Posamezne številke«
Navadne Din 1*—> ob nedeljah Din 1*50»
•TABOR* izhaja raak datu taxven nedelje in praznikom ob 1^. orl l datumom najalednjega dne tor stane mesečno po pošti D 12*50f m ino-■emstvo D 29*50, dostavljen no dom ^ 14*—, na izkaznice DX2*5a i as er ati pc dogovoru.
Naroča so pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeve ulica štev, 4.
i
rs* rti
t':
Posamezne Številke« Navadne Din 1*—, ob nedeljah Din 1*50»
UREDNIŠTVO oe aahaja v Mar s bocu,( Jurčičeva vi, št. 4, L nadstropje. Telefon in ter uri*. št, 270. UPRAVA so nahaja v Jrafičcvi »lici št- 4* pritličje, deooo. Telefon št, 21. <*• SHS poštaočekoved račun štev, 1L787.
Na naročila brca desuurja ee na •sura. — RokopUt M m vračajo.
Uto: IV.
Maribor, petek 28. septembra 1923.
Radikalski veleagrarci v borbi proti agrarni reformi.
Maribor, 27. septembra.
Ko je ob’ otvoritvi prvega našega Parlamenta, Narodnega predstavništva, hkratni regent Aleksander vi prestolnem govoru med drugim zlasti povdaril ju<ti načelo: »zemlja bodi božja in kme-va«, j0 joed masami našega narodaza-. «*> veselje. Saj So videle, da nosilec nzavne oblasti stoji na stališču socijal-®ravičuosti, ki veleva, da se morajo ^Praviti staro foudalne krivice, kolikor .je So preostalo izza dni nacionalne '® gospodarske sužnosti, in1 da mora ze-.. Pripasti vi last onim’, ki jo obdelu-ali bi jo radi obdelovali v s vrh o rane svoj ib rodbin, no pa da ostane nekoličine bogatih veleposestnikov,
ŽtZTito
Prek last
} j*,0 drže samO in izključno v svrho na-^^”e2a obogačenja. Vse socialno ori-rd lratl° Politične stranke, predvsem! v i; ,^a 'stranka, so se takrat vrgle Za P0®^0110 PravičnO razdelitev w a'oib veleposestev, ki prihaja zlasti v Vojvodini iii Bosni, deloma ‘ ^ Srvatskem) in’ v Sloveniji. Usta-ke je posebno ministrstvo za a-a° reformo, ustvarili so rse posebni rpo-rcformui zakoni, ustanovile So Sgrarne 'direkcije in okrožni agrarni irg priželo So jo tudi v izvajanjem! "določb.
‘ ^odai že takoj Spočetka Se je pojavil odpor zoper agrarno reformo pri 5aliio reakcijonamih Strankah. Zla-So se Krartili muslimani, ki so bili od ^ (‘aj vajeni pniiti ih izžemati ubogo . ai&ko rajo, upirali pa Bo So striktni ^ dbi agrarno reformo tudi radikalci, jjJ*0 tako dolgo rovarili, da so končno Sv<*ie ^bistrstvd za agrarno reformo y ■ to^e in kolikor mogoče zavrgli f0rnie ‘a Ha polju izvedbe agrarne re-darst' ^6veda ni nSamjkalo tudi »gospo-Wj., strokovnjakov«, ki so radi ine-
biki K- v !
So s 1V6° Veleposestniške zemlje, ki so
la Potom agrarne reforme v za-
Dr. Ninčlč — odžagan?
Ogorčenje V radikalskih vrstah radi njegovega govora v reški debati.
Beograd, 27. Sept. (Izv.) Kakor iz- pokazati kot edinega "sposobnega Moža, vemo, vlada v radikalskih krogih velika ki je zmožen Voditi zunanjo politiko. V nezadovoljnost nad včerajšnjimi govori radikalskih krogih povdarjajo, da je radikalskih ministrov, o interepelaciji V njegova izjava bila tako nespretna, da reškeiH vprašanju. NajVečje ogorčenje jo napravila utis, da niti hjega niti Pase obrača proti dr. Ninčiču posebno radi šiča ni jemati resno. V zvezi s tem S.e onega pasusa v njcgoveid govoru, kjer govori celo o demisiji dr. Ninčiča, čigar je omenjal, da mu je Pašic odsvetoval mesto bi zavzel pooblaščeni minister g. iti v Rapallo. Pri tem je imel namen, Ljuba Nešič. se povzdigniti do veličine Paši£a in se
Sofija obkoljena od uporniških čet?
Petero armad upornikov* ygtaSi zav zeli Varno in BurgaB. — Zveza z ruskimi
i boljševiki.
Beograd, 27. Sept. (Izv1.) Glasom čet zavzeli vas' VakavčeV v bližini So-zadnjih vesti se vrše na Bolgarskem še fije. Major Jankov jo na pohodu proti vedno spopadi med vstaši irt vladnimi Sofiji. Glasom še nepotrjenih vesti je četami. Pozorišče bojev se zelo naglo Sofija od predsinoči obkoljena od nje-menjava. Predvčeraj so bili težki boji govih čet.	•• i_
pri Varni in Burgasu ter od> rumunski Beograd, 26. sept. Dočiml je vladi meji. Samo med Sofijo in Caribrodom' uspelo udušiti vstajo na jugu države, je vlada ob železnici mir-, vendar se pribil- zavzela vstaja na severu in' severozap. žuje bojišče vedno bolj Sofiji. Vstaši veliko dimenzije. Iz Caribroda in Buka-razpolagajo po poročilih iz dobro pouče- rešte prihajajo vesti, da so združeni ko-nih virov s petero dobro organiziranih' munisti irt zemljoradniki po ogorčeni armad. Ena od teh ima palogo, zavzeti bitki zavzeli Varno in Burgas. Tako so Sofijo.	revolucijonarji dobili zvezo z Rusijo, ki
C ari brad, 27. sept’. (Izv1.) Po poro- jih bo podpirala. Javljajo, da so bolj-čilih iz Sofije so zemljoradniki po pred- ševiki preko Odeso poslali v Varnoyo včerajšnjem trenutnem uspehu vladnih liko količino raznega orožja. , .j
Kritični dnevi v Nemčiji.
Proklamaciija vlado na nared. — Ekstremni elementi hujskajo na vojno š Francijo.
B orli S’, 26. sept. DaHes je izšla proi Spričo soglasnega mnenja ostalih pred-klamacija nemške vlade na narod v za- sodnikov se je pridružil njihovemu sta-devi obustave pasivnega odpora v Po- liŠčV/ ker je iz finančnih vzrokov nemo-ruhrju. Povdarja ponovno pravno ne- goče nadaljnje vzdrževanje odpora. Vcn-opravičenost zasedbe, izreka zahvalo dar pa. je biI samo on naziranja,^da bij; e
ali1 *
daril mst, |8 to zemljo slabo gospo-’ ®kušali' dokazovati’
nemškemu narodu za vztrajnost, izjav-
Številka: 219.
Nemški liaeijonal isti hočejo vojno j ,1 ‘;i;i ;	s	Francijo.	-	j
Ber lijff, 26. sept. Včeraj so zastopniki ncmško-nacijonalno stranke izjavili vladi, da je za Nemčijo le en izhod: staviti Franciji ultimat, da vzpostavi v Po-ruhrju pravno stanje. Če Francija to odkloni, treba prekiniti odnošaje i Francijo in nositi vse posledice. jvjj"
■
Nova
na
~“,UJ5a,u 'ousazovarr škodljivost ne Reforme za še icielotno parod-' i ^^Hodarstvo. ,,
drf11^6 *6^ne 80 priSajale skoro daH t-101 ^ Ke°6Tada vesti o tajnih Hio-‘^kje' 1 ^ radikatskem klubu taeprestano 20lH©r agrarno reforma Bili so to, s° Poročali listi, razni poslanci Par 1 S^° franke iz Vojvodine. Pred iVi jj Pa je prišla nova vest, da se je hi2ar,°?ra^u dne 24. trni ustanovila orga-Š6St v®leposes,tnikov. Na tozadevnem 'hik U J'e Prisostvovalo 30 veleposest-
'*V()Y L.
g’ P°sedujejo 400.000 juter zem-
°biskal^0Pn^^^ nove organizacije So b°vič l- mmi^ra ^rarne reforme Simo-%a, v-10. m^n^ra za poljedelstvo Mile-s^Hec d ^	radikalski	prvak,	po-
^ijo v ^rS^n’ 3e iSam- ^an °rgani-*®rarw: apov°daH bo, najoshrejši boj J111 *ef«rma.
, ^ako +	...
at* -s. °re'1 ^pjinto pred dejštvoHf,
ta klep ne smel sporočiti antanti, tem-, v .	...	, . več bi se moral smatrati za interno ža-
ba, da položaj zahteva ustavitev boja. dovo nemške države. Tudi je bila odklo-Nemška vlada he bo nikdar privolila, njcna njCor0va zahteva, naj bi sc v proda se le košček nemško zemlje odkrhne, klamaciji naglasilo, da smatra Nemčija s Berlin, 27. septembra. (Izvirno'.) tem versaillsko mirovno pogodbo za ne-iV včerajšnji seji zunanjega odbora so veljavno in da ne plača nobenih reparp-mešeanske koalicijske stranke podale cij, dokler ni neomejena posestnica vseli kratko izjavo, v kateri izjavlja jo, da po- zasedenih ozemelj in dokler si gospo dar-polnoma soglašajo z vladno politiko. Za sko. ne opomore, nemške nacionalce je imel dr. Hclfericji	Proglas	bavarske	vlade.
oster opozicionalcn govor.	.	M ii n c h1 e n, 27. sept. Radi opašmosti
Berlin, 27- septembra. (Izvirno-) _ , .	.	. , .	,	.	,	;
Posebna odredba predsednika nemške	izdala	bavarska vlada poziv
države, ki je bila objavljena v, poznih bavarskemu narodu, sličen onemu ber-fvečemih urah’, odreja podrobnosti za Hnske vlade. Drž. predsednik vo Kahr vzpostavitev miru in redu v državi, je imenovan generalni državnim komi Izvršilna moč je podeljena nemškemu sarjem’.
vojnemu ministru, ki jo lahko podeli po- Monakovo, 27. Septembra. (Izv.) drejenim vojaškim poveljnikom.^ Spora- 'Generalni komisar v. Kahr je že izdal Jz umno z _ ministrom zunanjih zadev proglas, v katerem opozarja prebival lahko vojni minister ,v svrho izvrševa- s^vo na t0> da, bo proti vsakemu kršite-
nja odlokov imenuje posebne ^ državne komisarje.	1	i.'	y \ T
Ben lin, 27. septembra. (Izvirno.) 1 »Vorvvarts« doznava, da je nemška vlada podvzela potrebne korake za obu-siavo pasivnega odpora v Poruhrju.
Monakovo, 27. septembra. (Izv.) Ministrski predsednik dr. v. Knilling je danes novinarjem obrazložil svoje stališče na konferenci v Berlinu v zadevi ukinjenja pasivnega odpora v Poruhrju.
lju njegovih odredb brezpogojno pošto
Vesti o pripravah za puč desničarjev.
Berlin’, 26. sept. Razširjajo se divje vesti o revoluciji desničarskih pučistov z Ludendorffom ria čelu. Del berlinskega prebivalstva je zbežal. Vlada je pripravljena na vse in bo v skrajnem slučaju proglasila diktaturo.
ataka demokratov vlado.
Beograd, 27. septembra. (Izvirno).
V današnji seji glavnega odbora demokratske stranke je bila razprava o parlamentarnem položaju. Sklenilo se je, še enkrat nastopiti skupno z ostalimi opozicijonalnimi strankami proti vladi. Zlasti bi se zavzelo ostro stališče v interpelaciji glede notranje politike.
Zasedbene čete v Poruhrju
se umaknejo.
Pariz, 27. septembra. (Izvlrnd). Petit Parisien“ poročajo iz Londona: Politični krogi zatrjujejo, da je Poincard izjavil Baldvinu svojo pripravljenost, da sporazumno z belgijskim ministrskim predsednikom Theunisom umakne iz Po-ruhrja francoske in belgijske čete in sicer stopnjema, toda še le potem,, ko bo Nemčija povsod ukinila pasivni odpor. Potem bi ostala samo še nevidna zasedba, kakor je bila nameravana že meseca januarja t. 1. Nadalje predvideva Poin-carčjev načrt tudi povratek nemškega uredništva, ki naj bi takoj zopet pričelo z delom. Reparacijska komisija pa mora zato skrbeti, da plača Nemčija točno določene obroke. V reparacijski komisiji morajo tudi angleški zastopniki zopet aktivno sodelovati.
MADŽARSKO ZUNANJE POSOJILA Sporazum Malo antanto. /!j
Prai-ga, 27. septembra. (Izvirno#
V zadevi madžarskega zunanjega^ posodi jila je prišlo pri razgovorih’ vt Zenevžl med zastopniki male antante in madžarskim ministrskim predsednikom do načelnega sporazuma, da Mala antanta prh voli v to posojilo, ki naj se porabi izključno le za zboljšanje madžarskih financ. Od tega posojila se ne bo odbito nič na račun reparacij, ki jih 'dolguje Madžarska. Pogoji glede garancij in kontrole uporabe bodo naknadno sporazumno sestavljeni. Na podlagi tega načelnega sporazuma lahko sestavi Zveza narodov primeren finančni pro-i gram, ki ga mora odobriti tudi reparacijska komisija. Med tern se bodo_ nadaljevala pogajanja glede garancij in kontrole. Pričakovati je, da bo zadeval najkasneje do decemberskcga zasedanja sveta zveze narodov, urejena. - y
’ ’ Evakuacija Krfa izvršena. " 1
Rim, 27. septembra. (Izvirno.) Italijanske pošte na Krfu so z današnjim dnem ustavile svoje noslovanje. Evakuacija Krfa, ki je pričela danes zjutraj, bo do danes zvečer končana.
angažirala z vso vehemenco proti rešitvi socialnega vprašanja, ki pomeni obstanek etotisočev: rodbin našega naroda, Vprašanja, za katero so so takoj po uje-dinjenju zavzele .vse stranke in’ celo nosilec krone.
Socialna reakcija v naši 'državi na«
ko preprečevala beg našega naroda v tujino, trpi na ozemlju države in celo podpira organizacije raznih agrarskih baronov, ki pod krinko obrambe našega narodnega gospodarstva skušajo onemogočiti veliko socialno-reformno delo. — čuden blagoslov! radikalsSega režima
preduje dan za dnem'. Radikalstvo je j začenjajo čutiti Vsi sloji paš ega naroda, zastrupilo vse naše javno življenje in’i čutijo ga pa predvsem! nižji in' srednji ubija najidealnejša stremljenja onih, ki] sloji SLS pa molči, ker je zvezana s hočejo narodu dobro. Namesto da bi; Turki, ki imajo največji interes na tem, vlada sl pomočjo agrarne reforme izvr-1 da se agrarna reforma ne izvede.
&AimpČ&ejša Strank^ jc.4£^aviižg£ftl» n*jobsew-'?išo kolpjuzaciio
Velike poplave na Japonskem. ‘V
Tokio, 26. septembra- (Izvirno.) Pokrajina krog Tokia in Vokohame^ je postala žrtev, poplave. Vsi nižji kraji so pod vodo.
BORZA.	*
C u r i h, 27. septembra. (Izvirno.) Sklepni tečaji:	Pariz 34-90, London
25.58, Beograd 6.60, Berlin 0.0000042, Praga 16.80, Milan 25.72, Ne\vyork 560.75, Dunaj 0.0078 sedem osmink, 2ig< krone 0.00795.	v
Z a g re b, 27. septembra. . (Izvirno.) Sklepni tečaji: Pariz 5.30—5.425, £vlc:a 15.45—15.555, London 3.93—3.95, Berhn 0-0008—0.0011. Dunaj 0.12—0.122, I ra ga . 2.60—2.63, Milan 3.99-4.01, Ncwyoifc .185.50—87,—» Budimpešta 0,40—0.44.
SEraa 2.
Politične vesti.
* Reško vprašanje pred narodno skupščino. V sredo 26, trn. se jo vršila zgodovinska seja narodne skupščine, v kateri je vlada odgovarjala na demokratsko interpelacijo glede Reke. Iz vseli izjav zastopnikov vlade izhaja, da vlada ne ve, kaj hoče, odnosno da dela to, kar hoče Mussolini. Interpelacijo je utemeljeval posl. Grisogono, ki je ostro kritiziral delo vlade in njeno pasivnost glede reškega vprašanja. Vpraša, zakaj hi vlada dala obenem z rapallsko pogodbo registrirati pri Zvezi narodov tudi aneksov, zlasti Sforzinega pisma. Zakaj je 'brez protesta pripustila imenovanje italijanskega guvernerja za Reko? Prvi je odgovarjal kot zastopnik zunanjega mi-hiinistra pravosodni minister dr. P e-rič. Izjavil je, da je vlada pokazala dobro voljo za sporazum, in da še vedno upa nanj. Če pa ne bo mogoče, nastopi pot, ki jo kaže rapallska pogodba: apel na Zvezo narodov. Opozicija s Peričevimi izvajanji ni bila zadovoljna. Posl Ljuba Davidovič je izjavil, da Peričev odgovor ni nikak odgovor. Smatra, da je izjava podana po željah Mussolinija. Naša zunanja politika je politika zakasnitev. Postopanje Italije kaže cks-panzivnost. Isto je povdaril v popoldanske seji posl. Holm j ec (klerikalec). Popoldne se je oglasil k besedi sam Pa-šid. Oriše zgodovino sporov z Italijo od časov znane Wilsonove linije. Napako Smo storili, da nismo že takrat zamenjali Reke za Skader. Rapallsko pogodbo se ustvarili drugi. A mi se je držimo. Pri pogajanjih o izvršitvi pogodbe ni prišlo do sporazuma. Zato smo pogodbo registrirali. Ona je sedaj zadeva Zveze narodov. Izjavili pa smo pripravljenost, nadaljevati pogajanja na podlagi pogodbe. Če ne pride do sporazuma, poj-demo pred razsodišče, ker nočemo vojne. Odločbo Zveze narodov bomo morali Sprejeti ali pa iti v vojno. Pašič dalje pobija ugovore, da se vlada ni brigala 8a brate Slovence. Radi njih smo zahtevali Wilsona kot razsodnika. Italija ni , pristala. Za Koroško smo 'storili, kar smo mogli. Odločil je narod. Ni res, da Smo se več brigali za Solun kakor za tfteko. Če smo tokrat podlegli, je kriva londonska pogodba, ki je bila napravljena brez nas. Ako se nam zgodi nesreča pri razsodišču Zveze narodov, da Odpade del naše države, bo to krivica. Pride pa čas, da se bo tudi to popravilo. jV tem! je Vstopil sam’ dr. Ninčič. Poslanci so vzklikali: »Evo ga, prinaša Siam' Reko«. Govorili so še zemljoradnik Jovanovič, 'socialist Divac in demokrat dr. Šum e n k o vi <5, ki je zlasti Orisal Pašičevo krivdo, ki je zamudil ugoden1 trenutek 25. apr. v San Remu, ko je čelo italijanski delegat Scialoja (privolil v Wilsonov memorandum!, a Pašiča ni bilo. Pašideva krivda je tudi, Ida je Italija zavlačevala pogajanja v
K. P. Nowak — M. K.:	i
Kako si je Avstrija sama izkopala grob.
(Prevod iz nemščine).*
P Na "dunajski Ballplatz jo prispel ba-ton Aehrental v poznem oktobru leta 1906. z daljnega potovanja. V baročno hišo z motnosivo, vzdržno fasado, ki jo je bila Marija Terezija milostno opremila izkušenemu Kaunitzu v delovno prostore za visokimi, zrcalečimi se okni, kjer je bil dolgo časa po elegantnem, zvitem Metternichu pletel gibljivi Art-drSssy svojo prve orijentske načrte in podpečatil prvo trozvezno pogodbo — in kjer je potem pri obnovi ječal Kalnoky nad darežljivostjo Bismarckovo do Ita-Hl3*> v globoke arhive za zamreženimi prizemnimi šipami, kjer je počivala neto« usoda staro monarhije, regal ob regalu, v zaprašenih škatljah iz lepenke, je vstopil sedaj Aehrental kot gospod. Grof Goluchovvski jo bil včeraj neveselo zapustil hišo. Bil je mož, ki ni maral pikoli imeti presenetljivih idej. Daleko
Članek je spisan’ sicer z avstrijskega išča, vendar je tudi splošno zanimiv, posveti za kulise avstrijske diplo-sije ter odpira pogled v delavnico av. Bralnega štaba, zlasti njegovega šefa. nem je kratka, dosti objektivna
1 zgodovina svetovne vojne. (Op.
paritetni komisiji. Ostro je tudi napadel rimskega poslanika Antonijeviča, ki je vlado popolnoma krivo obveščal o dogodkih. Govoril jo potem še sam dr. Ninčič. Njegov govor je napravilnaj-klavernejši utis. Govoril je o vsem, celo o preteklosti radikalske stranke, samo ne o Reki. V Rapallo ni šel, ker mu je Pašič dejal, naj ne gre. (Burni klici pri opoziciji. Vaš osebni ugled Vam je več kakor interes države. Končno je govoril še demokrat B u d i S a vi j e vi č, ki je v imenu opozicije predlagal He^ zaupnico vladi, ker v jadranskeskem vprašanju ni vodila politike s potrebno odločnostjo in zadostnim poznavanjem stvarnih prilik; ker jo dalje v reškem vprašanju opustila vse korake, da se o-hrani svoboda in neodvisnost reške države. Vlada pa je predlagala prost prehod Ha dnevni red. S pomočjo Nemcev in Turkov je dobila vlada 113 glasov proti 92 glasovom opozicije. Žalostno, da je vlada v tako eminentno nacijonnlnem vprašanju morala iskati zaslombe pri Nemcih in Turkih, ki na Reki nimajo Hobenega interesa.
* Nacijonalizem radikalske stranke se
zopet sijajno zrcali iz dejstva, da sta se v imenu radikalske stranke dr. Marko Giuričič in dr. Voja Janjič te dni po gajala v Somboru z Madžari radi skup liega nastopa pri obč. volitvah. Baje so napravili poseben protokol po vzorcu zagrebškega. Da sc Madžari niso zavezali za skupen nastop z radikalci brez nacionalnih koncesij, je naravno. V kratkem bomo torej čuli o novih narodnih koncesijah Madžarom.
*Uspeh radikalsko-nemških političnih zvez je ferman, ki ga je dobilo ravna, teljstvo 3. drž. realne gimnazije v Ljubljani od ministrstva prosvete, da mora otvoriti na tej gimnaziji 1. nemški razred, ako se prijavi 30 učencev. Rok za prijavo je sicer že potekel, a na ljubo nemškim zaveznikom bo radikalski mi nister gotovo tudi tu zatisnil oči. Prvemu nemškemu razredu bodo seveda sledili nadaljni in tekom let bomo kot sad hemško-radikalskih zvez imeli v Ljubljani popolno nemško gimnazijo. Kaj ne, kako krasna nacijonalna politika! Čudno samo, da »Slov. Nar.« in »Slovenec« tudi tega slučaja ne vzameta za povod, da branita svojo tezo o »zedinjeni Sloveniji«, kakor sta to storila povodom volitev v zdravniško zbornico.
* Zopet nova stranka. Demokratski disident, bivši hrv. ban dr. Tomljenovič snuje novo »jugo6lov. napredno stranke«. Dr. Tomljenovič je silno častihlepen mož in v tej svoji častihlepnosti seveda mora preobračati politične kozolce. Zdi so pa, da snuje to stranko samo za hrv. Primorje, kjer ima še nekaj pristašev in kjer bi rad zopet prišel do mandata.
* Jugoslovensko-madžarska pogajanja. Iz Beograd poročajo, da se vrše v začetku prihodnjega meseca v Beogradu pogajanja med našo državo in Madžarsko
večja je bila njegova slabost za demonstracije z mornarico, dasi število mo-narhijinih ladij še dolgo ni bilo vredno omembe. Tem večji vtis so delale mornarice ostalih. Če se je uprl otok Kreta, je vzpodbudil kontinentske sile, da so poslale tja ladje. Kajti Grčija in uporni otoik naj bi videla, da so ni dovoljeno združevati po lastni volji. Če je mrmrala Turčija proti kakemu finančnemu programu, ki so si ga zopet izmislile ko&ti-Hentalske sile, brez vsake radovednosti za mnenje velikega vezirja o njem, je grof Goluchowski bil takoj pri tem, da se popelje z ladjami drugih pred Dardanele. Več nego desetletje se je vsega vdeleževal. Svojo vzpodbude je sprejemal včasi od ruskega grofa Lambsdorfa, če je želel ta pomirjenje v Macedoniji. Prijazno je sedel ž njim k »Miirzsteike-mu programu«, ki bi naj dovedel macc-donsko pomirjenje. Svoje vzpodbudo je sprojemal priložnostno od kneza Biilo-wa. Če je nemški kancler ozlovoljen, d« sta Francija in Rusija podpirali kretsko kandidaturo princa Jurija grškega, odpoklical nemške ladje od otoka, tedaj 3e bil ustrezajoči grof seveda priprav-l3en, da konča eno radevolje vprizorje-nih demonstracij z mornarico in da odpokliče tudi svoje ladje. Pomislil Hi, da bi bil kot bližje prizadeti V Adriji Sosednjem' morju moral to pravzaprav storiti prvi, pomislil je na to šele po Nemčiji. Pri tolikem pomišljanju mn je u-šlo, da je bil hotel politično deščipo Aa-
o gospodarskih, finančnih in juridičnih vprašanjih, ki so med obema državama še nerešena. Bazo pogajanj naj tvorijo razgovori zunanjega ministra dr. Nin-čiča z madžarskim ministrskim pred* sednikom grofom Bethlenom v Ženevi.
* Rusija In naša država. Londonski »Times« doznava, da se je naša vlada v načelu odločila za obnovo diplomatskih odnošajev med našo državo in Rusijo. Jugoslovenski poslanik v Atenah, gosp. Balugdžič, ki je uspešno vodil pogajanja z Grčijo glede svobodne cone v solunskem pristanišču, je dobil nalog, da odpotuje v Berlin irt stopi tam v stik s predstavniki sovjetske Rusije. Ker je komunistični pokret v Jugoslaviji že popolnoma propadel, se vlada ne boji več nove komunistične propagande in sprememb, ki bi jih lahko povzročili stiki s sovjetsko Rusijo. Glavni vzrok, da se je Jugoslavija odločila za ta korak, je iskati v tem, da brez sodelovanja Rusije rti mogoče rešiti vprašanj, ki se tičejo bližnjega vzhoda.
* Vstop Bolgarije v Malo antanto. Budimpeštanski »Esti Kurir« prinaša razgovor svojega posebnega poročevalca z bolgarskim ministrskim predsednikom Cankovom’, v katerem pravi Can-kov, da je Bolgarija sicer pripravljena vstopiti v Malo antanto, vendar pa smatra za ponižanje, če,bi morala za to sama prositi. Spodobilo bi se, da jo Mala antanta sama povabi. Bolgarija hoče določbe mirovnih pogodb do pičice izpolniti, zato pa tudi zahteva, da se priznajo vse njene pravice. V razgovoru je tudi naglasil, da bo bolgarska vlada znala udušiti vse notranje nemire ter vzdržati red. Volitve v sobranje se bodo vršile koncem oktobra.
* Madžarska iri Mala antanta. Celokupno budimpeštansko časopisje še bavi z uspehom, ki ga je dosegel madžarski ministrski predsednik v pogajanjih s posameznimi zastopniki Male antante. Med dr. Benešem in grofom Bethlenom je v glavnem dosežen sporazum v sledečih točkah: 1. V svrho preprečen ja obmejnih spopadov se izdelajo skupna pravila za obmejne straže. Osebe, ki so bile pri zadnjih spopadih ranjene, dobe primerno odškodnino; 2. razgovori o sklepanju konvencije med Češkoslovaško in Mad' žarsko; 3. sporazum glede osnove, po kateri se bo dognala državna pripad nost; 4. Dosega sporazuma o prepreče-nju propagande, ki škoduje medseboj nim odnošajem. V kratkem objavi madžarska vlada uradni'komunike o razgovorih madžarskega ministrskega predsednika z zastopniki Male antante.
* Neuspeh' preiskave o ianinskem u-moru. Veleposlaniška konferenca v Parizu je preiskala poročilo medzavezniške preiskovalne komisije v Epiru, ki ne izključuje političnega zločina in prihaja do zaključka, da se sme govoriti o nemarnosti grško vlade pred in’ po umoru. Grški vladi se očita, da ni odredila jnika-
drassyjevj in Kalnoky-jev Si vrv njihovem duhu dograditi in zagotoviti nedotakljivost Turčije, ker bi nastal pri dedni razdelitvi pred Carigradom svetovni požar. Ali nekega dno se je nahajal nevede in Heslute vendar v taboru proti Turčiji, je dopustil nezasluženi mir z Grčijo, je pustil Kreto sploh pasti itf se je končno posvetoval na vzpodbudo Lambsdorfovo tudi o nadzorstvu, o varnostnih odredbah na turških tleh, o Miirzsteških zahtevah do sultana. Zmeda v Macedoniji je obstajala kljub temu brez ozira dalje. Grof Goluchovski se je, po ogrskih očitkih popolnoma vznevo-Ijen', končno naveličal ministrovanja ter ministrsko odgovornosti, je k slednjemu morda sam zaslutil, da je pomenil v slavnem koncertu šestih velesil komaj še šesto gosli. Odšel je po desetletju negotovih poskusov, čosto nezavestnega tipanja. Aehrental pa je bil nov mož.
Prišel je iz Petrograda na Dunaj. — Sedem let je preživel tam kot poslanik cesarja Franca Jožefa, trudeč se z mnogovrstnimi sredstvi diplomatskega duha, da zavozla znova niti, ki so se utrgale med monarhijo In Rusijo pravzaprav od onega trenutka, ko je monarhija prodrla z bolgarskim prestolom za Ferdinanda Koburškega proti ruskim željam. Aebrentalu Se je posrečilo, spremeniti zadnji spomin na. pikra nasprotstva v pripravljenost za ponovno zbližanje. — Zgodilo se je, po skoro dveh desetletjih ogorčenja, da je. ruski zunanji minister
Maribor, 28. septembra 1923^
kih administrativnih korakov glede o<^ poklica uradnikov, odgovornih za * Italijanski poslanik je vsled tega vz^9^ jal na izplačilu 50 milijonov lir Pr® ‘ sept. Francoski in japonski poslani' -V tej zahtevi pritrdila, angleški n?^j.av0. pa se je zavzel za popolnejšo P*!eis, Zahteval je novih navodil iz "°n Danes 27. tm. bo konferenca stori a čne sklepe.	_
* Rusko perzijski mejni spor. ^ ege terjev urad javlja iz Sinile, da zvršili tam resni spopadi med “,
in Rusi. vsled spora radi razmeJ1^ 1 Rusi so ubili 6 mož broječo Perz,^S''0±pSiii sadko. Tudi so Rusi vkljub Pr° z Perzijcev zasedli Enzeli v naspro 3 rusko-perzijško pogodbo iz h 1^2.
* Španija odstopi Maroko za
tar. Predsednik vojaškega direk or ^ general Primo de Rivera namerava^ dati belo knjigo, v kateri bo opi«a ^ voj maroške zadeve. H koncu naI11_er^^. staviti Angliji ponudbo, da ji ° ® «, Maroko, če vrne Anglija Španiji tar.	I	'	^
Dnevna kronika*
fj£gl
— jVseučiliški profesor dr. Fr.. •
ki je v smislu sporazuma med pou . , našo vlado doslej od VeL Noči PrC' na univerzi v Varšavi, se vrHe 1-.0 nadaljuje s predavanji Zagrebu*
— Cene srečkam državne loterij® zvišajo za 100%. Tako je sklenil S® delski minister.
•	—	y..#	•
— Vprašanje fiagrad bančnim ^ iiikom. O priliki rojstva prestolon3 hika se je raznesla vest, da dobe 15 uradniki ponekod vi spornim dogodek dvojno mesečno plačo,
ščeni smo izjaviti, da nobena banka. žavi- ni takega sklepa storila,	j
— Nov fiaziv južne železnice. odbor južHe železnice je sklenil, da ^ razdelitve proge na posamezne h® stvene države Spremeni naziv V Avstriji fce bo imenovala doBa^ pri nas savska, v Italiji pa jadram železnica.
— Brezposelnost v Jugoslaviji* pram drugimi državam je bila P r-gle* doslej brezposelnost le neznatna, .jj, dalo je, da bo kmalu popolnoma Vsled splošne gospodarske stagn ^. ki se občuti v vseh gospodarskih gah, pa je začela tekom letoš^6#9^®, zopet naraščat. Brezposelnost vlada^.^ izjemno v vseh Strokah'. Največ ^ poselnih je v kovinski in grafični s ^ pa tudi v stavbeni stroki brezp°s ^ zelo narašča. Državne borze dela Ti **
dijo, da naraščanje brezposelnosti
kazo vanjem drugega dela kolik°r goče omeje.
— Kako skrb"! vlada za ugled
ra
v Gradcu večje število železni«**
       #
žave v inozemstvu? Svojčas 3 e n
-	■	•	va.g°v
prometni minister pri tvornioi ^
X? rjrnrl on trooi n	v.cA	P.ZIliS	^
Hekega d rte izstopil ba Dunaju, ^ tam predloge, o kojih je mogel Aehrental reči brez dvorna, da Gohichowski ne bo odklonih »	^<r
derju na Dunaju je moral posta l.^,egS ren. na spretnost tega petr°gra " jvO' poslanika, ki hi umel le zvezati 0 ^ 9Vo« ra vedno topleje, nego vzdrami*1 "gaJh je poslaniške palače tudi gr°*a. ^jsled' platzu k delovanju, sam presto ^di' nik Franc Ferdinand. O Fran,CUijem 3® nandu so mnogi mnogo mislih*. 0^t°' veljal kot prijatelj Čehov. Bil J® vitelj cerkve. Onim je veljal ko nik Madžarov. V resnici je 11,1	,
je spoznal probleme in pri tem, na veljavo in PoveS<0 l|flv narhije, na okrepi jen je svita burške. Kljub mnogoterim 6 biti . njegovem nestalnem In oholc^8ia jo zlasti pozneje, ko je naPr® i od /,a
Kri
gova bolezen, napravilo Vte oajodurne^
mamljivo ljubeznjivosti	^jeg°v
po-
šo nestrpnost, Cesto nagel, 3® " jskal . ,
gled vendar ostro spoznaval* .g doj' pomočnikov za svoje delo. ki 3 Jju 3e go nonrei ouazoval. V Petro-. MjU'
videl truditi se Aehrentala na J® ^ebreh' dne dvorske odrtošaje. Začutil	o^'
falski pritisk v vzdramljenju Ur ,	®
skega. Vedel je, da je baron -■ gtu-Neve boj Rusije z Japonsko, a* ■	^
diral revolucijo. Fran Ferdinan po-gel misliti- da, je postal Ae r-zriavalec RuSije. Rusija jei 1	o<
.varnejši nasprotnik monarhije.
Maribor, 28. sepfem&ra I923J
»TSBO ff«.
2ov. Država je vozove Sprejela ili jih stavila v promet, za plačilo pa se Sploh toi brigala, kakor se rte briga, da bi poplačala domačim! dobaviteljem. Minilo že več kot eno leto, odkar je liaša železniška uprava prevzela vagone, a še “an.es dolguje država graški tvoruiei 50 ^lijonov kron. Sedaj je hotel prometni Minister vnovič naročiti nekaj vozov, 'er domače tvornice no zmagujejo vse-£a> a tvorniea je naročilo odklonila in zahteva prej plačilo starega dolga. Tako
0 železnica zopet ostala brez potreb-
hih vozov, ker se naša vlada briga samo
za partijsko kaso, država in njen ugled
v inozemstvu pa ji je deveta briga. Ni
Se čuditi, da tudi trgovci in industrijci
?e dobe v inozemstvu nobenih kreditov,
inozemstvo niti državi kot taki rte 2aupa.
- Nemci se zanimajo za naša kopali* Sca in klavnice. V Beograd je dospel zastopnik neke velike nemške tvrdke, ki ® zanima za ureditev naših kopališč in avnic, kakor tudi drusrih modernih , fznih naprav. Družba se ohveže, da ure-
1 m olepša gotova naša kopališča, se-' eua proti primerni koncesiji.
.*■“ Ljudsko vseučilišče v Celju prične es6ca oktobra zopet z rednimi preda-ai>jl in] učnimi tečaji.
T'«= 'fres »OrjuHe« v Splitu. Spli , a »PoBeda« poroča, da se vrši letošnji ^°ngres »Orjune« v Splitu dne 1. novem-ra» Kongresa se udeleže delegatje vseh L.*®aoiaaoij »Orjunc«. Dnevni red bo ob-aR^ett Hakna dno.
Slovencev v avstrijski Koroški, j^ Strpnevesi pri Šmihelu nad Pliber-v?® Hana poročajo:	Medtem ko vaši
'‘NfcTfiA; V i i	__	iv t *
veiaci brezskrbno veseljačijo, v Mari-drugih krajih v Sloveniji pod Ša dobrodelnih veselic, kakor: po-^ in rešilni oddelek, kolesarske dir-taf ^0go°le^Iie tekme, koncerti, »Lieder-toj* * *n CQ^° ufimško-nacijonalni akade-Cui plesi itd., razbijajo koroški pani-Safl^i he(^0^ne prireditve in 'celo na-Itil*30 slovenske goste v 'slovenski sro-^\kako da jim1 je ogroženo življe-- ’ je to gola resnica, naj dokaže
j‘e ,Vn» sledeči slučaj: 2. septembra se ^ mnogo domačinov irf okoliča-^^‘ubljeiti domači slovenski go-
1^.. - Pri Pesek-u v Srtpivesi. Ta go 3e V tej vasi vedno dobro obiska
j 111 je bila tudi to Hedeljo ob’ priliki Vnanja, ‘medtem1 ko je imel nasprotni J^tilničar nemčur-renegat vse prazno. , 0 Se nemčurje daleč okoli bolelo in1 so Jjj^ili napad Ha mirno v gostilni sedeče imenske goste. Pričeli So od zunaj me-kamenje, razibili vse šipe in razde-'« okna. Ker je bila tolpa v veliki pre-^°«i 'im s© nočejo naši ljudje pretepati, umaknili v klet in podstrešje. Nem-. tolpa je potem med vriščem in ^^ijo polagoma odšla.
^Poštaa Hranilnica (poštanška sle* ^u!?a) v Beogradu začne posiovati 1 ^ *n s*cer opravljala za le čekovni in virmanski promet.
poslaniško mesto je bilo važna, So ^ 'Kii pršel zunanjega ministra, iaogel
Vgf^a ^ogel z Ballpiatza utfntoriti pdtt ®°8lan1koy, še Važnejši. Raseulega »f Omskem! dvorcu in' dnaajaki ®erd% bila zopet sporazumaa. Franc
tai	fekrbel,	da	potuje	“'ehreii-
^urtaj.
3e so bili kabineti mirni. Vsak se -	zaP°sicH	9 samimi seboj.	Att-
8q je"16 premagala Bure. Francija 1 iaj^v °dniarala 0(1 kolonijalnih doživ-jo,	vinski	boj	Francije	z	Itali-
la **taljanska ozlovoljenost, je mini-Prj .. hokoliko leti, Tunis*,	ki je	bil
febeljvi. . zagotovljen, se je dal vedno te-ttoatr<?e razitaljaniti. Italije nihče ni Va^ji a,Lz.a Popolnoma resne. Od daleč je ^ipolis, bodočnostna	uteha	za
Ikajj ’^ala	pa sta	tudi Valona in	Bal-
^On'arh	80	sočasno vzdihi iz
Vijjc<! V6	vedino	»neodrešenih	pro-
kal0 j,11®.0, smeli preslišati. Toliko je mi-le sp0 a '°’ ie imela sredi vseh želj 'feČenf111!;11^ u^arec Pri Adui, na poneha ,f ins^i pohod, da je Italija sa-^ttsiia .VSeia iskala red izpolnitve.	In
t,. _AJa Ift	ti	i.
^aja]a "v ?drav^a rane. Če je sploh ob-^t^iv„ a|?:a skrb, tedaj je to bila nepo-h«! jj ■*“-acedonija, strah pred tem ce-arn,im 'sedaj še preuranjenim ° njp,a ^Jco cledščino. Za enkrat se 8el bar'1 m°^a^0- Nemoteno si je mo-fca^r.1* AeKrehtal pripraviti, kaj ^ 11 a ®allplatzn hoče.
na Euilaj s .čusttoBi ruskih
Poštrio-hranilnično službo Bo tudi nadalje še vršila v njenem dosedanjem področju (v Bosni in Hercegovini) poStna hranilnica v Sarajevu, ki vsied ustanovitve poštne hranilnice v Beogradu spremeni svoj naziv y »poštni čekovni zavod v Sarajevu«.
— Obrestovanje čekovne imovific. —> Poštna hranilnica v Beogradu ter poštni čekovni zavodi v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu bodo od 1. oktobra t. 1. daije obrestovali imovino na ček. računih z sedaj obrestna mera 1.8%).
— Poštna čekoviia služba se Bo od 1. oktobra t. 1. dalje vršila po predpisih novega pravilnika. Glavni smoter je pospešitev izvrševanja čekovnih vplačil in izplačil s tem, da se uvede neposredno občevanje poštne hranilnice v Beogradu ter poštnih čekovnih zavodov v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu z vš.mi poštami v kraljevini. Dočim se n. pr. do sedaj prijavljale vse pošte v Sloveniji čekovna vplačila samo ček. zavodu v Ljubljani in je šele ta naznanjal Vplačila na položnice drugih pošt. ček. zavodov tem zavodom bo od označenega dno dalje vsaka pošta pošiljala položnice direktno dotičnim zavodom', za katere so bile vplačane. Ravnotako bode v bodoče vsak zavod pošiljal čekovne nakaztiice direktno na izplačujoče pošte in ne več potom posestinega zavoda, v katerega področje spada pošta.
— Izropal dvorili vlak. Na beograjskem kolodvoru so te dni prijeli mladega Rusa Borisa Aleksejeva, ki je vlomil v dvorni vlak. Bil je že 15 dni na delu ter je odnesel iz vlaka različne predmete, kakor preproge, pregrinjače itd. v skupni vrednosti nad lOO.OCO Din. Ukradene stvari je prodajal raznim starinarjem po neznatni ceni,
— Obisk francoskega predsednika v Pragi. Predsednik francoske republike, Millerand namerava meseca oktobra po-setiti Prago, kjer mu prirede Svečan sprejem. Ob tej priliki se sestane s predsednikom1 češkoslovaške republike Ma-sarykom', ki mu bo pozneje, morda spomladi vrnil obisk v Parizu.
— Šiiritisoč let staro pšenično zrnje. V grobu Tutankamona so med drugim našli tudi nekaj pšeničnega zrnja. Poskusili so, ali bi to zrnje, ki je staro že ffad štiritisoč let, še pognalo in rodilo. Pest tega zrnja so poslali tudi na'Madžarsko, kjer so ga posejali v komitatu Feh-er. Kakor poročajo madžarski listi, je zrnje lepo pognalo in so te dni poželi zrelo pšenico. Dobljeno zrnje je izredno dobre kakovosti in izgleda, kakor da je pognalo iz popolnoma svežega semena.
— Gibanje med ruskimi begunci. Med ruskimi begunci je v zadnjih dneh nastalo radi dveh naredb, ki jih je izdal general Wrangel, živahno gibanje. Prva Haredba zabranjuje Wranglovim! častnikom, da bi se bavili s politiko. Ta nared-ba je izdana radi tega, ker vlada med ruskimi častniki mišljenje, da Wrangel
prijateljstev. Toda spominjal se je tudi oporoke grofa ATidrassyja, ki je obljubljala mofiarhiji bodočnost na jugozapa-du, v Solunu. Aridrassy še ni drznil napraviti iz avstro-ogrske okupacije, ki jo je izrekel nad Bosno irt Hercegovino berlinski kongres, aneksije po Avstro-Ogrski. Njemu sta bili okupacija in aneksija ista vsebina v dveh izrazih. Kaj bi moglo biti ilekoč, ko bo začelo podedovanje vseh ob Zlatem1 rogu, mu ni bila trenotna skrb. Za enkrat, mu je Evropa odobrila okupacijo kot upravičeno. In monarhiji je pokazal smer. — Podpiral je torej Turčijo, da bi ne propadla prezgodaj, pomagal jo jo galvanizirati, da bi se Evropa sama ne clek-trizirala. Vsem svojim naslednikom jc mogel želeti, da bi kaka odskočivša iskra vendar ne vžgala. Grofu Goluchowske-mu za rusko-japonske vojne seveda ni prišlo na misel, da bi nadomestil besedo okupacija brez posebnega trušča z besedo aneksija. In dasi je pozabil na takrat, lahko trajno poravnavo s Turčijo, jo obenem pozabil, da bi vzdržal vsa] podedovano turško prijateljstvo. Seda] je imel baron Aebrental razne možnosti. Mogel je galvanizacijo ob Bosoorn znova izvrševati. Mogel je študirati j/*1' pravljati iz kažipotov berlinskega kongresa pet v Solun'. Mogel je to storiti v soglasju z Rusijo, t— je morda upal, mogel je s tem prodreti proti Rusiji S premočjo, knr je sebi zaupal. Kabineti so bili tedaj mirai. Imel je razne mež-
ni dovolj monarhističen iif saSar«rftjo zato osnovati posebno monarhistično stranko z generalom Polatovom na čelu. Druga naredba prepoveduje častnikom, ki niso člani Wranglove armade, nošnjo epolet. Ta je posebno razburila one oficirje, ki ne služijo v Wranglovi armadi, pač pa nekateri kot tehniki v našem vojnem ministrstvu. Stari oficirji in generali ruske armade so se zoper te Wrang!ove naredbe pritožili. Pri kom'? »Novi list«, po katerem posnemamo te vesti, ne pove.	;
— Potres v Perziji. Reuterjev urad poroča iz Teherana: V korazanski provinci je 24. tm. potres popolnoma porušil štiri naselbine. 123 oseb je mrtvih, več sto pa težko ranjenih. Potresni Sunki še vedno trajajo. Bati se je nadaljnih nesreč	■	■
— Bakhvinov sin socijalist. Berlinski »Vorwiirts« poroča iz Londona, da se je Sin angleškega min. predsednika, Oliwer Baldwin', oficijelno priključil socijaliz-mu, ker se je dal vpisati v listo delavsko stranke. Pri novih volitvah namerava nastopiti kot kandidat delavske stranke.
— Pogreb na aeroplaHu. Minuli četrtek je sprejelo budimpeštansko policijsko ravnateljstvo iz Monakova opozorilo, da je odšel iz Monakova proti jugovzhodu misteriozen aeroplan, o katerem se sumi, da ima na krovu mrtveca. Par ur pozneje je res dospel v Budimpešto aeroplan iz Monakova. Policija je uvedla preiskavo ter je našla na krovu aero-plana mesto potnikov — cinkasto rakev s truplom mladega dekleta. Kakor se je pozneje ugotovilo, gre za truplo neke Turkinje, ki je umrla pred par dnevi v Monakovem. Stariši so jo hoteli psko-pati v rodbinski grobnici v Carigradu in so najeli aeroplan, da jo čimprej pr3-peljo v Carigrad. Ker pa se pilot ni mogel izkazati z dovoljenjem bavarske vlade za izvoz, mora tako dolgo čakati v Budimpešti, da prispe to dovoljenje 'iz Monakova.
— Trgovina s sužnji. Splošno Se misli, da je trgovina s sužnji že davn> odpravljena. Razen v Afriki je nedavno dognala Zveza narodov, da cvete tudi v Abesiniji zelo živahna trgovina z živo robo. Trgovci love ljudi in jih vklepajo v močne železne okove. Prodajajo jih v Malo Azijo kot delavce. Za moške ee plačuje po 6 do 24 dolarjev, ženske pa se splošno slabo plačujejo in tudi ni po njih nobenega povpraševanja. Zveza narodov je povzela primerne korake, da to trgovino enkrat za vselej prepreči.
— Potres v Perziji. V noči od nedelje na pondeljek je vladal v Perziji silen potres. Potresni sunki so se ponavljali vso noč. Najsilnejši sunek je trajal nad dve minuti. Skoda, ki jo je povzročil potres, je ogromna. Več mest je popolnoma razdejanih. Po dosedanjih vesteh je na stotine mrtvih’ in težko ranjenih, ve čina mrličev pa je še pod razvalinami.
riosti. Pozneje se je Izkazalo, da je poskusil vse hkrati.
Mnogo ni govoril o tem’. Pravzaprav popolnoma nič. Možem, ki 'so pisali za časnike, se je zdel molčeč. To je bilo no vo na Ballplatzu, novo na Dunaju. Di plomatje so spoznavali, da je vse zelo pretehtaval, da pa je ostajal, če je sploh govoril, pri nazorih. Nekega poslanika Anglije, ki take mirnodušnosti gotovo ni bila vajena, je pustil mirnodušno in' namenoma čakati dan za dnem', prodno ga je vedel k cesarju. Ni se dal siliti. Ni Se vedelo, kdo ima vpliv nanj. Ni se vedelo, ali ima sploh kdo upliv nanj. Dozdevalo Se je, kakor da se zanaša samo na sebe, fia svoje poznavanje stvari, na svojo prepričanje. Kaj je botel storiti, o čem je premišljal, je bila njegova skrivnost. Dokler ni ležalo nekega dne Ha njegovem pisalniku neko pismo. »Nikakor ne gre, da bi minister zunanjih poslov in' Sef generalnega štaba dru brez druge sr* delala vsak zase. Vsaka politika velesilo ima Smisel le tedaj, ako mOre Sijene zahteve v skrajnem slučaju zastopati tndi Ultima ratio, torej vojaški ukrep. Minister zunanjih poslov, ki ne kaj od njegovih smotrov moro podpirati armada in s kako močjo, bi mogel voditi 1« fiegotovo politiko. . . «
PisiSo Je Bilo kratko. Imelo jo podpis: Conrad pL H8tiendorf.
£)alje prihodnjič.)
Mariborske vesti.
Maribor, 27, septembra 1923.
mi Vodstvo železniških delavnici V Mariboru prevzame g. Stanojje M;livo-jevič, doslej načelnik delavnic drž. de-leznic v Nišu.
m Čujte, ljudje Božji! Prejeli štfio: Uradniška menza na Slomškovem trgu se je prelevila v Casino Gasthaus. Kdor tega ne verjame, naj se sani prepriž« na licu mesta, kjer mu bode v oči padel ve« likanski napis »Casino Gasthaus«. Kaj bi k temu rekel ranjki vladika škofi Slomšek, ko bi se zbudil iH pogledal še« dajni slovenski Maribor? Ravno isti Bin« čaj najdemo v Vetrinjski ulici. V bližin!: hotela »Kosovo« je Olepševalno društvo razobesilo napis glede pobiranja divjegal kostanja in sicer tako, da se šopiri pS prvem mestu nemški napis, slovenski pni kot podrejeni ponižno na drugem me« stu. ReS, Slovenci lepo napredujemo, Ako pojde tako naprej, Bomo lahko pri belem dnevu po slovenskem’ MariBorui slovenske napise z lučjo iskali.	l
m KavarHa mestni park. Dnevno zve* čer pri vsakem vremenu svira tfa glaso« virju znani češki pianist Franjo Chan lupa.
m Glasbeni Matici v Mariboru je
darovalo Društvo magistratnih uradnikov v Mariboru 300 Din. mesto venci na grob pok. g. dr. Vladimira Serneca, za kar se odbor Matice iskreno zahvaljuje in prosi, da bi se pri takih in drugih prilikah Se mnogo dobrotnikov spomni« lo na Glasbeno Matico oziroma aa njeno glasbeno šolo, ki se bojuje viled slabega gmotnega stanja za svoj obstanek.
m Nalezljive Bolezni v Mariboru 13
okolicL V Mariboru in okolici po začele zadnje dni zelo razsajati razne Hale ti ji« ve bolezni, tako Škrlatica, davica, zlasti; pa griža in' tifus. Bolnica je skoraj pre« napolnjena. Tudi v okolici Bo BolezttS zelo razširjene. Ljudstvo ni dovolj po« učeno, da bi 66 znalo uspešno ^arovatii. V bojazni pred visokimi b'o]ni5kimii stroški ljudje navadno prikrivajo vefci* no slučajev in skušajo z »domačimi^ sredstvi izlečiti. Čudimo pa se, da in e st« ni fizikat ne izdaje, kakor je to V drU* gih mestih običajno, tedenskega *dra^* stvenega izkaza. Mi smo že enkrat ape« lirali na g. župana, da bi v tem1 ozira th krenil potrebne korake, toda g. ZupaS imajo očividno druge težje skrbL Misli« mo pa, da bi občinarji tudi imeli pravu co kaj več zvedeti o delovanju mestno^ ga fizikata.	i
m Posamezni pouk iz strojepisja, »te* nografije (Reform-sinterni irt Gabelsber« ger), trg. dopisja. knjigovodstva (exfo< stavno, amerik. in’ dvostavno), in' trg« in' bančnega računstva. Kovač, Maribor, Krekova ulica G.
m’ V hotelu HalbVidl se toči daevSd dobro znano črno pivo iz pivovargei Gotz.	'
m Svarilo. Kr. polic, koniisarijal % Mariboru poroča: V času od 15. do 26. avgusta 1923 je izginila mesarju FratSeui Krajnc odnosno njegovi Kehl Alojziji' Krajnc pri Sv. Rupertu v SIoV. gor. Sle« deČa zlatnina iH sicer: 1 zlata žensk* ura z graviranimi cvetlicami na pokro« vib, 1 zlata tanka do 50 čm dolga veriži« ca, 1 zlata zapestnica za uro katera 8« da raztegniti, 1 zlatnik' po 10 krofE, 1 zlati moški prstan' z 4 oglatim1 modrini kaninonf in 3 Srebrnjaki po 5 kroži. Skup« rta škoda znaša nad 20.000 krofi. Svari 8« pred nakupom Ifi prosi se za takojšnje obvestilo za slučaj ponudbe teh predme* toV.	!
m Tatvina jermen. Pri tovarn! po« tiiStva na Koroški cesti zaposleni Friderik Ferenc je ukradel svojemu gospodarju gonilni jermen, ga razrezal za podplate in ga s^ril v skladišču. Izročen je bil sodišču. Škoda znaša veC tisoč kron.
irt Mestno kopališče je Izvea Hedelje la ponedeljka vse dni v tednu odprto. PaurS« ko pel j je ob sredah Irt petkih za dame, ostale dni za gospode. Občinstvo Se opo« zarja, da mu v prvih kopelaih’ drteh treba čakati na kopelj. Kopališče j« od« prto od 10. ure do 19. popoldjje, Blagajna pa do 18. 	^
Marodn® gledališče.
Pred otvoritvijo gledališke sezoSe.
Gledališka sezona 1923-24 se otvori začet« kom prihodnjega tedija § krasao CaiiH
6&?«ar4
o'JC A jB O ii«.
Earjevo 'dramo »Kralj Ha Betajiiov!« v režiji g. Valo Bratine. Takoj za temi se ivfprizori jako zabavna Molierova komedija »George Damlini ali prevarjeni soprog« vi režiji g. J. Koviča. Kot prva glasbena predstava je Ha repcrtoirja 5z-yirjia slovenska opera, od Viktorja Parme »Zlatorog«, ki se je vprizorila pred 4 leti v) Ljubljani irt dosegla lep uspeh. 0'b' tej priliki opozarjamo eenj, posetni-ke, da bo uprava radi štedenja omejila predstave na minimum, zlasti dramske. Zato Jiaj; si vsakdo vsako predstavo čim-preje ogleda. S tega vidika je uprava uredila vso 4 abonometite tako, da je v vBakeml abonemeentu pustila prostih ne kaj lepih part, sedežev iti lož za izveri-aJbonentsko posetnike gledališča. Le v fetačajn velikega zanimanja, sc bo ta ali ona predstava igrala tudi izv. abone-iaienta.
Gg. abonentom. Spričo rrinogoštevll-Bih' prijav, so je gled. uprava odločila o tvor iti še četrti abonement (D). Ker je že nekaj parternih 'sedežev in1 lož lia raz polago, opozarjamo vse ljubitelje gledališča, da fco čim preje abonirajo, ker se ©tvori letošnja sezona v torek, 2. oktobra. Opozarjamo, da imajo gg. abonentje to ugodnost, da še jim! med letoml cene Se povišajo, (ločim! !se bodo morale iz-jvenabonentskinf posetnikom cene, v Slučaju naraščajočo draginje, temu primer Sto zvišati.	!&!<#!•*•<**
11VM61 linij-
Maribor. 28. septembra 1323
Gospodarstvo.
rrr Produktne borzo 2fi. Sept. Beograd: pšenica 360 (ponudba), turščica ponudba ‘280, 'JečmeHl pomldba 260, oves ponudba 255.	' Zagreb: pšenica Solunska S62.5,
bosanska 350, oves 240, turščica sremska .žolta 307.5, baška 270, moka »0« 570, »2« !510, »6« 400. N-o vrt Sad: pšenica baška 360, banatska 360, Sremska 355; rž baška 2825; ječrrteiT baški 272.5—280; oves baški 250, banatski 260; turščica baška 260 270, jtova za jatiuar 100% kasa 215.11; Moka baška >0« 565, »6« 400.
g'Hmelj. XXL brzojavno tržrfo poro1-?So. Žatee, 25. sept. 23. Zunaj živahnejšo Bakopovanjo po 2950—3250 čK za 50
fc*.	w
Objave.
f~ § InStrtikcije za višjo inč Hižjo glmna' *ijo diaje resverC osmošolec, Naslovi pove iz prijaznosti uprava »Tabora«.
^Stenografski tečaj na drž.-trgovali 80®!*$! Mariboru prične 1. oktobra Pri-igltašeiSci «e Tibero- v) svrlio ugotovitve uč nibruii oW 18. uri vi L b razr. (Vhod Baz-lagovat'ul. 26, I. Hadstr.) — Prijave še Sprejem1® ravnateljstvo dnevno od 11. do DS, ure.
§, Plesna šola Pečnik’. S 1. oktobrom pričnejo plesni tečaji za začetnike, otio-'ke in’ nadaljevalni tečaji. Priprave se sprejemajo samo $ stanovanju, Kreka Iva ulica 8, .dnevno od 11. dO-12. ure iri od 17. fdo 18. ure.
§ Vinska trgaiev privatnih nast avlieneev. Pred d el a za vinsko trgatev; bo docela dokončana. Pripravljeno jo VSe, ;dat se—bo v nedeljo zal>ava razvila v po-poltio zadovoljstvo obiskovalcev. Sv trato ^priljubljena godba »Drava«, ter se Bo^alJ njenih zvokih' na lepo priprav-IJeHeSiS prostoru v veliki dvorani plesalo, kot še pri Hobeni prireditvi. Ta vinska . (trgatev ge bo pač lahko štela med naj-
lepše prireditve letošnje jeSenf. Vsi pa-' .viljoni bodo bogato obloženi z raznimi jedili irt pijačami, posloval bo poštni urad za šaljivo pošto, amerikanska ženitev, kolo srečo irt razne druge zabavne točke bodo na programu, tako da obiskovalcem ne bo dolgčas ter jim bo ta prireditev, ostala dolgo v spominu. Zato vi nedeljo vsi na veselico privatnih na-stavljencev h Gotzu. Na veselo svidenje!
Obrtne zadruge proste pristojbin.
Obrtne zadruge so vi smislu sklepa, ki ga je storilo upravno sodišče v Ceija, glede tožb na upravno sodišče, po tar. post. 75 b. prist zak. pristojbine proste, Predmetni sklop se utemeljuje:
Obrtne zadruge, to so v smislu obrtnega reda iz leta 1859 oz. 1907 ustanovljene zadruge, so nositoljice tako javnopravnih kakor imovinsko-pravnih (privatnih) pravic irt uživajo osebno prostost po tar. post. 75 b. za: 1. listino irt spise, katero izstavijo v njim’ po § 114 obrtnega reda zauparte Svrhe; 2. vloge na nadzorovalno oblasti v vseh nadzorovanju podvrženih poslih’. Pač pa So glede pravnih opravil, listin, vlog, ki zadevajo pr i v at n o pravno razmere irt premoženje zadruge, ali slučajne ne pod § 114 obrtnega reda Spadajoče svrhe, smatrati kot privatrie osebe in podvržene pristojbini.
To splošno načelo je finančno ministrstvo gledo vlog tako razlagalo, da so obrtirto zadruge gledo Vseh vlog, katere vlagajo z namenom, da dosežejo njim zauparte javne svrlio (§ 114 obrtnega reda) kolka proste, tako da velja osebna prostost, tako gledo po § 114 zak. z dne 5. februarja 3907, drž. zak. 26. razširjenega avtonomnega delokroga, kakor tudi v slučajih, kjer je obrtnim zadrugam pripuščena irtigerenca V obrtnopravni.u-pravi, tako posebno glede prizivne pravico zadrug po § 18, 20 in1116 a obrtnega reda ex 1907.
Naloge obrtnih zadrug so v § 114 obrt reda obširflo, toda no izčrpno naštete, ker Imajo tudi drugi paragrafi tozadov na določila. Med drugim spada v delokrog obrt. zadrug v splošnem: Pogajanje za pokliorio koristi obrti im zastopanje teh koristi. V tem oziru pripada o-brtnim zadrugam dolžnost in pravica, da V svrho varovanja interesov po njih Zastopane obrti iz lastnega nagiba posredujejo pri oblastvilf z upozoritvami, prošnjami iii prizivi itd.
Predmetno gre za tožbo proti 'naknadnemu pobiranju občinskih1 doklad pri gostilničarjih’ iti kavarrtarjih od o pojnih pijač. Zadruga je kot zaščitnica svojih članov -> gostilničarjev iti kavar narjevi — že v admirt. postopanju! vloži la priziv na magistrat iti! potem na mi nistrstvo za notranje zadeve v Beogradu. Proti odklonilnim administrativnim odločbam zastopa oziroma hoče zastopa ti zadruga interese svojih članov potom tožibe pred upravnim sodiščem’. Ker ne gro predmetno za uveljavljenje imovin-skih ali privatnih pravi« zadruge, nego hoče zadruga! varovati po Svojem delokrogu poklicne interese gostilničarjev iti kavarriarjeV, je pripozriatf pristojbinsko prostost po tar. post. 75 b.
Zadružibne zveze zasledujejo iste 'svr he, kakor posamezne zadruge. Za nje veljajo ista določila.
Sokolstvo.
o Središče ob Dravi. Sokolsko društvo v Središču priredi dne 30. tm. v Sokolskemu domu »vinsko trgatev« s sodelovanjem sokolsko godbe. Začetek ob l&i uri zvečer. Vstopnina za osebo 5 Din. — Vsi prijatelji Sokolstva se vabijo, da Se naše prireditve v obilnem številu udeleže. Zdravo!
o Sokolstvo u Varaždinu 1877—1923.
Prigodom! proslavo dvadesetgodišnjice »Sokolskoga društva« u Varaždinu izdao je varaždinski Sokol knjigu pod gornjim naslovom. Knjigu je napisao Branko Svoboda, uvod o Sokolstvu složio Drago Chloupek, a naslovnu Stranicuiz-radio umjetnik Vlaho Pečenec. Knjiga veličine osmine arka, obasiže 104 strane sa trideSetak fotografskih slika, 10--15 ukustnih inicijala, Ha fiiiom elegantnem (papiru, ukoričena u modemom! tvrdom papiru. Cijena 25 Din’. U knjiži jo prikazan razvoj Sokolstva u Varaždinu od g. 1877., kad je Jiekadanji »Varaždinski Sokol« osnovan, koji je god. 1885. pro-pao, pa je tek g. 1902. nanovo ustrojeno Sokolsko društvo. Pisac izrtosi u ovome kratkome historijatu razvoja Sokolstva u Varaždinu neke vrlo interesantne, gotovo yeč zaboravljene podatke, koji <5e mnogo poslužiti kao fragmenti za k’ul-turnu1 hi-storiju ovog Starog grada —1 u zadnjih pedesetak g od in a. Pisana je la-kim stilom, a kako je cijena neznatna, pristnpačna je i širim slojevima. NapoSe je interesantno poglavje krize Sokolstva u Hrvatskoj, kad su i n Varaždinu separatistički elementi učinili na Sokol prepad, te dokumente, Ha temelju kojih očigledrto proizlazi, da su današnji separatisti skrivili križu u varaždinskem Sokolu g. 1922., kad a si rtepovlasnopri-svojše sVu imovinu društva, sprave, barjak itd. Knjiga prema sadržaju i formi, u kojoj je prikazana sva histori-ja, znači rijedak origirialitet u jugoslo vertskoj literaturi, a I uopco je u Sokolstvu došada dosta rijetka pojava, napo-se ako se uvaži, da jn je izdalo raznijer-no m'alo sokolsko društvo pod najtežim prilikama. Knjigu najtoplije preporu-čujemo svakom prijatelju Sokolstva,
Tusisfika in šport.
: Slovensko planinsko društvo v Lju-bljani naznanja Svojim' članom', da se je Vodnikova koča na Velem Polju za-tvorila 25. sept. tl. _	.	*s
SoorL
S SK Maribor ; SK Ptuj 2 : 1 (0:1).
Dno 23. t. ml so je v Ptuju vršila prvenstvena tekma med' goraj .navedenima kluboma. Bezultat tekme mora upravičeno presenetiti vse prijatelje Športa. — Lanska jesenska prvenstvena tekma je končala z rezultatom 26:0 in' letošnja pomladanska 10:0, vedno za SK Maribor. Da bi se moštvo Sli Ptuja tako hitro izboljšalo, ni mogoče irt tudi Hi udojstvo-vano. Moštvo SK Maribora je igralo svojo najslabšo igro v sezoni. Edino zadovoljivo so igrali levo krilo (tokrat vodja napada s Svojim' lepim preigravanju do nasprotnega gola irt po krasnem centriranj.tr) in; obrambo, Goalman Ma-
riborčanov se radi malega de’a ni iskazati, edini gol je padel vsled slabega kritja branilcev. V splošnem igi'a 111 nudila skoro ni kakega športnega užit & Mestoma jo bila celo surova, na čenier ntisl delno krivdo tudi sodnik, ki ni ta* Icdj izključil surovega desnega kn Ptuja. Ostro je treba grajati ptu3s 0 publiko, ki je s svojimi bedastimi in P® objektivnimi medklici takoj zavzela 8°^ vražno stališče proti sodniku irt SK riiboru in s tem igro zelo motila. Igrišč« SK Ptuju na noben1 način ne odgovarja terenu, na katerem naj se odigravaj prvenstvene tekme. Južni gol se tiabaJ8 na nekakem' hribčku, kar dela igr® mogočo. Tudi je ostalo igrišče močno ® ravno irt polno kamenja. Ker so dime^ zije drugače povoljne (105X72) bi 60 vstrajnim delom1 igrišče sčasoma Jan* popolnoma lepo uredilo. Tekmo je ^ dil g. Planinšek zelo dobro in strogo pristransko. Kakor doznavamo, je tekmi vložen! protest, k"er je SK ” . nastopal S tremi neprijavljenimi irt se bode radi tega tekma rtajbrže P®14 novila. ; i ■■	1	ii ■. i"'1-
Podonavska konferenca v Beograd11'
Kakor znano, so določbe o plovbi Donavi dopolnjene posetinAm skim paktom^ ki vsebuje določbe O
'a
sko vselbirte, ki naj; zajamčijo prometa po
krogu podon>vske komisije. Ta vsebu jo tudi Stovilne določbe gosP°r^
Donavi. Poleg jtegai P® ^
buje donavski pakt tudi še posebne
ločbe o regulaciji Donave. Za regulacije pa se doslej Hi zanimaj ^ ena podonavskili držaV^ dast bi . rtajvečje gospodarske važtiosti z o Jfa hitrejši in točnejii propSel, S®,*0 prizadete držafv-e, ampak zal Srednja ^ vzhodno Evropo V splošnemu Don^j|j vprašanje tffi le gospodarski paro®®* ^ bi brl podrejenega značaja, temv^. f vprašanje, H je S? neposredni mrtogimi drugimi mednarodnimi darskimi problemi. Že eponato® ^ 1922 se je vršila na| Dunaju koS?#0^ podonavskih! držav, !veffldar pa && ^ konferenci niso bOi storjeni JoSka** ^ zitivni sklepi, ker takrat 5a W dtžave ratificirale donavskega ^ To se je mied tem izvršilo. Vspodi«1*® ^ ponovno konferenco So sprejel« ^ zadete države. Kedaj &e^bo ta konf®^ ^ vršila; še ni Hatančno določeno ® zadevna pogajanja v teku. KonS^'^
se bodo udeležili delegatje OesK.'«1’*' ke, Jugoslavije, Madžarske,	j#*
Bolgarije, 'Avstrije im Nemčije! stopniki podonavsko komisije. garto je, da so-sestaftio konferenca P1 ca oktobra vi Beogradu. Konfere^ ja bi predvsem odobrila pogodbo, ^ sklenile med seboj podonavske brodne družbe. Nadalje naj bi ^ ^ jeli ca razpravljala o regulaciji Dona^ ^ o razdelitvi stroškov na posamozf> ^ ^ žave, ki prihajajo pri tem M P06 Končno naj bi se še sklenila P0^ regulaciji Železnih vrat. Kortčnai vseh .vprašanj, ki so še V teh zaaffatfli vedno nerešena, bo nedvomno v. meri pospešila razvoj in1 ^	°-h
prometa, ki tvori erto najvažrxeJs^vaIIii srednje Evrope z balkanskimi & iti z orientom
Mala oznanila.
Ptetarje, Itaijcae, sprejema proti dobri plaži od komada Platana v Stmišču, Slovenija r. 2. z o. z. Stanovanje pre-sikrtiljena. Delo stalno. 2099 4
Očanec M sprejme pri tvrdki I. Baloh, Maribor, Grajski trg 3.	5056	10—6
Mlzarsld pomočnik se sprej-me v 'Vibanovi ul. 26.	410»
Odd« se soba s kuhinjo. Zidovska ni. 19. VraSk*. 2111
# najem SO odda večji prltliini lokal na c«sto T nori hiši, pripraven xa prodajalne in pisarna, na eni glavnih ulic v Ljubljani, bli*u juinega kolodvora. Ponmdbe pod »Pritlični* na Aloroa C»mpany, Ljub ljana.	2112	2-1
Krasno stanovanja, 3 sobe, kuhinja in kopalnica, se odda ali zamenja za dre soba in kuhinjo. Ponudbe na upravo ,Tabora* pod it. 2110. 2110|
RatlUni namizni nastavki,
iaSice, pundni servis, vaze, svetilniki, električna »toječa svetilka, 4rnilnik, velike Marijine podobe, druge podobe, okviri, dekorativni vrči, okraski in različno na prodaj v Cankarjevi ulici 8, II. ndstr., na lavo, vrata St. 8. 2107 2—1
Zimski moSkl plašč z perzi-janskim ovratnikom, siva able-ka iz lodna, damski plaSč, damski kostum, damske obleke, jopce, bluze, svilnate obleke, jumber, klobuki za gospode ia dame, čevlji in različno na prodaj. Cankarjeva ulica 2, II. nadstr., na levo, vrata it. 8.	2108	2—1
Odda se soba za dva boljša gospoda. Naslov pove uprava „Tabora“.	2698
Zamenlava stanovanja. Stanovanje, obstoječe it sobe in kuhinje, parket, električna raz-svetjavn, pritličje, sredini mesta, se zamenja s stanovanjem z dvema sobama in kuhinjo. VpraSati: Sodna ulica št. 25. vrata 2.	,	5—5
Parilo za pranje se vzame
na dom po znižani ceni. — VpraSati pri Mariji Škrbine, . Strosamayerjeva ulica 3.	,
Pristopajte k Jugoslovenski Matici,
Ugoden
nakup
blaga
je samo v modni trgovini
B. Veselinovič s d.
Maribor
Gosposka ulica St. £6.
Galanterija
drobnina, trikotaža
Samo na debelo I
Gaspari & Faninger
Maribor J047 Aleksandrova cesta 48.
Prostovoljna dražba
enovprežnega voza s konjem v opravi B tffj v soboto, dne 29. septembra 1923 ob po1 ^ b°
notarski pisarni Vetrinjska ulica 11, pred * stal konj z vozom.	i-se
Ponudbe pod inventarno ceno po ne sprejmejo.
Znesek se mora pod ogibom daljne plačati.	firba5,
Sodnijski poverjenik notar dr.
tako)
Zahtevajte
povsod ,TABOR
Liafifeilk m, jadgfet^il	«	Odgoazcaaii	Kftiaifci	BadoU	Ozim,	^	rpifika;	Mariharaka dsk*r»» A. d*