnim svojo obljubo. Prestali smo volitve brez posebnega incidenta. Le na večer se je slišal čuden »plosk«, iz čegar bi se dalo sklepati, da je bil nekdo pošteno pobožan. Moralnih zaušnic pa še ni mogoče objaviti, kajti nekatere so že tu, večina pa jih še sledi.
Že na vse zgodaj je drčal Miha s svojim arabcem po mestu. Hotel je pač biti napram svojim volilcem najbolj »nobel«. Postrežljiv je bil tudi, ker je pripomogel marsikateremu pristašu do kranjske klobase ali pa frankfurtarice, ki pa so bile seveda vse fabricirane v Sl. Bistrici. Prizorov, neresnih, resnih, smešnih in žalost nih ob volitvah ne bom opisoval. Vseh je bilo dosti.
Pri neki skrinjici se je ustavil volilec in takoj zahteval svoj »obulus«. Drugega so Iskali na domu, ta pa se je skril pod posteljo. Z muko so ga spravili na svitlo, vendar se ni dal oplašiti in je o-stal zvest svoji obljubi ter ni šel volit. Nekaj je bilo tudi takih, ki so se komod-no vozili na volišče, niso pa vrgli krog-ljice v skrinjico, ki je imela »vorreii« na
razpolago. Nestrpno sipo čakali, ko Je gospod volilni komisar izpregovoril besede: »Stoj, do tu in ne naprej!« Izvoljeni so bili sledeči naprednjaki: Omerzu, Walland, Kukovič, dr. Pučnik, Podhra-ški, Rismal, Maly ih dr. Jagodič. Od SLS: Kos, Stupan, Pristovnik, Polanec in dr. Schaubach; od Nemcev pa: Raz-boršek, Sorčnik, Arzenšek in Rasteiger.
Dan po volitvah je bil dan razmišlje-vanja, v kar pa se ne spuščam, ker je bilo le šušljanje. Če bo kje počilo, se pokaže že v kratkem. Podjetnost nekega novo izvoljenega člana mestnega odbora se je takoj pokazala. Pričel je ekspresno razpošiljati čokolado. Koliko časa pa jo bo »lifral«, ni znano.
Neuspeh socijalistov je pripisovati
drugim neprilikam, o katerih se debatira
sedaj na dolgo in široko.
*
V Studenicah je imel neki lovec izredno srečo. Z enim strelom je pogodil dva srnjaka ali »boka«. Koliko »bokov« pa je bilo pogodenih pri nas ob volitvah z enim strelom — o tem skrinjice njolčijo. Najlepša hvala čokoladnemu »liferantu« za Mirim-čokolado od onih, ki se jih jt spominjal ob svoji »zmagi«.
Mariborsko gledal S e
REPERTOAR:
Četrtek, 15. decembra ob 20. uri »Takrat v starih časih« ab. D. Premijera. Petek, 16. decembra ob 20. uri »Kar hočete« ab. B. Prvič. Slavnostna predstava.
Sobota, 17. decembra. Zaprto.
Nedelja, 18. decembra ob 15. uri »Modna revija«. — Ob 20. uri »Takrat v starih časih«.
Slavnostna predstava v marlb. gledališču. Ker se vrši na rojstni dan Nj. VeL svečan ples, bo slavnostna predstava v gledališču v petek, 16. dec. Vprizori se klasična komedija Sekspirieva »Kar hočete«,
Skrinjico pokazali — figo in vrgli krog-lji.co v tretjo, dr. Kacovo skrinjico!
»Omnibus« zadruga z o. z.
se snuje v Studencih kot konkurenčno podjetje mestnemu avtoprometu. Podjetje je zamišljeno kot zadruga z omejeno zavezo z deleži po Din *20. čisti dobiček bi šel spočetka za kritje nabavnih stroškov pozneje pa v korist občine Studenci; Na to izvirno idejo so prišli socijalisti, ki so v nedeljo tako nepričakovano zmagali. Ideja ni slaba ali .ie podoba, da iz tega načrta nič ne bo; kajt imestni avtobus-promet se smatra za monopol mestne občine, ki je uvedla tudi studenško progo, na kateri vozijo zjutraj in popoldne po trije vozovi, kar pa je za Studen-čane premalo. —
Kitajci y Mariboru.
Tisočletni kitajski zid je razpadel, po Evropi se je razkropilo veliko število Kitajcev in je tudi naše mesto dobilo precej teh eksotičnih gostov. En del je prišel s tranzitnim vizumom iz Avstrije, drugi pa iz Beograda. Večina Kitajcev se je naselila v Koroškem predmestju in ker njih dokumenti niso v najboljšem redu, se je včeraj na policiji nabralo lepo število teh gostov. Tiho so se nabrali, kakor na cestnem ogalu, kjer s stalnim nasmeškom mahljajo s svojimi papirnatimi cvetlicami, sem in tja so se priklanjali, niso pa znali razložiti svojih zadev. Policijski uradnik g. Bremcc, ki je kot član jugoslovenskih in češko-slovaških legij prehodil Mandžurijo, se je končno z njimi nekako sporazumi! in otroci »nebeškega solnca« so se zopet razgubili z nasmeški in pokloni. —
Uradni list z dne 13. dec. št. 123 objavlja uredbo o prenosu poslov ha oblastne samouprave, navodila za sestavljanje, predlaganje, pregledovanje in odobravanje občinskih proračunov, pravilnik o poslovnem redu in organizaciji oblastnih kontrol ter druge razglase In okliče. —
Planinski večer bo drevi ob 20. v Vinskem hramu. Na sporedu bo med drugim tudi razgovoru skupnih izletih v soboto in nedeljo. Pred vsem pa so vabljeni na planinski večei smučarji, ker ge bo predavalo tudi o ismučaistvu.
v Sloveniji z globo do 500 Din ali z zaporom do 14 dni. —
Pretepavanje vajencev
je že davno prepovedano in gotovo tudi nikdar ni bilo priporočljivo vzgojno sred stvo. Kljub temu pa so še dandanes taki dogodki skoro na dnevnem redu. Kakor se nam poroča, je dne 13. t. m. mizarski mojster J. Peitz (Pod mostom) popolnoma neupravičeno tako močno udaril svojega vajenca J. R., da je mora] ta iskati zdravniške pomoči in je zdravnik bolniške blagajne ugotovil, da je bil udarec tako nevaren, da bi bil fant lahko izgubil desno oko. Kaj pa pravijo pristojne oblasti k temu. Kje je Inšpekcija dela? —
Dobrodelni plesni venček.
Udruženje vojnih invalidov v Mariboru priredi dne 7. januarja ob .20, uri v Unionski dvorani pod pokroviteljstvom velikega župana dr. Schaubacha plesni venček v korist najrevnejših članov. —
Gospodinjski koledar Jugoslovenske Matice
za leto 1928 Se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge na Aleksandrovi cesti in pri Vilku Weixlu za Din 20. Za člane stane 16 Din in se prodaja dnevno v pisarni Jugoslovenske Matice, Slovenska Ulica, nasproti gostilne »Črni orel«. —
Naše gorice.
Izšla je 8. številka glasila mariborske*-ga vinarskega društva »Naše gorice« s sledečo za vinogradnike in poljedelce zanimivo vsebino: Mrtvi kapitali. — Naravno čiščenje vina in prvo pretakanje.
Nekaj o prometu s cepljenkami — O vitaminih. — Jesensko oranje. — Ob obletnici našega pravilnika za umetna gnojila. — Društvene vesti— Drobiž. — Kmetijsko šolstvo. — Vprašanja in odgovori. — Književnost. — Meteorološka opazovanja. — Kotiček uredništva in u-pravništva. — Zakon o obnavljanju h» pospeševanju vinogradništva. (Konec). Iz poročil nekaterih naših konzulatov v nozemstvu o izgledih izvoza našega sadja, grozdja in vina. — Tako se »Naše gorice« najboljše priporočajo z vsako svojo številko. —
Velikansko
izbiro
imate v naših specijalnih trgovinah v vseh splošno uporabljivih modernih fran coskih, angleških, amerikanskih, nemških kakor tudi domačih parfumska vrstah in predmetih po brezkonkurenčno nizkih cenah.	1943
Svetovno sodišče v Parizu
TRAGEDIJA RUSKE
Pred pariškimi sodišči se je vršilo že rtinogo procesov, ki so svetovnega značaja. Dober slučaj je zanesel že mnogo, •'značilnih afer ravno tja, kjer je središče demokracije in kozmopolitskega razpoloženja.
Slavna pariška odvetnika. Torres in Campinchi, ki sta si stala nasproti v znamenitem procesu proti Sdnvarzbartu, ki je ustrelil ukrajinskega hetmana Petlju-ro, morilca ukrajinskih Židov, sta se zopet srečala na zanimivi razpravi proti Rusinji Ani Babičevi. Prej je Torres za-štolaJ atentatorja Schwarzbarta, Cam-sinchi pa vdovo umorjenega Petljure. •Sedaj pa Torres zahteva zadoščenje, do-Čim njegov tovariš brani. Aria Babičeva je pred par meseci z revolverjem streljala na nekega uradnika sovjetsko-ru-skega konzulata v Parizu, ker ni dobila potnega lista za vrnitev v domovino. Uradnik je bil precej nevarno ranjen. Obtoženka ima na rokah sedemmesečnega sinčka. Zadeva preproste ruske se-ljakinje je odsev velike svetovne epizode.- Iz kraja v kraj, naprej in nazaj se je Ana pomikala z belo-protisovjetsko vojsko. Mož ji je padel že v prvih bojih. Po dolgotrajnem blodenju se je znašla v Parizu in bila je noseča. Ana ne ve, kdo je oče otroka ter tudi ne razmišlja o tem, ali je bil Ivanov, Pjoter, Juzufov ali kdo drugi. Samo svojih težav se zaveda in vsega se ji zdijo krivi boljševiki. Zakaj je streljala na konzulatu? — »Da.se ma-' ščujem« — Ali je vzela v ta namen orožje seboj? — Ali ji je kdo atentat naročil?
— Nad kom se je hotela maščevati? —
Na. vsa taka vprašanja sodniki — potom
SELJANKE.
tolmača seveda,— ne morejo dobiti odgovora. Aria ne zna niti povedati, zakaj boljševike sovraži. Pravi, da si je kupila revolver le zato, da bi ubila onega, ki jo je pustil z otrokom na cedilu. Kdo je to.? — Tega ne ve. Vsega zla so krivi boljševiki.
Ko so jo povpraševali, če je nezvestega ljubimca sploh kedaj iskala, se je silno začudila. Kje naj ga išče? Čemu naj ga išče? Vsega so krivi boljševiki. Zakaj je potem streljala ravno na konzular nega uradnika? — Ana je dobro razmišljala, predno je odgovorila tako-le: »Ko sem zvedela, da potnega lista ne dobim, sem tarnala: Moj Bog, moj Bog! Uradnik je pa dejal: »Kaj hočete, z Bogom!« V tem sem videla, da je pravi boljševik in streljala sem.«
Obtoženka se ves čas obnaša, kot da se cela zadeva ne tiče nje. Ko pa otrok začne jokati, ji je pa sploh sodni dvor in vse skupaj deveta briga. Z obtožne klopi se dvigne ter koraka sem in tje med polglasnim prepevanjem pesmi-uspavanke. Državni pravnik govori, odvetnika govorita, sodniki se umaknejo na posvetovanje, ruska seljakinja pa prepeva in miri svoje dete.
Z veliko težavo ji vzbudijo toliko zanimanja za celo zadevo, da ji dopovedo, da je obsojena na dve leti zapora in sicer pogojno ter da lahko takoj gre, kamor hoče. Predsednik jo še vpraša, če bo še kedaj streljala na kakega boljševi-ka. — »Kako naj streljam? Na konzulat ne grem več, na cesti se pa ne vidi, če je kdo boljševik ali ne.«
Statistika blaznosti
V listu »Journal de Geneve« je nekdo odkril, da preti staremu svetu — Evropi neizogibna nesreča blaznosti. Po statistiki tega preroka bodo v 300 letih vsi Evropejci znoreli. Mož je kalkuliral s Številčnim razmerjem med umobolnimi In zdravimi tekom 75 let ter ugotovil, da je bil 1. 1859 med 535 osebami le en blažnež, leta 1897 je bilo poleg enega norca komaj 312 normalnih, letos je pa med 150 osebami že po en blaznež, če bo šlo tako naprej,-bo leta 2139 sleherni Evropejec več ali manj zmešan. Upajmo, da bodo potem Afrikanci in Azijati; prevzeli skrb za norce stare Evrope, ker bo Amerikanče v 300 letih gotovo tudi zadela usoda- blaznosti. Z ozirom na kali degeneracije v vsaki civilizaciji, se bo najbrž kdo lotil tudi računanja za ugotovitev,'kedaj postanejo tudi Afrikanci in Azijati blazni.
Slika za milijon dinarjev.
Na dražbi londonskega umetniškega salona Christius je g. E. Perma!« kupil Tintorettijevo sliko za ogromno svoto 2625 funtov sterlingov (milijon Din). Slika prikazuje biblijskega Davida v zmagoslavni pozi nad premaganim Golija-tom. Bila je v zbirki pokojne gospe Hamburg, ki jo je leta 1877 v isti dvorani prodala za 54 funtov sterlingov in 12 šilingov. Slika Jakoba del Sevaio (Devica Marija z Jezuščkom) pa je bila prodana za 546 funtov.
Zadušen ognjenik.
iz Manague v Nicaragui poročajo, da je nemškim inženjerjem uspelo, da so s tisoči ton peska, ki so ga vrgli v žrelo več let bruhajočega ognjenika Santiago, onemogočiti njegovo kvarno delovanje. Santiago je nanašal z bruhanjem strupenih plinov ogromno škodo kavnim plantažam, ki so sedaj zavarovane. V okolici ognjenika je čutiti rahle potresne sunke.
Velik korupcijonistlčnl Škandal v Zedinjenih državah.
Pred dnevi je v ameriških listih izšla senzacijonelna vest, da je predsednik mehikanske republike, Calies, podkupil 4 ameriške senatorje z 1 milijon 250.000 dolarji v svrho, da bi v ameriškem senatu zagovarjali Mehiko. V poučenih krogih so imena podkupljenih že znana in je senat na zadnji seji sklenil, da sc -uvede najstrožja preiskava, za katere ugotovitve in odkritja vlada v Ameriki živahno zanimanje in nestrpnost
Urad za posredovanje dela privatnim nameščencem
v Ljubljani, Gledališka ulica št. 8, ima v evidenci sledeče službe iskajoče moči: 12 trgovskih pomočnikov in prodajalk raznih strok, 5 blagajničark, 3 izložbene aranžerje,'5 trgovskih potnikov, 8 knjigovodij bilaticistov in pomožnih, U korespondentov v raznih jezikih, 4 trgovskih poslovodij raznih strok, 8 pisarniških uradnikov, 3 obratovodje za kemična podjetja, 5 rudarskih tehničnih u-radnikov, 3 pomožnih carinskih posrednikov, 4 praktikante za urade, 10 korito-ristinj, 7 skladiščnikov, 6 stenograf in j v raznih jezikih, 2 rudarska geometra, 2 drogistaj 3 tehnične risarje, 2 elektrotehnična uradnika, 1 brodograditelja, 3 šumarske uradnike, 3 laborante za proizvajanje špirita.Vsa podjetja se naprošajo, da se-v slučaju potrebe izvež-banih delovnih šil iz vrst privatnega na-meščensfva obračajo na gornji urad. — Urad posreduje za obe strani, za delodajalce kot delojemalce popolnoma brez plačno. —
lS letni mladenič ubii 60 letno ljubico.
V Valence-surRhone je osemnajstletni kmetič izvršil strašen umor. Jules Ouilbert je svojo 60 letno prijateljico Su-zanno Salamaud pobil s kladivom do smrti. Preiskava je ugotovila, da je mladenič že dve leti živel s Suzano, ki je postajala vedno bolj ljubosumna in končno tak .neznosna, da je sklenil, da se je čimpreje iznebi. Pred dnevi jo je pozval k sebi in jo v stanovanju ubil s kladivom. Mladi zločinec je priznal svoje dejanje in se ne kesa, temveč trdi, da si ta ženska tri zaslužila milejše usode.
Preganjanje miši in podgan.
Profesor Petit ie v svojem referatu v Parizu navedel ogromne, številke, ki dokazujejo veliko škodo, katero povzročajo miši in podgane v mestih ih na deželi. V Franciji znaša celokupna škoda nad milijardo frankov letno, razen tega pa je treba opozoriti na škodo, ki jo ta golazen povzroča z raznašanjem kužnih bolezni. Profesor Petit je ob zaključku zanimivega -predavanja' phvdaril potrebo, da uničevanju teh neznatnih glodalcev oblasti posvetijo več pažnje in pripomorejo z vsemi sredstvi njih pokončevatije.
Prispevajte za spomenik KraliuPetni v Mariboru
/omlillenik« in priiatelie SDS
vabimo na	*
molilni shod
v pet§k 16. dec. 1927 ob 20, uri v spodnji dvorani v Narodnem domu.
Poleg poročila nar. posL g. dr. Pivka o splošnem položaju bodo naši kati-didati za občinski odbor gg. dr. Kac, Weixl, Bureš, dr. Lipold in dragi podali poročilo o delu dosedanje delegacije SDS v obč. odboru in o njenem programu za bodočo funkcijsko dobo, ter raz krinkali lažnivost in demagogijo klerikalcev.
Pridite vsi!	Srezki	odbor SDS za mesto Maribor.
Vlom v samostanu redovnic v Nancyu
V Nancyu na Francoskem se je nedavno vršila zanimiva razprava, ki je privabila celo pariške novinarje. Kot glavni krivec je stal pred sodniki 30 letni Rene Bazot, ki je v oktobru skušal opleniti ženski samstan v Nancyu. Iz Pariza se je vrnil na svoj dom v Nancyu, kjer je zaprosil sestro, naj mu posodi denarja, češ da je brez službe in sredstev. , Čeprav je bila sestra vdova po trgovcu, vendar ni imela denarja, toda njeni iznajdljivi možgani so svetovali bratu, naj okrade tamkajšnji samostan, ki ji je bil dobro znan od poslednje bolezni, ki jo je v oskrbi usmiljenk prebolela. Naslednjega dne sta z bratom zgodaj zjutraj odšla na delo. Vse redovnice so že odšle v cerkev in sta naletela samo na prednico, ki se je zgrudila v globoko nezavest, ko je zagledala vlomilce. Tatova sta iz ročne blagajne vzela 5000.— frankov, nato pa sta odšla v kuhinjo in nasula veronala v kavo, ki je bila pripravljena za redovnice. Nato sta odšla in se čez uro zopet previdno vrnila, prepričana, da je njuna zlobna namera učinkovala; Računala sta, da bodo vse sestre v globokem snu. Ponovno sta pozvonila pri vhodu, toda mesto redovnic so jima stopili nasproti detektivi in ju aretirali. Prednica se je namreč kmalu zavedla in obvestila policijo, ki je takoj uvedla preiskavo in skušaJa na svežih sledovih iztakniti zločince. To je bil tudi vzrok, da redovnice niso utegnile popiti kave; Rene Bazota so obsodili na 3 leta, njegovo sestro pa na eno leto težke ječe.
Spori
125.000 dolarjev za psa.
Holyvoodski bogataš d’Frad Cyrias je bil minule dni obsojen na globo 125.000 dolarjev, ker je nstrelil nekega psa. Pes je slišal na ime »Peter Veliki« in je bil »filmska zvezda«. Njegov lastnik je za psa dobival 1000 dolarjev tedensko. Pes se je nahajal v avtomobilu s svojim gospoda rjeni pred hišo Cyriasa, ki je nanj ustrelil in smrtno zadel lepo žival. Cy-rias se je branil pred sodniki, češ da sta bila pes in njegov gospodar pijana in da je streljal iz strahu, da ga ne napadeta. Sodišče je sklenilo, da je pes vreden sto tisoč dolarjev in da znaša škoda njegovega lastnika 25.000 dolarjev. »Peter Veliki« je bil velik eksemplar volčjakov in je v raznih filmih nastopal v glavnih-vlogah.
Plesalca padla v orkester.
Italijanska plesalca Sandrisi in Copelli sta imela pri poslednjem nastopu nenavadno smolo. Med plesom v Ne\v Cross Cinema v Londonu sta se preveč približala robu odra in zdrsnila med godbenike v orkester ter se močno poškodovala. Ravnatelj je nato opravičil plesalca pred publiko, češ da je bil Sandrissi za časa vojne ranjen v roko in da je ravno radi tega spustil partnerja, ki ga je pri padcu potegnil za seboj.
Tristoletnica poljske zmage nad Adolfom Švedskim.
Pretekli mesec so na Poljskem proslavili 300 letnico pomorske bitke pri Olivi, v kateri je poljska mornarica porazila močnejšo švedsko. Švedom je takrat vladal mogočni Gustav Adolf, znan iz tridesetletne vojne, ko je hotel popolnoma zagospodovati na obalah Baltiškega morja. Poljaki so se uprli njegovim imperialističnim težnjam in so zgradili mornarico, ki se^je srečala s švedsko pri samostanu Oliva na polotoku Hela. V ostri bitki, ki se je razvila med nasprotnikoma, • je padel švedski admiral Stjernskeld, dočim je poljski izgubil obe nogi. Končno ie zmago izvojevala poljska Urabreiša posadka.
Preobširen Drogram našega nogometnega saveza za leto 1928
V letu 1928 čakajo naš nogometni sa* vez težke naloge, predvsem iz razlogov, ker razpolaga samo z eno garnituro, ki bo morala zastopat državo na najrazličnejših reprezentativnih nastopih. Dne 6. maja se bo vršila meddržavna tekma Jugoslavija :Romunija; 1 5. maja dalje tekmuje na Olimpijadi v Amsterdamu; 15. junija pričnejo tekmovanja za srednjeevropski kup; 28. julija pa ima odigrati meddržavno tekmo s Češkoslovaško.
Razen tega bi se do takrat imela zaključiti vsa podsavezna prvenstva (9 tednov) in tekme za državno prvenstvo 7 tednov. Morale bi se torej igrati nepretrgoma od januarja pa do konca a-prila, kar bi klube radi neugodnih vremenskih prilik močno oškodovalo na dohodkih. Torej, je skoraj nemogoče določiti reprezentanta za srednjeevropski cup, radi česar je savez pričel razmišljati, ali bi se katero izmed predvidenih tekmovanj ne moglo opustiti; bodisi O-linrpijada, bodisi srednjeevropski kup. Na zadnji seji JNS je bilo izraženih več predlogov, predvsem, da se nogometno leto ne bo pričelo z jesenjo temveč s spomladjo, kar pa tudi ni takoj izvedljivo, ker to lahko izpremeni samo občni zbor. Glede naših reprezentativnih tekem pa bo najbrže prodrl predlog, da se za 1. 1928 določita za srednjeevropski cup letošnja tekmovalca, dočim bosta v letu 1929 zastopala barve naše države zmagovalca v letu 1928.
Upati ie, da bo JNS našel pot, ki bo omogočila izvedbo tako obširnega programa.
Rapid ima zabrano igre.
V zvezi s prestopkom, ki ga je moštvo Rapida zagrešilo 1. dec. je LNP podelil zabrano igre in prepustil končnoveljav-no sklepanje upravnemu odboru, dočim je bil igralec Kurzman predan kazenskemu odboru. — Zabrano igre je podsavez podelil I. moštvu in sicer igralcem: Podlesnik; Barlovič, Kurzman, Brockl, Baumgartner, Loschnig M., Loschnig V.* Venko, Tergletz, Paulin, Schell.
Košenina član Ilirije.
Bivši levi krilec »Maribora«, Košenina, se je preselil v Ljubljano in pristopil k podsaveznemu prvaku Iliriji, kjer bo nastopal lahko v prvenstvenih že z 10. majem. Živček, ki je vso jesensko sezono nastopal za barve Maribora in mnogo pripomogel k izboljšanju njegovega moštva, bo za Ilirijo nastopal v prvem moštvu.
Sokolstvo
Prednjačka seja je danes ob 8. zvečflt!
v društveni sobi v Narodnem domu.
600 ton zlata.
Toliko znaša letno produkcija zlata ni svetu. V južno-afriških minah so začela kopati zlato 1, 1890. Produkcija je precej naglo dosegla letno 170 ton, najvišja je bila pa 1. 1915 s 710 tonami. Potem je šlo tako naglo navzdos, da je bilo 1. 1922 komaj 170 ton. Vojna in povojna leta so omejila uporabo zlata in tudi število delavcev v minah. L. 1923 je pa produkcija zlata začela zopet naraščati ter je dosegla sedaj letnih 600 ton, ki odpadejo s polovico na južno-afrikansko Unijo, z drugo polovico pa po vrsti na Zedinjene države, Kanado, Rusijo, Mehiko, Avstralijo in Britansko Indijo.
Maksim Gorki:
56
Otroika leta
Poslovenil dr. I. D.
Pri njem je bila grda reč, odlomiti vejico, izruvati cvet španskega bezga ali pa odrezati vrbovo šibo na bregu Oke; vselej se je začudil, zmignil z rameni, razprostrl roke in dejal:
»Kaj vse lomite? Da bi vas, vragovi!«
In vse nas je bilo sram.
Ob sobotah smo priredili veselo zabavo; pripravljali smo se nanjo cel teden, nabirali po ulicah raztrgane, iz ličja spletene čevlje in jih skrili v samotnih kotih. Ko so v soboto zvečer šli iz sibirskega pristana tatarski nosači, smo se postavili kje na križ-potjih in začeli metati v tatare čevlje. V začetku jih je to jezilo, tekli so za nami, nas zmerjali, kmalu pa jih je igra potegnila za seboj; že vedoč, kaj jih čaka, so prihajali oboroženi z množico čevljev, skoraj nato pa so nas, opazivši, kam skrivamo bojni materijal, okradli, — a mi smo se pritožili:
»To — ni igra!«
Tedaj so razdelili čevlje, jih dali polovico nam — in boj se je pričel.
Igra je trajala dolgo, včasih do mraka; meščani so se začeli zbirati in' so godrnjali, zaradi reda. Kakor vrane so leteli po zraku sivi, prašni čevlji, včasih je koga izmed nas hudo zadelo, toda zadovoljnost je bila večja, kakor pa bolečina in žalitev.
Tatari se niso bojevali nič z manjšim ognjem, kakor mi; ko smo končali boj, smo čestokrat šli z njimi, tam so nas pogostili, nam dali piti čaj. Všeč so nam bili ti veliki ljudje, ki je bilo nekaj otroškega v njih, zelo me je dimila njih nezlobnost, dobrodušnost in skrbno, resno občevanje med seboj.
Vsi so sc nenavadno radi smeja-
li, do solz smejali, eden Izmed njih pa, ki je imel zloman nos in čudovito moč — nekoč je nesel z barke dvaj-setsedem pudov težak zvon daleč na breg — ta je smeje se vpil in kričal:
»Vou, vou! Besede so — trava, besede so — drobiž, — toda zlat denar so te besede!«
Nekoč si je posadil Vjahira na dlan, ga visoko dvignil in rekel:
»Glej, kje si, v nebesih!«
Ob slabem vremenu smo se zbirali pri Jaziju, na pokopališču, v stražnici njegovega očeta. To je bil človek krivih kosti, dolg, izmozgan, na njegovi mali glavi, po temnem obrazu so se grmičih umazani lasje; njegova glava je bila podobna usahli repi; dolgi vrat — steblu. Sladko je mežikal z žoltimi očmi in hitro mrmral:
»Ne daj mi, Gospod, noči brez spanja! Uh!«
Nakupili smo čaja, sladkorja, kruha in obvezno — žganja za Jazjeve-ga očeta. Curka mu je resno dejal:
»Hudobni starec, — pristavi samo-var!«
Mož se je nasmehnil in pristavil pločevinasti samovar, mi pa smo, čakajoč na čaj, presojevali svoja dela in starec nam je dajal dobrih nasvetov:
»Glejte, jutri čez štirinajst dni bo pri Trusovih gostija, tam bo dosti kosti!«
»Pri Trusovih zbira kosti kuharica«, je pripomnil vseznalec Curka.
Vjahir je gledal skozi okno na pokopališče in sanjaril:
»Kmalu bom šel v gozd, oh!«
Jazj je vselej molčal, z zanimanjem opazoval vse z žalostnimi očmi, molče nam je razkazoval svoje igrače, — lesene vojake, ki jih je našel v jami za smeti, konje brez nog, odpadke medi, gumbe.
Njegov oče je postavil na mizo raznih čašic, krožnikov, prinesel samo-
VV "rt!	v
Slikanice, mladinske knjige
so najlepše in naj cenejše božično darilo za otroke
Oglejte si izložbe knjigarne „Tiskovne zadruge“ v
Mariboru, Aleksandrova cesta 13
i«, .».	i».	*•..	,*Si	j*,..«,.
var in Kastroma je začel nalivati čaj; ko je starec izpil svoje žganje, je zlezel na peč, iztegoval od tam doli svoj dolgi vrat, nas ogledoval s sivimi očmi in godrnjal:
»Uh, da bi vam umrl kdo, — toda ne kakšen otrok, a? Ah, tatovi, ne daj mi. Gospod, noči brez spanja!« Vjahir mu je rekel:
»Mi nismo tatovi!«
»Nu, pa tatiči...«
Ce nam je Jazjev oče začel presedati, je Curka jezno zakričal nanj: »Nehaj, hudobni starec!«
Meni, Vjahirju in Curku prav nič ni bilo po godu, kadar je ta človek začel preštevati, v kateri hiši je kdo bolan, kdo v predmestju bo skoraj umrl; govoril je brez žalosti, ko pa je videl, da so nam take besede neprijetne, nas je nalašč dražil:
»Aha-a, ali se bojite, šišihi! Toda skoraj umre kak debeluhar, — eh, dolgo bo moral gniti!«
Ustavljali smo ga, pa se ni dal prekiniti :
»Tudi vam bo treba umreti, na gnojiščih ne bodete dolgo živeli!«
»Nu, pa umremo«, je rekel Vjahir, »vzeli nas bodo med angele...«
»Va-as?« je osuplo dejal Jazijev oče. »Vas? Med angele?«
Hohotal se je in nas znova začel dražiti, pripovedovaje nam o pokojnih razne umazane reči.
Včasih pa je ta človek nenadoma začel govoriti z mrmrajočim, ponižnim glasom čudne besede:
»Poslušajte, otročički, počakajte! Glejte, pokopali so bili neko žensko, zvedel sem, otročički, za njeno histo-rijo, — kakšna ženska je bila to.«
Zelo pogostokrat je govoril o ženskah in vselej — umazano, bilo pa je v teh njegovih pripovedovanjih nekaj strahotnega, žalobnega, kakor da bi nas silil, misliti z njim in poslušali smo ga napeto. Govoril je nepojmljivo, nejasno, često prekinjal svoje besede z vprašanji, od njegovih pripovedovanj so mi ostali v spominu le drobci in ostanki.
(Dalie prihodnjič.)
Kupujte železniške vozne karte v biijetarni ,Putnika* v Mariboru, Aleksandr.35
Mehogteef kiefaiijev peere-Uoveln« hi eoeljele« namen« ebiinitT«: veaka beaeda 30 najmanjil zneeek Din 6-
% Mali
Ženitve, dopieovutje in oglati Irgovekega ah reklamnega' značaja: veaka beeeda 50 | najmanjSI zneeek Dia 10'.
Opj
d
Snežni čevlji, galoše vseh najboljših svetovnih znamk po brezkonkurenčnih ce-ahn pri Jos. Moravec, Maribor, Slovenska ul. 12. Popravila se sprejemajo. 27a Sobo oddani dvema gospodoma ali dvema gospodičnama na Zrinjskem trgu štev. 6 II. desno.	1942
Lepa društvena soba v sredini mesta se odda v društvene svrhe proti nizki najemnini. Informacije se dobe v upravi lista.	1939
Snežne čevlje in galoše popravlja R. Monjac, Jurčičeva ul. 9.
1919
Suha cepljena bukova drva,
1 m dolga, postavljeno v hišo Din 500 klaftra. Pri večjem odjemu popust. —
S.	Tičar, Jezdarska 19. —
Več lokalov v sredini mesta, primerni za krojače čevljarje itd. se odda. Naslov pove u-prava lista.	1937
Absolventinja državne dvorazredne trgovske šole s štiriletno pisarniško prakso želi primernega mesta. Cenj. ponudbe na upravo »Večernika« pod značko »Vestna«. 193* Prodam
1 novo svetlo, 1 rabljeno temno spalnico iz trdega lesa, masivno in politira-no, 1 ^toman, 1 zajutrkovalno mizico z
2 stolčkoma, 1 steno za predsobo, 2 stojali za cvetlice, 1 pisalno mizo, 2 medeni palici za zastore, ugodno radi odpoto-vanja. Starinarji izključeni. — Sodna ul. 2, pritličje od 10.—16. ure.	1935
POZOR!
POZOR
t
»ko Vam Vaši streli nagajajo obrnite se na specijalno m e-h»nično delavnico Justin Gustinčič, Tattenbachova ulica štev. 14, ker Ima ista spedjalni oddelek za popravila strojev vseh vrst.	937
Naznanilo!
Cenj. občinstvu naznanjam, da sem z današnjim dnem spet prevzela staro-znano gostilno na Aleksandrovi cesti št. 79 in bodem od danes naprej isto zopet sama vodila.
Priporočam se svojim starim kakor tudi novim gostom najtopleje in prosim za obilen obisk. Za prvovrstna vina in dobro kuhinjo jamčim.
1941	AL.	KIRBIŠ.
Stariši!
Razveselite svoje otročičke / Pojdite v slaščičarno
Milana Kosarja, Maribor, Slovenska ul. 2
k'er se Vam nudi prilika za nakuo vsakovrstnih božičnih dani.	1940
19a
volneno zimsko perilo u angleško blsgo v vseh
  -------- — ______ obleke	In	mzno	drugo
manuiikturno blago nudi v lepi izbiri (n po znano solidnih cenah manufakturna tigovina
M. FELDIN MARIBOR
aUUIKI IM 1	VETRINJSKA	ULICA
Državni in drugi nastavljenci imajo znaten popust 1
KLOBUKI, KUPE,
perilo, samoveznice, obleke, čevlji, nogavice itd. v veliki izbiri po najsolidnejših cenah pri
Jakobu Lah, Maribor samo Glavni tr« št. 2.
[MiHie. preprede
linolej, zavese, postel|ne odeje namizne prte, po-steljne vložke, žimnice, posteljno perje in puh blago za mobillje, žimo. aftik in sploh vse potrebščine za postelje dobite priznano ceneno pri tvrdki
Karol Preis
In salngl pohllsva adruienlh ml var jev
Maribor, Gosposka ul. 20
Ilustrirani ceniki brezplačno!	JW>
Zahtevajte povsod „Vecernik“!
Pisarniške potrebščine
1125
najbolJSe kvalitete kupite le pri
Zlati Brišnik, Maribor. Slovenska ul. 11
Vsa tiskovina pa naročilu.
SALAMO
zimsko In la milansko, novo, popolnoma zrelo blago, tako tudi razne italijanske speeijalitete kakor mortadelo a la Bologna, mortadelo okroglo, kačatori, osokolo, lIonsko In lovsko salamo, dalje praško Žunko a la Praga- suho meso, slanino ter člato domačo svinjsko mast razpošiljam
po pošti in po leleznlci.	1938
Cenik požlljam na zahtevo brezplačno!
Tvornica salame, suhega mesa In mesnih izdelkov BELA CRKVA - BANAT
Izdaja Konzorcij »Jutra« .v Ljubljani: oredstavnik Izdajatelja In urednik: Pran B r o z o v 1 C v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko Detelav Maribor*’