Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. V. V. — seRcije sra dravsko banovino v Ljubljani
__	J.	,	Urednlltvo In uprav*: LJubljana, Franlllkmnska mlic* 6 1. Rokopisov ne vralamo. Nm/ranklranth pisem no sprejemamo. Izhaja vsak teirtek. Narolnina letne
H[ ftiGSGCna pttloga VTOSVG&a« == tO Din >< l»»«.^ «O Oin. ¿/«ni ..*«■> /. V. P.	/l*f . U.nartno. Oglasi po «miku bi dogovoru, davek posebt. Polt. iek. rai. 11.153. T«/«/on J?/i
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
Učiteljstvo še vedno prihaja na zborovanja svoje stanovske organizacije. Mnogo, vedno več je razlogov za to, vsaka pot na sestanek tovarišev je spremljana po globokem hrepenenju, vplivati z vzajemnim nastopom, s skupnim krikom po odpomoči, na potek svoje usode.
Ze dolga leta se vrše te procesije na kraje učiteljskih zborovanj in to po vsej državi. Skupni krik se izgublja vso to dolgo dobo v gluho ložo.
Koliko varanega optimizma, koliko razočaranj in strtih upov!
Koliko razlogov, da bi morali že enkrat obmolkniti, da se pogreznemo v nemo bol, da ne kričimo y svet, ki nima organa za naše gorje!
To je govor razuma, beseda ponosa. A potreba prevpije razum, potepta ponos. Izroči človeka bedi in stiski — in zastrl si mu razum, zlomil mu ponos, onečastil si njegovo človeško dostojanstvo ter ga predal instinktom. In zato klici ne prenehajo, ponavljajo se marveč z vse večjo vehemenco.
Beda stopa v učiteljske domove. Razpoloženje ljudskih vzgojiteljev je natančno tako, kakor bi si ga merodajni činitelji ne smeli želeti.
S službenimi leti rastejo izdatki za vzdrževanje družine. Ne rastejo pa sorazmerno uradniški prejemki. Nove, težko pričakovane povišice, ki so navadno že anticipatno obremenjene, se paralizirajo z nepričakovanimi redukcijami. Tako se neprestano stopnjuje nesorazmerje med prejemki in izdatki. Nastali primanjkljaji se krijejo s posojili, za katere že naprej vemo, da jih z rednimi dohodki ne bomo mogli plačevati. Uradništvo postaja najslabši plačnik in upniki si morajo vedno češče pomagati z rubežnijo uradniških plač. Računski oddelek banske uprave bi mogel radovedni javnosti postreči v tem pogledu s pretresljivimi podatki, za katerimi se skrivajo žaloigre neštetih uradniških družin.
Poleg teh direktnih dolgov rastejo v ne
dogled razni obročni dolgovi. Z lučjo o belem dnevu bo treba kmalu iskati uradnika — družinskega očeta, ki bi mogel sebi ali družini preskrbeti novo obleko, ne da bi se zatekel k plačevanju na obroke. Tako se mu s podra-ženjem blaga, ki je nujna posledica vsakega kupovanja na obroke, avtomatično niža njegova že itak nizka in z raznimi odtegljaji okrnjena plača. Pa tudi ta žrtev mu ne pomaga, da bi se oblačil vsaj stanu primerno, kajti premnogokrat je tako kupljena obleka, ki mora biti slabe kakovosti, prej nerabljiva kot plačana. Nič čudnega, če nam je poskus, doseči v številkah samo učiteljske dolgove v dravski banovini, dal zaslutiti fantastično vsoto kakih petnajstih milijonov.
Kdo naj pri takem stanju še misli na duševno hrano, na nadaljno svojo izobrazbo? Kje je danes slovenski izobraženec, ki bi si mogel nabaviti najpotrebnejšo ročno knjižnico za izpopolnjevanje svoje splošne in poklicne izobrazbe.
Kdor ne napreduje, pa nazaduje, kar velja za današnji tempo napredka na vseh znanstvenih popriščih v dvojni meri.
Kot bajka iz davnih dni nam udarja še iz polpreteklega časa na uho novica o bibliotekah, ki niso manjkale v sobi nobenega inteli-genta. Kakšna razlika, če pomislimo, da mora poročen par po desetih letih še plačevati obroke za svojo skromno opremo. V Sloveniji obstoji »Šolska matica« kot edino pedagoško založništvo, ki nudi svojim članom za borih 30 din vsako leto po 3 do 4 aktualne vzgoje-slovne in metodološke knjige. Število njenih članov konsekventno pada in ni izključeno, da bo moralo društvo v najkrajšem času ustaviti svoje prepotrebno delovanje.
Kam plovemo v tem času, ko vsihajo življenjski vrelci naše narodne šole, ki bi ji le pospešena strokovna poglobitev slovenskega učiteljstva mogla zaustaviti grozečo okrepe-nelost.
Proletarizacija uradništva napreduje s strahotno učinkovitostjo. Obubožanje učiteljskih družin zavzema take dimenzije, da obstaja resna nevarnost za moralno zdravje tega važnega stanu.
Učiteljstvo še vedno prosi, ker v svoji pošteni preprostosti enostavno ne more verjeti, da bi potrebna in pravična stvar ne našla zagovornikov, kjer se reže in odmerja njegov vsakdanji krub. Predobro pa poznamo njegovo razpoloženje, da bi ne vedeli, natančno vedeli, da bo tem prošnjam skoro sledil globok molk, one vrste molk, ki modremu govori cele knjige, molk, ki tuli. Človek, ki prosi, ni še obupal, se še oprijemlje sleherne bilke, v njem še tli medla iskra optimizma in tihe vere v človečanstvo ljudi. Prevarjenemu v tej zadnji nadi se vselita v srce obup in cinizem, najslabša svetovalca na življenjski poti po-edincev in celih stanov.
Skoro bo slovenski narod obhajal dvajsetletnico one deklaracije, ki je združila njegove najboljše člane v enem samem srčnem kriku po svobodnem razmahu stoletja tepta-
nega ljudstva. Obletnica demokracije!
VSEBINA:

Osnove zdrave bodočnosti
Šolstvo je živ organizem, ki se je iz skromnih početkov razvijalo skozi stoletja v vedno bolj dovršeno obliko. Ono raste vzporedno s splošnim dvigom kulture in je povsem odvisno od kulturne višine, gospodarskih in političnih prilik v svetu.
Vsakokratna oblika šolstva (vzgojni in učni smoter, učni načrti in metoda ni samostojen izum učiteljstva, nego je nastala radi posebnih kulturnih in gospodarskih razmer tiste dobe. Šola je odraz svoje dobe.
Tako je liberalna šola vzgajala učence v smislu liberalnih načel, ker je ves življenjski red in družbeni poredek zahteval ljudi, ki mu bodo služili.
Kakor se vsak živ organizem izhira, tako je tudi liberalni sistem, potem, ko je izpolnil svoje poslanstvo, odpovedal. Ustvaril je silno tehniko in razvil kemijo, ustvaril trajne umetnine in ves kulturni napredek do take višine, preko katere s svojimi nauki in sredstvi ni mogel.
S padcem dosedanjih resnic v družbi je istočasno odpovedal do sedaj veljavni šolski red. Zato je treba z vzrastom novih družbenih zahtev ustvariti šolo, ki bo prilagodena zahtevam sedanjega časa in višini kulturnega razvoja družbe.
Pot človeškega razvoja in napredka ni jasna. Tekom časa se izoblikujejo nazori, ki jih po neki dobi človeštvo zavrže ali odobri. S sprejemom nekih načel postanejo ta last, cilj in plamenica človeštva.
Ta pot je združena z iskanjem in tavanjem.
Mi tavamo med evropskimi narodi v vrsti poslednjih. Naš narod je še brez določnih pogledov na svet, vzgojitelji na šolo. Družba išče najboljši odnos med seboj, duhom in materijo.
Genij našega naroda še ni tako razvit, da bi bil v družbi drugih narodov najvidnejši. V svojfm razvoju smo še daleč za kulturnejšimi narodi.
Pot k napredku nas vodi po vzgledu drugih narodov, ki so v svojem razvoju pred nami in kjer so približno enake življenjske razmere. Sorodnost krvi lajša, bodri in daje uteho v tej borbi.
Slovani smo bili do nedavna najmanj razvita deteta evropskih narodov. V poslednjih desetletjih se opaža vpad zapadnih narodov in močan polet Slovanov. Ne veselimo se tega poleta radi kakšnih svetovno političnih in osvajalnih ambicij, nego radi nastopajoče kulturne moči Slovanov, ki se javlja na vseh poljih mednarodnega tekmovanja.
Niti ni potrebna kakšna slovanska sveta aliansa ali druga priljubljena politična oblika, temveč naj bo vseh Slovanov isti cilj: oču-vanje večnih vrednot duha in nove stvaritve istih od vseh narodov na zemlji, živečih v pravičnem kulturnem, socialnem in političnem sožitju.
Za nastop te kulturne bodočnosti se moramo pripraviti. K temu morajo biti usmerjene vse kulturne sile Slovanov.
Jugoslavija in Češkoslovaška imata zelo enak zgodovinski razvoj. Dve veji Slovan-stva sta stoletja služili tujemu gospodarju, isti nazori so ju vezali skozi stoletja, isti dih ju razgibal in končno sta se osvobodili istega dne.
V svobodi se zgodovinska vloga in skupnost usode ni menjala. Še vedno imata iste interese. A Češkoslovaška je v svojem razvoju pred nami. Ogledati se moramo v njenem delu.
Produkcija našega poljedelstva ne ustreza sodobnim proizvajalnim načinom, niti ni v pravem razmerju s proizvodnjo industrij. Tujih! Naše industrije ni.
Da se ustvarijo pogoji za narodno blagostanje, se morata osnovati 2 tipa šol: poljedelski in industrijski. Obe vrsti šol morata vzgajati učence idejno in praktično.
Poljedelstvo in industrija sta povsem navezani na prilike v svetu. Izobrazba do sedaj ni dovoljevala našemu kmetu in delavcu, da pogledata preko farnega zvonika v svet. Sedanja izobrazba mora dobiti drug, racionalnejši smoter. Da vzbudimo industrijski duh v narodu, moramo začeti prav pri tleh. Treba bo ogromnega truda, da vzbudimo smisel za velikopotezno industrijsko bodočnost naše države.
Gospodarske prilike v svetu so odvisne od političnih. Da se države zavarujejo proti vsem nepričakovanim gospodarskim zaporam od strani drugih držav, se je spočela avtarkija. Stremljenje, da se države osamosvoje poljedelsko in industrijsko, da ne bodo navezane na uvoz.
Češkoslovaška je dosegla skoro popolno avtarktnost. Ona pridela vse doma.
Jugoslavija je navezana na uvoz industrijskih proizvodov. Vse od nastanka države se javljajo ogromne težkoče v gospodarskem živ-
ljenju države radi nerazvite industrije. -
« ,<». .. . >•;<•
Krčevito se trudi naša država, da razvije lastno industrijo. Pri tem navezana na tuje industrijce, ker ni dovolj domačega kapitala, industrijske podjetnosti in industrijske izobrazbe naših gospodarstvenikov-finančnikov.
Razmere sedanjosti zahtevajo avtarkijo.
Šola se ne zaveda tega cilja.
Ne smemo prepustiti naše bodočnosti igravim primerom usode in premišljenih načrtov imperialističnih teženj drugih.
Narod mora spoznati upravičenost in nujnost svobodne kulturne, gospodarske in politične bitnosti.
Ta zavest se mora vzbuditi že v osnovni šoli. Višje šole naj mladino usposabljajo za praktičen prevzem kulturnih vrednot in njihov dvig.
Češkoslovaška je pravilno razumela svoj kulturni in gospodarski položaj. Njeno šolstvo je že preko stopnje iskanja smotrov. Sedaj ustvarja najboljši učni postopek. Uspehi ustrezajo duševnim in materialnim naporom. Krasne šolske stavbe in narodovim potrebam prilagodeni učni smoter, snov in pot, stavlja-jo češkoslovaško šolstvo v vrsto prvih v svetu.
Naravno je stremljenje jugoslovanskega učiteljstva, da dvigne naše šolstvo na isto višino.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh.
Osnove zdrave bodočnosti.
Učiteljska Samopomoč v Ljubljani v 1. 1936.
Banovinski učiteljski svet.
Izjava.
Ali dobi naša manjšina v Italiji svoje šole?
Mnenje brezposelnih deklet o celibatu učiteljic.
Splošne vesti. — Kaj vse pišejo o učitelj-stvu, šoli prosveti in JUU. — Naša gospodarska organizacija. — Učiteljski pevski zbor - Emil Adamič. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu.
Preusmeritev našega do sedaj brezsmotr-nega šolstva v narodno gospodarsko smer je najnujnejši problem šolstva. Brez trdne narodno gospodarske osnove ne bo naš narod nikdar niti kulturno, gospodarsko ali politično močan.
Češkoslovaško šolstvo more biti naš vzor.
Da se ustvarijo trdnejše vezi med slovanskimi narodi, da bodo mogli poseči v svetovni tok dogodkov in brez hujših trenj dvigniti slovansko kulturo, bi bilo primerno, da se osnuje zveza slovanskega učiteljstva, ki bi v svojih glasilih, revijah in založbah objavljala prevode najboljših kulturnih del Slovanov.
Za osebno spoznavanje naj bi se postavili učiteljski domovi na Jadranu, ob Črnem morju, v gorah Tatre in v gozdovih Poljske.
Duje Budak.
Učiteljska Samopomoč v Ljubljani v letu 1936
Poročilo zadružnega načelstva za občni zbor v Ljubljani,
23. maja 1937.
ljani smo kupili 4 obveznice po 1000 din 6 % obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske za znižano ceno 3830 din. US bo prejemala od teh obveznic do njih izžrebanja v dvakratnih letnih obrokih po 6 % obresti. Označba obveznic je ta: Serija C, št. 000915, 000916, 000917, 000918.
Dravska finančna direkcija v Ljubljani nas je obvestila z dopisom od 2. oktobra 1936., št. 3250/7., da je US za leto 1935. in 1936. oproščena od plačevanja družbenega davka in uživa vse dobrote ugodnostne zadruge.
Zadružno načelstvo je imelo 10 sej, 1 sejo skupno z nadzorstvom, 10. maja 1936. se je vršil občni zbor v Novem mestu. Nadzorstvo je pregledalo zadružno poslovanje dvakrat in sicer 30. marca in 20. novembra 1936.
1. Statistika zadružnih članov.
V	letu 1936. je umrlo 32 zadružnikov, to je 368. do 400. smrtni primer. Ti so: Sadar Vendelin — Ljubljana, Sabati Antonija — Zg. Polskava, Hren Anton — Studenci, Smolnikar Ivan — Šoštanj, Merljak Franc — Ljubljana, Kožuh Alojzija — Maribor, Klanjšček Mirko
—	Vučja vas, Stiasny Ljudevit — Ljubljana, Skubin Anton — Šoštanj, Zavrl Valentin — Ljubljana, Čeh Egidij — Ljubljana, Berce Vinko — Št. Janž, Klemenčič Ivana — Celje, Kante Stana — Ljubljana, Pivk Tilka — Čatež, Mattanovič Asta — Ljubljana, Farkaš Ivan
—	Maribor, Černej Ludovik — Makole, Konjar Ulrik — Motnik, Kratnar Marija — Kamnik, Likozar Marija — Ljubljana, Šabec Avguštin — Senj, Šega Ivan — Jesenice, Kelbl Valentina — Mengeš, Žagar Mijo — Brežice, Repovš Friderik — Ljubljana, Klun Nežika
—	Dolenja vas, Josin Vilma — Ljubljana, Adamič Emil — Ljubljana, Jamšek Iva — Studenec Ig, Breznik Martin — Ljubljana, Gove-kar Marija — Ljubljana. Slava jim!
V	zadnjih treh letih je bila umrljivost sledeča: V 1. 1934. je pri 2567 članih umrlo 23 članov, umrljivost 0,89 %, v 1. 1935. je pri 2589 članih umrlo 31 članov, umrljivost 1,20
v 1. 1936. je pri 2596 članih umrlo 32 članov,' umrljivost 1,23 %. Povprečna umrljivost znaša v zadnjih treh letih 1,11%.
Statistika zadružnega članstva iz 1. 1936. nam pokaže sledečo sliko: 1. januarja 1936. je bilo v US včlanjenih 2589 zadružnikov, med letom je vstopilo 52 novih, izstopili so 4, načelstvo je izključilo 9 članov. Ob koncu leta 1936. je bilo v US 2596 zadružnikov. Prirastka je v tem letu 7 zadružnikov.
2. Zadružno poslovanje.
Razveseljivo je, da se naši člani v teh težkih časih, v kakršnih živimo že nekaj let, zvesto in tesno oklepajo US. V nji iščejo opore in pomoči v težkih prilikah. Naša zadruga je doslej pravilno razumela in izvajala svojo socialno nalogo. Računski zaključek za leto 1936. vam navaja zneske, katere so prejeli kot posmrtnine dediči po umrlih članih, člani za podpore kot brezobrestna posojila in izdane zneske za oproščene zadružnike. Dobrine bi bile še večje, če bi se nam pridružili vsi oni tovariši in tovarišice, ki so danes izven naših vrst.
Stiki med zadružniki in osrednjim vodstvom so prav dobri. Po vseh učiteljskih društvih imamo svoje zaupnike, ki rade volje in uspešno posredujejo med člani po banovini in zadružno upravo. Zadružna uprava razpošilja mesečno položnice in obračune za poravnavo članskega prispevka, za vsako četrtletje (za nazaj), razdaja sezname umrlih zadružnikov, obvešča po »Učit. tovarišu« ali s posebnimi letaki vse člane o vseh važnejših zadevah v zadrugi.
Za staro, takrat nedvignjeno hranilno vlogo v Mestni hranilnici ljubljanski v Ljub-
3. Podporni sklad.
Od 1. julija 1934., ko je podporni sklad pričel poslovati, pa do 31. decembra 1936. je prejela 248 prosilcev din 500.335,25 denarnih podpor kot brezobrestna posojila. Člani so vrnili v tem času 361.746,25 din, na dan 31. decembra 1936. je bilo pri članih podpor v znesku din 138.589,— Ob koncu leta 1936. je bilo v podpornem skladu din 161.796,50.
V letu 1936. je podelilo načelstvo denarne podpore za sledeče vzroke:
Za bolezen članov ali v družini 36 prosilcem, članom ob premestitvi 13 prosilcem, upokojencem brez pokojnine 9 prosilcem, za druge socialne potrebe 14 prosilcem; skupaj 72 prosilcem.
Vse prošnje je pregledalo in rešilo zadružno načelstvo na mesečnih sejah. Sklepi so bili vedno soglasni. V vseh primerih niso bili podeljeni polni zaprošeni zneski, ker je bilo v blagajni premalo denarja. V vseh primerih je skušalo načelstvo pomagati, četudi z manjšimi zneski. Če bi bil podporni sklad močnejši, bi bile podpore lahko večje.
Vračanje podpor v mesečnih obrokih je zadovoljivo s prav malimi izjemami.
4. Starostni podporni sklad.
Stanje tega sklada je bilo ob koncu leta din 34.457,84. V ta sklad spadajo vsi odbitki od posmrtnin onih zadružnikov, ki so bili po 1. juliju 1933. nad 25 let stari sprejeti v zadrugo, pa niso vplačali sprejemnih pristojbin z doplačilom po § 13., odst. 1. Zadružno načelstvo sprejema v zadrugo samo zdrave pri-glašence, zato so dosedanji prinosi v ta sklad še neznatni. V poznejših letih bodo prav ti odbitki redno pojačevali stai£>stni podporni sklad. Iz obresti tega sklada je bilo oproščenih 10 zadružnikov. US je prejela v 1. 1935. 890 din, v 1. 1936. 1530 din, skupaj 2420 din. Glavnica tega sklada mora ostati nedotakljiva.
Starostni podporni sklad je namenjen vsem zadružnikom, ki bodo po svoji članski pripadnosti prišli enkrat na vrsto. Izpadli odbitki na posmrtninah in nizko obrestovanje

ne dopušča temu skladu za sedaj večjega razmaha. Treba bo misliti in poiskati izdatnejših virov v ta sklad.
5. Nekaj nasvetov zadružnikom.
Vsako društvo, zadruga, udruženje želi olajšati svoje poslovanje, skuša znižati režijske stroške in denarna bremena svojim članom. Razpravljali smo o tem na več občnih zborih. »Učit. tovariš« je priobčil že več pojasnil in nasvetov. V letošnjem računskem zaključku dobite za izdane znamke, porto in hra-nilnično-poštne stroške znesek din 20.190,91. Z dobro voljo naših zadružnikov bi ta izdatek prav lahko znižali za precejšen odstotek.
V naslednjem Vam svetujemo sledeče:
1.	Zadružniki si prihranijo čez leto in dan prav dosti na poštnini, če si združijo vsi člani US na eni šoli v skupno nakazovanje z eno položnico. V tem primeru plačajo vsi zadružniki samo eno poštnino, to je 1 din zadrugi za tiskovine in poštnino, na pošti pa 50 par za vpis. Ce šteje skupina 12 članov, odpade za vsakega člana po 11 poštnin, to je din 16,50 na leto. US ima že par sto takih skupnih nakazil. Pri tem je treba določiti enega izmed zadružnikov, ki kot poverjenik prejema položnice, pobere članski prispevek in ga nakaže US. Poverjenik sporoči zadružni upravi imena vseh zadružnikov, za katere bo nakazoval, uprava si to zabeleži in konec je vseh težav.
2.	US ima nekaj zadružnikov, ki parkrat v letu nakažejo večje zneske — za 10 ali več smrtnih primerov v naprej. Ti ne dobe nove položnice toliko časa, dokler krije njih nakazilo tekoče smrtne primere. Takih članov je par ducatov. Prihranek na poštnini je prav lep. Kdor more, naj se jim pridruži!
3.	Zadružnik, ki je pri pisanju ali drugače pokvaril našo položnico, naj kupi na poštnem uradu prazno tiskovino-položnico — in jo opremi s številko našega čekovnega računa 10.849. Tiskovina ga stane 25 par. Če zahtevate novo položnico od uprave, plačate za dopisnico 75 par, uprava za tiskovine in poštnino 50 par, to je skupaj din 1,25. Poslužujte se cenejšega načina!
4.	Nakazujte članske prispevke v prvi polovici meseca, najkasneje pa do 24. dne v mesecu! Od tega dne dalje razpošilja zadružna uprava položnice in opomine, kar traja 3 do 4 dni. Če ste odlašali z nakazilom do tega dne, počakajte nove položnice ali terjatve z na-značenim zneskom. Nakažite vedno zadnji najavljeni znesek!
5.	Kadar se Vam zdi, da niso naša obvestila ali terjatve pravilne, primerjajte jih z obvestili v »Učit. tovarišu« — (objavljena v dneh razpošiljanja), s četrtletnim seznamom umrlih članov ali z našimi terjatvami pri drugih članih US. Če Vam Vaši obračuni in od-rezki položnic pravijo drugače, potem zahtevajte pismenih obvestil od zadružne uprave.
6.	Ne odlašajte z nakazili po več mesecev! Znesek za poravnavo je vedno večji in ga ni lahko poravnati vselej z enkratnim nakazilom. Na to se prestavljajo zaostanki od meseca do meseca, vznemirjajo člani, napravlja upravi polno pisarniškega posla, prizadetim pa stroškov. Članski prispevek za en mesec ni nikoli previsok za enkratno nakazilo.
7.	Zadružna uprava dobiva razne prošnje, da naj poizve za to in ono na prosvetnem oddelku, na dravski finančni direkciji, da naj sporočimo cene za ta ali oni penzionat in še drugo. Uprava skuša ustreči svojim članom i v teh zadevah, prosi pa, da prilože prosilci vsaj znamke za odgovor.
8.	Prosimo, da upoštevate za podporni sklad sledeče:
a)	Za podporo (brezobrestno posojilo) se prosi s tiskovinami, katere dobite za znesek 10 din v znamkah v zadružni upravi v Ljubljani. Brez znamk se ne pošilja tiskovin in ne odgovarja!
b)	Načelstvo rešuje prošnje po vrsti, kakor so bile vložene. Poleg tega mora upoštevati denarno stanje podpornega sklada, število prošenj, težke bolezenske primere itd. Za-
družna uprava Vam ne more sporočiti, kdaj in kako bo rešena Vaša prošnja.
c)	Kdor je podporo iz tega sklada že prejel, naj z novo prošnjo počaka vsaj za eno vračevalno dobo od dneva, ko je poravnal zadnji obrok.
č) Določene obroke vračajte redno vsak mesec! Izpuščanje ali zniževanje teh obrokov napravlja nered v tem prometu. Kako naj izda načelstvo nove podpore, če ni prejelo vračil! Tak postopek je netovariški!
d)	Vračanje podpor se ne more raztegniti nad 24 mesecev, ker bi bilo to protivno določbam potrjenega pravilnika.
e)	Pomnite: Podporni sklad je socialna ustanova in ne posojilnica!
6. Agitacija in zahvale.
Zadružna uprava posveča vso skrb smo-treni agitaciji. Vsako leto nam smrt pobere nekaj zvestih članov. Vrzeli je treba zamašiti, mrtve nadomestiti z živimi člani.
Vodstvo organizacije JUU — sekcija za dravsko banovino, in stalno tajništvo gospodarskega sveta JUU sta podpirala naše težnje vselej, povsodi in prav uspešno. »Učit. tovariš« nam je rade volje odprl svoje predale za vsa obvestila, vprašanja, pozive, pojasnila, skratka za vse, kar smo želeli povedati javno in za kar smo mislili, da bo koristilo članom in zadrugi. Vodstvu sekcije JUU in ustrežljivemu tovarišu uredniku: Najlepša hvala!
Naši zaupniki in poverjeniki so po sre-zih, na učiteljskih zborovanjih, sestankih in ob raznih prilikah seznanjali tovariše in tova-rišice — nezadružnike o veliki važnosti US, naštevali njene dobrine, katerih so deležni le zadružniki, nabirali nove člane in skrbeli za živahne stike zadružne uprave s člani in uči-teljstvom. Ti naši dobri sodelavci in pospe-ševatelji lepšega in večjega razmaha v US so opravili v preteklem letu prav veliko, važno in koristno delo. US jim izreka najlepšo zahvalo, obenem jih prosi uspešne pomoči za bodočnost.
Gospodarski odseki po učiteljskih društvih so radi podpirali naše težnje. Opozarjali so zborovalce na gmotne in stanovske koristi, katerih morejo biti deležni le člani teh ustanov. Naj bi ne bilo zborovanja, na katerem se ne bi razpravljalo o našem stanovskem gospodarstvu in njegovih ustanovah!
Člani načelstva, nadzorstva in odseka za proučevanje predlogov so v mnogih sejah vršili odgovorno in kočljivo delo. Za dobrobit in še večjo porast naše zadruge so žrtvovali svoj dragoceni čas, presojali trezno in brez predsodkov prošnje in zamotane zadružne zadeve, z nasveti in sklepi pa kazali zadružni upravi pravo smer za sedanje in bodoče delo. Prisrčna jim hvala!
7. Sklepna beseda.
Računski zaključek za 1. 1936. izkazuje za izplačane posmrtnine znesek din 421.280,—, za vsa leta poslovanja skupaj din 3,360.816,50. Iz podpornega sklada je prejelo v dveh in pol leta 248 prosilcev din 500.335,25 podpor kot brezobrestna posojila. Obresti starostno-pod-pornega sklada so omogočile popolno oprostitev vseh članskih vplačil 10 najstarejšim članom.
To niso samo besede! V številkah vidite, kaj je bila US svojim članom. Vprašajmo se: Kakšne in kolike bi bile koristi US, če bi se včlanili v nji vsi pripadniki našega stanu? Komu koristi članstvo v ti stanovsko-gospo-darski ustanovi? Ali sem zaveden in tovari-ško misleč učitelj, če le ob strani motrim sta-novsko-gospodarsko ustanovo, ki naj pomaga stanovskemu tovarišu v težkih časih, njegovi družini ob njegovi smrti?
Če si pravilno odgovoril na ta vprašanja, boš postal član US, boš z besedo in zgledom širil zadružno misel med nečlani ter pridobival novih zadružnikov. US ima prostora za vse, ima voljo in sposobnost pomagati vsem, ki se zatečejo v njen krog.
I. Kocijančič.
Banovinski učiteljski svet
Od kraljevske banske uprave IV. No. 8945/1. od 18. maja 1937. smo prejeli sledeči popravek:
V	štev. 37 lista »Učiteljskega tovariša« z dne 29. aprila 1937 ste na drugi strani v vseh stolpcih objavili članek z naslovom »Banovinski učiteljski svet«.
V	članku so trditve, ki ne ustrezajo resnici oziroma so netočne, zato izvolite v smislu čl. 26. in 27. zakona o tisku objaviti na istem mestu in z istimi črkami sledeči popravek:
Ni res, da je predsednik dr. Lovro Suš-nik opozoril na dopust učiteljstva, ki jih sre-ski šolski nadzorniki dovoljujejo v utemeljenih primerih do 5 dni, res pa je, da je rekel, da bo treba zaradi prevelikega števila dopustov prošnje temeljiteje obravnavati in ako ni potreba povsem utemeljena, dopuste skrčiti. Da pa ne bodo prikrajšani upravičeni, zato naj gg. nadzorniki, ki bolje poznajo osebe in razmere, k prošnjam izrazijo svoje mnenje glede upravičenosti in dolgosti dopusta.
Ni res, da je predsednik trdil, naj sreski šolski nadzorniki pri disciplinskem postopku zaslišijo obdolžence in priče ter naj precej rigorozno postopajo, res je pa, da je opozoril gospode nadzornike na to, da obstoji glavna hiba tozadevno v tem, da se puščajo razni disciplinski primeri v nemar, oziroma, če se prijavijo, da niso dovolj konkretno in vsestransko preiskani ter se morajo spisi vračati nazaj v spopolnjevanje, zaradi česar se postopek lahko zelo zavleče. Lažje kršitve naj rešujejo gg. nadzorniki v lastnem delokrogu, težje primere je pa predložiti kraljevski ban-
bo njih prošnje upoštevala, čim bo za to dana finančna možnost.
Ni res, da je predsedujoči načelnik prosvetnega oddelka predstavil navzočim nadzornikom referenta g. Erjavca kot referenta ministrstva prosvete, res pa je, da ga ni bilo treba predstaviti, ker ga že vsi poznajo ter je kot referent prosvetnega ministrstva v oddelku za naše osnovne šole, oziroma sreski šolski nadzornik za Ljubljano-okolico vzhodni del, smel prisostvovati zborovanju, tem bolj, ker je nedavno izvršil pregled šol v kamniškem srezu. Bilo je to v interesu skladnega sodelovanja v šolski upravi.
Ni resnična naslednja trditev:
»Ostaja pa dejstvo, da je referent ministrstva prosvete na uradnem banovinskem učiteljskem svetu, sklicanem na osnovi določbe zakona, nastopal proti uradnim navodilom in odločbam državnega ministrstva, na nedopusten način nastopal proti tem navodilom ter dajal sreskim šolskim nadzornikom navodila in naročilo, naj delujejo drugače kakor zahtevajo to oficielne odredbe državnega ministrstva.«
Res pa je, da referent ministrstva prosvete nikjer ni nastopil proti uradnim navodilom in odločbam državnega ministrstva na nedopusten način. Tudi ni res, da bi bil dajal sreskim šolskim nadzornikom navodila in naročila, naj delujejo drugače ki»kor zahtevajo to oficielne odredbe državnega ministrstva.
Ni res, da se o važnejših predlogih ni sklepalo, res pa je, da so bili storjeni sklepi k točkam dnevnega reda o mnogih zadevah, ki so se obravnavale v banovinskem učiteljskem svetu, so pa po zakonu le svetovalnega značaja.
Ni res, da se zapisnik ni pisal, temveč zapisnik se je pisal, in sicer ga je po odredbi načelnika prosvetnega oddelka kot predsednika pisal referent kraljevske banske uprave g. L. Pirkovič.
Ni res, da se predlogi niso obravnavali podrobneje, res pa je, da se je obravnavala dolga vrsta vprašanj pedagoškega, administrativnega in gospodarskega značaja čisto v smislu zadevnega § 149. zakona o ljudskih šolah.
Po pooblastilu bana, načelnik prosvetnega oddelka: Dr. Sušnik.
Iziava
V 37. št. »Učiteljskega tovariša« z dne 29. aprila t. 1. je bilo priobčeno poročilo o banovinskem učiteljskem zboru, pri katerem so bili navzoči razen enega vsi sreski šolski nadzorniki. Ker prinašajo sedaj nekateri drugi listi izvlečke iz tega poročila in je prišla tako zadeva v širšo javnost, se čutim dolžnega, da k omenjenemu poročilu izjavim sledeče:
Ze dejstvo samo, da se iznašajo v javnost stvari z uradne konference, dovolj kvalificira informatorja navedenega poročila. Poleg tega je celotno poročilo sestavljeno v takem duhu, netočno in deloma neresnično, da stavlja vodstvo konference in pa one, ki so na nji sodelovali, v dokaj čudno luč. Zato je bil marsikdo, ki ga še ni zastrupila strankarska strast, nad poročilom naravnost osupnjen. Posebno pristransko se navaja referat ban. šol. nadzornika, ki je trajal nad eno uro, ki je bil strokovno na dostojni višini in je podal mnogo pedagoških in administrativnih navodil v pogledu vzgoje, pouka in poenotenja našega šolstva. Ako je bilo nekaj ugotovitev, ki so bile temu ali onemu neljube, je pač pripisovati dejstvu, da resnica v oči bode. Če bi bilo informatorju oz. piscu do objektivnega poročanja, tedaj bi moral vsekakor omeniti referat poslovodje banovinskega šolskega odbora v šolsko-gospodarskih vprašanjih ter to-
zadevnih predlogih in sklepih. Toda tega iz razumljivih razlogov ni "storil.
Banovinski učiteljski zbor je sprejel mnogo važnih predlogov, ki so čakali rešitve več let. Nikakor ni res, da bi na kake ugovore kdo molčal. Glede štetja je izjavil predsednik konference, da bo rešeno z vpeljavo enotnega slovenskega pravopisa, ostale nerešene predloge pa bo banska uprava proučila ter izdala tozadevna navodila oz. okrožnice. Nekaj predlogov je bilo takih, ki so bili v nasprotju z zakonitimi določili, ali pa bi se iz finančnih razlogov ne mogli realizirati, zato se umevno o teh ni moglo podrobno razpravljati. Popolnoma neresnična pa je trditev, da se zapisnik na konferenci ni pisal. Ves čas konference je pisal zapisnik referent banske uprave g. Pirkovič. Zapisnik je najboljša priča, kaj in kako se je na konferenci razpravljalo.
Ze iz teh kratkih ugotovitev je razvidno, kako netočno je bilo poročilo. Zato se moramo resno in s skrbjo vprašati: Ali je v interesu učiteljstva, da se poslužujemo takih sredstev, in ali je to še stanovska borba. Komu naj vse to koristi? Učiteljstvu prav gotovo ne!
V Kranju, 17. maja 1937.
Rupret Vinko.
Ali dobi naša manjšina v Italiji
svoje šole!
ski upravi z utemeljenim predlogom v smislu nove uredbe o disciplinski odgovornosti šolskih nadzornikov in učiteljev ljudskih šol.
Ni res, da je g. referent Fran Erjavec trdil tako, kakor je navedeno v članku glede prošenj za premestitev, res pa je, da je pojasnil, da se vrše premestitve vse leto, kakor to za izjeme dopušča tudi § 97. zakona o ljudskih šolah. Po ministrskem odloku O. N. br. 44.224 z dne 9. julija 1936 je zavračati le one prošnje, ki niso v skladu s §§ 100. in 101. zakona o ljudskih šolah.
Ni res, da je g. Erjavec sam govoril glede štetja v ljudski šoli tako, kot prikazuje članek, res pa je, da je vprašal v. d. sreskega šolskega nadzornika g. Štravs, kako je s štetjem, nakar je g. Erjavec pripomnil, da je štetje po starem načinu slovensko, predsednik pa je pojasnil, da je v teku ureditev tega vprašanja z uradno uvedbo Breznik-Ramovševega »Slov. pravopisa«.
Ni res, da je grajal g. Erjavec, da se vpisujejo v katalog v rubriko »narodnost« izraz »jugoslovanska« in ne »slovenska«, pač pa je res, da je predsednik na vprašanje g. Gradnika glede vpisa narodnosti omenil, da do sedaj še ni nikakega tozadevnega zak. predpisa, pač pa je to stvar posameznikov in njih zavednosti. G. Erjavec pa je le mimogrede omenil: narodnost slovenska, državljanstvo jugoslovansko.
Ni res, da je g. Erjavec naročil, naj šolski nadzorniki ne pošiljajo na bansko upravo poročil za nastavitve manjkajočih učnih oseb, ker so taka poročila brezpredmetna, pač pa je res, da je rekel, da ima prosvetna uprava točno evidenco brezposelnih abiturientov in
Velikonočni sporazum med Italijo- in našo državo je v našem narodu vzbudil upanje, da bo jugoslovenska narodna manjšina v Italiji zopet zaživela vsaj v manjši meri svoje kulturno življenje in da ji bo vrnjeno vsaj okrnjeno njeno nekdaj lepo razvito šolstvo.
Nočem prejudicirati in prerokovati o razvoju tega vprašanja v bližnji bodočnosti. Želim le, da spozna naše učiteljstvo dejansko stanje šolskega vprašanja polmilijonske veje našega naroda. Zato bom, opuščajoč svoje lastno mnenje ob strani, citiral le to, kar more služiti spoznanju pravega stanja tega problema in splošnega političnega položaja, v katerega to vprašanje spada.
25. marca t. 1. je sprejel v Beogradu zunanji minister Italije grof Ciano novinarje in jim med drugim izjavil: »...Obvestil sem g. predsednika Stojadinoviča o potrebnih navodilih, ki so bila dana pristojnim italijanskim oblastem v zadevi pouka in uporabe srbohrvaškega in slovenskega jezika in v pogledu bogoslužja v istem jeziku.« To izjavo so objavili vsi listi, ki so istočasno poročali, da je Ciano z brzojavko v roki sporočil zbranim novinarjem, da so v počastitev sklenjenega pakta bili v Italiji izpuščeni vsi politični kaznjenci naše narodnosti.
Romunski oficielni francosko pisani dnevnik »Le moment« pišoč v uvodniku o jugo-slovensko-italijanskem sporazumu, opisuje težak položaj naše manjšine v Italiji, nakar nadaljuje: »Sedaj pa se zdi, da ta situacija ne bo trajala več v taki meri. Sporazum sicer ne vsebuje nobene posebne klavzule v tem pogledu, kajti takšna klavzula bi bila v nasprotju s stališčem Italije v pogledu mednarodnih obvez tičočih se manjšin in njihove zaščite. Toda respektiranje pravic te manjšine je izrecno vsebovano v izjavah grofa Ciana.«
Ljubljansko »Jutro« pa poroča: »Kakor znano, je ob priliki podpisa beograjskih sporazumov italijanski zunanji minister Ciano novinarjem izjavil, da so italijanske oblasti izpustile iz konfinacije vse pregnance jugoslo-venske narodnosti...«
»... Vendar se doslej še niso vrnili vsi in tako pogrešajo ljudje posebno nekatere pregnance iz Idrije in okolice ter iz Ilirske Bistrice ...«
»... Ni še znano, kako daleč gre italijansko popuščanje v vprašanju jugoslovanske manjšine v Italiji. Govori se o tem, da bo dovoljen zaseben pouk slovenščine in hrvaščine na osnovnih šolah, ako bo prebivalstvo to za-htevalo(!)«, piše »Frankfurter Zeltung«.
. i .
. v
Francoskemu službenemu dnevniku »Tempsu« poroča njegov rimski dopisnik o treh še neobjavljenih notah in pravi: »Nota o Jugoslovanih v Italiji se nanaša na kulturne
pravice Jugoslovanov v Italiji« Ta nota ni
bila doeloj oo objavljena samo zato, ker Italija, kakor je znano, noče službeno priznati obstoja narodne manjšine na svoji vzhodni meji. Doznava se, da bo dovoljen pouk hrvaščine in slovenščine v osnovnih šolah, in to po nekoliko ur.«
Zabeležil sem le nekatere glasove neprizadetega inozemskega časopisja.
Italijansko časopisje, ki se je v ostalem precej gostobesedno razpisalo o novem prijateljstvu do Jugoslovanov, se dotakne naše manjšine mimogrede. Tako je napisal v Mussolinijevem glasilu »Giornale d' Italia« njegov glavni urednik znani Virginio Gayda med drugim sledeče: »...tudi za italijanske manjšine v Dalmaciji in na otokih, kakor za slovanske manjšine v Julijski Krajini bo ta režim miru koristen, ker bosta obe vladi upoštevali legitimne narodne in gospodarske interese in potrebe teh manjšin.« Ostalo italijansko časopisje je bilo enako skopo in se je skoro z enakimi izrazi dotaknilo narahlo našega vprašanja. Pač, bila je izjema. Izjema, ki jo je zabeležil tudi nizozemski list »Nienne Roterdamsche Courant«. Ta list citira članek senatorja Maracchija (Mrak), ki je napisal v puljskem »Corriere istriano«: »Da pridobimo njihovo pažnjo (Jugoslovanov namreč), lahko naša vlada obljubi(!) vse mogoče, a mi smo prepričani(!), da bo to prizadetim samo v kvar, ker se Slovenci in Hrvati na našem področju smatrajo že v vsem kot Italijani in fašisti.«
Isti nizozemski list tudi poudarja, da bo tudi v primeru raznih ugodnosti, ki bi jih italijanska vlada dala naši manjšini, velika težko-ča v tem, da bo izvrševanje teh odredb prepuščeno dobri volji podrejenih oblasti.
- '- -v- r •>'<	>. •'••-.
—k Praktična gospodinja izhaja dvakrat mesečno. Deseta številka vsebuje: Beluši — šparglji. Kadar so putke pridne. — Založite se z jajci. — Tempo, tempo! Tudi v kuhinji. — Otroci so občutljivi. — Otrok naših dni itd., s prilogo receptov. — Naslov: Praktična gospodinja. — Ljubljana, Nebotičnik.
—k Modra ptica prinaša v maje vi številki: Miško Kranjec: Domača pesem; Janko Lavrin: Kritiki in umetniki; Peter Donat:
Londonske meditacije. — Razno.
—k Misel in delo, kulturna in socialna revija, ki izhaja v Ljubljani in stane letno 60 din, prinaša v 4. številki sledeče razprave: Mednarodne pogodbe. — Ing. I. Mačkovšek O raznih nemških mejah med Gospo Sveto in morjem. — Dr. B. Vrčon: Statika in dinamika v Podonavju. — B. Borko: Drama hu-manitete. Poleg tega ima zelo bogat Obzornik in Poročila. List izhaja vsak mesec.
Tudi Vi boste kupili Vaš pomladni plašč pri PAULINU v Ljubljani, Kongresni trg št. 5,
ki nudi ceni- učiteljicam poleg ogromne izbire najlepših modelov tudi na mesečno odplačilo najnižje cenel
Zbirka mlinskih spisov. - Cena vezani knji gi 36 d«'- — Prevedel Mirko Kunčič. Knjiga je opremljena z ilustracijami Walterja Trier-ja. Je zelo okusno opremljena in tudi zanimiva knjiga, a vprašanje je, kolikim otrokom je zaradi cene dostopna. V zadnjih letih je namreč izšlo veliko število izvirnih mladinskih spisov, ki so tudi cenejši kot dragi prevodi.
Mislim, da po vsem tem ni težko razumeti poročila iz Trsta, ki so ga objavile sušaške »Primorske novine«, ki pišejo med drugim: »... Pričakuje se, da z novim šolskim letom uvede vsaj v osnovne šole pouk v hrvaškem, odnosno slovenskem jeziku povsod, kjer bo to prebivalstvo zahtevalo.
V preudarek citiram še odlomek iz članka »Drobtinico? Ne!«, ki je izšel v 35. štev. »Učiteljskega tovariša« z dne 4. aprila 1935.: »Po najtesnejšem prijateljstvu med Avstrijo in Italijo in po slovesni odpovedi Avstrije na kakršne koli aspiracije južno od Brennerja, bi bilo vsekakor pričakovati odločnejšega preokreta v ravnanju z nemško manjšino. Vse »izboljšanje«, ki so ga bili deležni
južni Tirolci, pa je vsebovano v naredbi, ki jo je šolski skrbnik v Tridentu izdal dne 20. maja 1. leta pod številko 5711 B. 26. Ta na-redba urejuje privatni pouk nemškega jezika. Pouk je sicer privaten, a nastavili so mu precej »zakonitih« uzd. Privatni pouk, ki je nadzorovan po sreskih šol. nadzornikih, ne sme trajati več kot 4 ure tedensko (§ 3. Uredbe). Učitelja potrdi oblast le, če izpolni mnogo pogojev, med katerimi je popolno znanje italijanščine. Izvrstna vratca, skozi katera lahko izigravajo svoje lastne širokogrudne dobrote, je člen 9., ki daje nadzornikom oziroma učiteljem javnih šol pravico, da prepovedo učencem, ki bi zaostajali v šolskem napredku, obiskovanje nemških tečajev. Na podlagi te na-redbe je bilo izdanih nekaj dovoljenj za osnovanje takih tečajev, a istočasno so ustanovitelji dobili novo navodilo, da se mora pouk nemščine podajati v italijanščini.«
v^u*--: «as-
-■■-i ■ . >■> "C ¡. ¿i. ■"— J
'«SOSi i >TOfi'->. v. •
D. P.
Mnenje brezposelnih deklet o celibatu uiiteljlc
Potrebno je, da se tudi mi, mladi brezposelni oglasimo, ko si nekaterniki prisvajajo pravico tolmačiti naše mišljenje. G. prosvetni minister je izjavil, da je izdal določbe o celibatu učiteljic predvsem radi tega, da dobe brezposelni službe. Mi mladi pa smo mnenja, da bi nas, če se na naše stališče opirajo, morali najprej povprašati in kar je še važnejše, naše stališče res upoštevati.
Mi mladi, ki čakamo, čakamo, smo slabe volje, potrti, razdvojeni. Ni pa lepo, da skuša prevaliti vso našo nevoljo, ves naš srd na naše starejše tovarišice, kakor da bi one edine bile krive našega obupnega položaja. Ne samo to, da bi bilo že čisto iz človeškega stališča skrajno krivično, odstaviti učiteljico, ki ima veselje in zmožnost do poklica in si dobi ustrezajo-čega življenjskega tovariša izven učiteljskih vrst, ne samo, da se s tem nujno vzdržuje in pospešuje nemorala učiteljstva in da je tako često življenjska eksistenca take žrtve često uni ena, poleg tega bi bilo skrajno podlo od nas, da bi take zastarele določbe podpirale samo iz trenutnega egoizma. Med tem, ko se zapostavlja učiteljice - žene, se istočasno na-
BOJEVNIKOM SVETOVNE VOJNE IN NJIH SVOJCEM!
Za jubilejno razstavo slovenskega novinarstva na jesenskem ljubljanskem velesejmu potrebuje pripravljalni odbor poleg vseh drugih slovenskih časnikov tudi vse slovenske časnike in časopise, brošure in letake, ki so jih pisali in razširjali slovenski bojevniki na frontah ali v ujetništvu in na pohodih skoraj po vseh delih sveta. Predvsem je važen do-brovoljski tisk, enako pomembna so pa tudi vsa glasila beguncev in internirancev ter političnih ali vojaških kaznjencev. Poiskati, zbrati in ohraniti moramo prav vse od pravega tiskanega in morda tudi ilustriranega časnika pa do litografiranih ali kakorkoli razmnoženih, torej tudi do pisanih ali z okorno roko risanih lističev, ki so. samo po enkrat izšli. Tudi pisma z novicami, ki ste jih pošiljali tovarišem ali domov, spet poišpite, saj so taka pisma večkrat nadomeščala časnike, ki jih ali sploh ni bilo ali pa niso smeli objavljati takih vesti. Ne pozabite tudi na letake, ki so prihajali z one strani fronte z letali ali kakorkoli, zlasti pa poiščite vse dobrovoljske in revolucionarne liste in letake. Prav vse zberite, naj bo še tako važen oklic, poročilo o zmagi ali porazu, še tako prešerno šaljiva in posmehljiva slika ali tudi osmrtnica.
Zberite vse, kar so drugi v našem jeziku pisali za nas, in tudi vse, kar smo mi v drugih jezikih pisali in razširjali med bratskimi in tujimi narodi. Poiskati in najti pa moramo najvažnejše, kar so tujci pisali o slovenskih pokretih, o dobrovoljcih in o slovenskih vprašanjih sploh. Čim več bomo našli in zbrali, tem jasnejša in popolnejša bo slika, koliko smo Slovenci pretrpeli in koliko je naš narod žrtvoval za svojo svobodo in za mir človeštva!
Vse, kar imate ali najdete, takoj pošljite pripravljalnemu odboru za razstavo slovenskega novinarstva v Ljubljani, ali mu pa vsaj pismeno javite naslov in vsebino časnika, letaka, pisma ali slike. Za vse posojene predmete prevzame razstavni odbor popolno jamstvo, da jih po razstavi dobi lastnik zopet nepoškodovane in brez stroškov.
Sklicujoč se na prvomajski oklic naših častnih predsednikov gg. ministra dr. Antona Korošca, ministra dr. Alberta Kramerja in ministra dr. Frana Kulovca, prosimo vse, zlasti pa našo duhovščino in učiteljstvo, naj nam pri tem delu pomaga s svojo vplivno besedo, a tudi z zbiranjem in organiziranjem zbiralne akcije. Trdno smo prepričani, da vsi Slovenci tako zberemo še mnogo prevažnega gradiva za zgodovino našega naroda.
—	Uprava kamniškega učit. društva vabi učiteljstvo k čim večji udeležbi pri odkritju spominske plošče pokojnemu senatorju dr. Val. Rožiču, ki bo v nedeljo dne 23. t. m. v njegovem rojstnem kraju na Sv. Trojici pri Moravčah. Odkritje se bo izvršilo po maši, t. j. nekako okrog 11. ure. — Iskrenemu rodoljubu, zaslužnemu delavcu in mecenu izkažimo spoštovanje in čast. — Uprava.
—	Vpisovanje na obeh vadnicah drž. učiteljske šole v Ljubljani se bo vršilo za šolsko leto 1937./38. dne 29. in 31. maja 1937 od 9. do 11. ure dopoldne v ravnateljevi pisarni. — Starši naj se zglase s šoloobveznimi otroki osebno ter prineso s seboj krstni list in potrdilo o cepljenih kozah. Potrebna starost 7 let. — Istočasno se bodo sprejemale prijave za zabavišče (otroški vrtec). Dokumenti isti. Starost: izpolnjeno 5.leto. — Ravnateljstvo drž. učiteljske šole.
—	Prošnja vsem gg. šolskim upraviteljem.
V preteklih mesecih je bila vsem upravitelj-stvom narodnih šol poslana I. knjiga mladinske povesti »Kekec z naših gora«. Radi nujnega kritja dolga v tiskarni prosi pisatelj Josip Vandot, da bi mu cenj. šolska upravitelj-stva za prejeto knjigo nakazala po položnici, priloženi knjigi, vsoto, ki je kot cena nazna-čena na položnici ali v knjigi.
—	ŠOLSKA UPRAVITELJSTVA naprošamo, da posredujejo pri svojih krajevnih šolskih odborih v svrho poravnave zaostale in nove naročnine »Popotnik a«. Poslužujte se pri nakazilih poštne položnice štev. 11.153 in ne drugih, ker napravljajo taka nakazila mnogo administrativne zamude. Kdor nima omenjenih položnic, naj jih reklamira pri upravi JUU.	Uprava JUU.
VELIKA IZBIRA VOLNE, SVILE OGLEJTE SI IZLOŽBE!
— SRESKA UČITELJSKA DRUŠTVA prav lepo prosimo, da poravnajo zaostalo in tekočo članarino čimprej, ker ne moremo drugače zadostiti svojim obveznostim napram upnikom.
— Počitniški pedagoški tečaj Rdečega križa v Beogradu. Beograjski oblastni odbor društva Rdečega križa — sekcija podmladka, priredi z odobrenjem prosvetnega ministrstva pedagoški tečaj, ki bo trajal od 5. do 31. julija t. 1. Tečaj bo prirejen po sledečem programu: I. Pedagoški tečaj: spoznavanje sodobnih pedagoških teženj in praktičnega dela pri novi vzgoji in sodobnem pouku. — II. Tečaj prve pomoči z osnovnimi pojmi iz higiene. — III.
Spoznavanje ideologije in organizacija Rdečega križa in pomladka R. K. — Tečaj se bo vršil v poslopju »Poizkusne šole kralja Aleksandra v Beogradu, Dečanska ul. št. 6. Prijave je poslati do 20. junija na naslov: Oblastni odbor Crvenog krsta (sekcije podmladek) Beograd — Simina ul. br. 21. Čekovni račun št. 53.212. — Vpisnina in stroški za material znašajo 250 din. Natančnejši podatki se naj zahtevajo od prirediteljev.
Kaj vse pišejo
o učlteljstvu, šoli, prosvetl In JUU
slanja na dekleta učiteljice, ki čakajo na službe. Toda med tem, ko nas mlade navidezno ščitijo, nastopajo v resnici ne samo proti interesom učiteljic mater, temveč tudi proti našim interesom. Morda bi dobila res po uve-Ijavljenju te določbe kakšno namestitev, toda človekov cilj pa je, da se izpopolni z drugo-spolnim tovarišem v harmonično celoto, zato je razumljivo, da se bo večina nas mladih že po par letih tudi poročila in tedaj bo ista določba, ki se je postavila zastran mladih brezposelnih deklet, nastopila v isti brutalnosti ravno proti istim, ko se bo odločala naša življenjska sreča. Spoznale smo trik in ga odločno odklanjamo! Čudno se nam pa zdi, da se g. minister in celotna vlada postavlja na tako nestanovsko stališče, ko sicer vedno govore o medsebojni stanovski povezanosti naroda!
Sigurne pa smo tudi, da se določba za nazaj ne bo izvajala in da bomo po njej prav za prav samo me, mlajši rod prizadete.
Vemo pa, da ni iskreno rešenje našega vprašanja težko. Naš narod je žeien prosvete! Me pa kruha in socialne pravice!
—1 Drž. uradnikom bodo zvišali plače — v Danski, in sicer s 1. oktobrom od 5 do 8 %. (Mariborski več. 14. V.)
—1 Zadnja številka letošnjega letnika
»Našega roda« izide z nekajdnevno zamudo v začetku prihodnjega tedna. Tudi ta številka je prav pestra in zanimiva. Od pesnikov sta zastopana poleg drugih Mirko Kunčič in Vida Tauferjeva. Med prozaisti srečamo Ingoliča, Hudalesa, Maro Husovo, Karla Široka in De-benaka. Prav bogata je tokrat rubrika Doma in po svetu in vesela Cicibanov rod. Z ilustracijami so zastopani Pirnat, Cotič, Gaspari Mihelič in Tratnikova. — Vsebina številke je vedra, pomladanska.
—1 Evangelij v šoli. Rimska vlada je poslala vsem ravnateljem šol okrožnico, ki predpisuje, da so odslej evangeliji del šolskega programa. (Razni listi 13. V.)
—1 »Svobodo učiteljskemu delu!« Pod
tem naslovom prinaša »Pohod od 15. V. dolg članek, iz katerega naj citiramo par stavkov: Učiteljstvo se je iztrgalo iz območja umazane strankarske politike in se podalo na splošno narodno delo. Tako doživljamo v zadnjem času močan polet učiteljstva na vseh toriščih vaškega občestva. S tem se je učiteljstvo osvobodilo strankarskih kolovozov, inspiracij in podrejenosti. Postalo je še bolj važen kulturni oblikovatelj vasi. — Da bo moglo učiteljstvo zadovoljivo vršiti svojo poklicno in državljansko dolžnost, zahteva predvsem svobodo za svoje delo. Svobodo, pravično kritiko in strpnost. Naloga odločilnih je, da onemogočijo neosnovane in škodljive napade na šolo in stan. Učiteljstvo je pozitiven tvorec pri gradnji jugoslovenske kulture in države. Ker se zaveda, da je to veliko delo mogoče izvrševati le v praktičnem sožitju, je stopilo v areno borbe za svobodo lastnega dela in svobodne kulturne tvornosti sploh. (Duje Budak.)
—1 Nova kranjska ljudska šola bo zgrajena po vzorcu bežigrajske gimnazije v Ljubljani. Z gradnjo bodo pričeli meseca junija. Šola bo najmodernejša in najlepše poslopje v mestu. (»SI. narod« 15. V.)
—1 »Vzorna šola« bo odprta tudi v Ljubljani. Za vzgojnega vodjo je imenovan Rudolf Kobilica, učitelj meščanske šole v Litiji. (»Slovenec« 16. V.) Op. uredništva: Menimo, da gre za poizkusne šole, kajti kakor smo že poročali, se srbski »ogledna šola« pravilno glasi slovenski »poizkusna šola«.
—1 O novi ljudski šoli, ki se prične kmalu graditi v Kranju prinaša »Gorenjec« od 15. V. daljši članek.
—1 Ob priliki zborovanja učiteljskih društev za sreze Ljutomer, Ormož, Lendava in Murska Sobota prinaša »Mariborski večernik« od 10. V. na uvodnem mestu daljše poročilo o poteku zborovanja.
—mm O zadnji številki »Našega roda« prinaša »Mariborer Zeitung« od 11. V. kratko notico, kjer pravi med drugim, da ima list izvrstno čtivo za mladino.
—1 O Lojzetu Bratužu, učitelju, ki je podlegel kot žrtev nasilja v Gorici, prinaša »Cerkveni glasbenik« št. 5.-6. daljši članek. Članek poudarja njegovo glasbeno nadarjenost. Dodan je tudi seznam vseh njegovih skladb. Ista številka lista omenja tudi koncertno turnejo UPZ po Srbiji.
—1 Tudi Kolo srbskih sester zahteva ukinitev celibata za učiteljice. Na svoji letni skupščini, ki ji je prisostvovala tudi zastopnica Nj. Vel. kraljice Marije, je Kolo srbskih sester v Beogradu sprejelo posebno resolucijo, v kateri se protestira proti amandmanu finančnega zakona glede uvedbe delnega celibata za učiteljice. (»Politika« 17. maja.)
—1 O težkem položaju vseh prosvetnih delavcev je govoril g. prof. Kneževič na skupščini beograjske sekcije Jugoslov. profesorskega društva. Med drugim je rekel tudi: Dozdeva se mi, da izgovorim samo preprosto konstatacijo, ako poudarim, da prav vsi prosvetni delavci do zadnjega občutijo nezadovoljstvo zaradi stanja, v katerem se nahaja šola in mi, ki živimo in delamo v njej. (»Politika« 17. maja.)
—1 Anton Mohor, Za kralja in dom. Maribor 1937. Te dni je izšla v Učiteljski tiskarni v Ljubljani v mični, lepi opremi zbirka Mohorjevih pesmi (Nj. Vel. kralju Petru II., General Maister, Strelska koračnica, Jugoslovanom), potem Legenda in igri Kosovska tragedija (v treh dejanjih) ter Sv. Miklavž. Kosovsko tragedijo je spretno spopolnil, dočim je Sv. Miklavž prvikrat objavljen. Knjižico je uredil naš odlični mladinski pisatelj učitelj Ant. Mohor s skrbno spretnostjo in veščo roko. Mladinoljubi, starši, vzgojitelji in šole bodo gotovo z veseljem segali po lepi knjižici, s katero je sedaj obogatena naša mladinska literatura. Knjižica, ki obsega 60 strani, je izšla v samozaložbi in se naroča pri avtorju. — (»Mariborski večernik«, 15. maja.)
Največja, najlepša izbira in skrajno nizke cene spomladanskega volnenega blaga za plaSte, kostume, kompleje in obleke.
Pralno blago in čudovito lepe svile. Za cenj. učiteljstvo posebne plačilne ugodnosti
I
A.ZLENDER
manu faktura za dame in gospode
Ljubljana — Mestni trg 22
Naša gospodarska organizacija
VABILO
na
IX. REDNI OBČNI ZBOR
Učiteljskega doma v Ljubljani, r. z. z o. z., ki
se bo vršil dne 6. junija 1937. v Zibertovi ulici št. 17 v Ljubljani. Začetek ob 8.30.
Dnevni red:
1.	Otvoritev po načelniku.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo upravnika.
4.	Računski zaključek za leto 1936.
5.	Poročilo nadzorstva.
6.	Volitev načelstva in nadzorstva.
7.	Sprememba pravil.
8.	Volitev razsodišča.
9.	Slučajnosti.
Opomba: Ako bi občni zbor ne bil sklepčen ob napovedani uri, se bo vršil čez pol ure drug občni zbor, ki sklepa ne glede na število zastopanih članov.
V smislu § 16. zadružnih pravil je računski zaključek s prilogami vred razpoložen v pisarni Učiteljskega doma, Zibertova ulica 27, vsem članom na vpogled 14 dni po razglasitvi tega vabila.
Načelstvo Učiteljskega doma v Ljubljani,
dne 19. maja 1937.
Učiteljski pevski zbor JUU Emil Adamič
—pev. Da more arhivar v teku junija t. 1. urediti arhiv, ponovno vljudno prosimo članstvo, da nam še v tem mesecu pošlje vse glaske. — Odgovorite nam na našo okrožnico od 29. aprila t. 1. štev. 386 negativno ali pozitivno.
Solslci radio
—r XXVI. teden. Torek, 25. maja: Začarani gozd; igra v treh dejanjih. Nastopijo brezposelni učiteljski abiturienti pod vodstvom g. Silva Mehore. II.-III.
Petek, 28. maja: Pokrajinska oddaja iz Litije; Litija — zasavska metropola. 1. Lega. — 2. Uradi. — 3. Šolstvo. — 4. Življenje našega zasavskega kmeta. — 5. Predilnica in predil-ničarji. — 6. Pogled v davne zasavske dni. — 7. Na grobu Luke Svetca. — 8. Bežen skok po Litiji in v okolico. — Sodelujejo učenci litijske ljudske šole, mladinski pevski zbor in tamburaši litijske meščanske šole. — Besedilo sestavil učitelj Jože Župančič, glasbeno vodstvo: ravnatelj meščanske šole Vlado Roječ. —- Poslušalci naj imajo pri rokah zemljevid dravske banovine.
—r V kmetijskem radiu bo predaval v nedeljo 23. maja ob 17. uri g. inž. Ivan Lah: Pravočasna košnja in pravilno spravljanje sena.
Stanovska organizacija JVU
Iz društev
Vabila
= JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG bo zborovalo v soboto 5. junija ob 'A 10. uri pri Sv. Miklavžu pri Mariboru. Dnevni red: 1. »Gospodarske in družabne prilike v okolici Maribora«, poroča tov. Luknar Franjo. 2. Predlogi za banovinsko in državno skupščino JUU ter določitev delegatov. 3. Situacijsko poročilo in dopisi. Predloge za skupščine je treba tri dni pred zborovanjem poslati upravi društva. — Pozivamo tovariše in tovarišice, da se tega letošnjega našega zadnjega zborovanja polnoštevilno udeleže. Ako bo dovolj prijavljencev, bo vozil iz Maribora (Glavni trg) okoli H9. ure poseben avto. Reflektanti naj se prijavijo do 1. junija društveni upravi (Dev. Mar. v Brezju — p. Maribor). — Uprava.
= JUU SRESKO DRUŠTVO ŠMARJE PRI JELŠAH bo zborovalo v soboto, dne 5. junija ob 10. uri v Rogaški Slatini. Poleg običajnih točk je na sporedu predavanje tov. Vranca: Strnjeno šolsko delo — klic naše dobe. Pridite vsi! Ne pozabite na članarino in na prispevke za podporni fond! Odbor.
Poroflla
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG je zborovalo dne 24. aprila na dekliški osnovni šoli v Studencih. Navzočih 71 član ali 72,5 %.
I.	Tov. Filip Podgornik je podal izvleček študija svojega šolskega okoliša, t. j. Limbu-ša kot primer gospodarsko družabnih prilik v pohorsko-vinogradniškem okolju. Poda pregled občine in naznači v kratkih potezah zgodovinski razvoj kraja. Šolstvo je v Lim-bušu staro že nad 200 let. Podrobneje se je pomudil pri statistiki:
a)	Posestniki: 326 posestnikov poseduje 479 hiš. Posestnikov je: do 1 ha 197 pos. (60 odst.); do 5 ha 97 pos. (30 %); 5—20 ha 16 pos. (5 %); 20—50 ha 7 pos. (2 %); preko 50 ha pa 9 posestnikov (3 %). V nemških rokah je 20 posestev.
b)	Prebivalcev je 2994 s 495 družinami; od teh je 405 družin (nad 80 %) najbednej-ših: viničarji, delavci in poljedelski delavci. Posebej je naznačil in očrtal položaj »potujočih viničarjev« (gospodarsko, vzgojno in zdravstveno).
Deca je v splošnem slabo nadarjena. Izven šole je slišati zelo malo petja.
Ob koncu je poudaril, da je sličen podroben študij za vsakega učitelja nujno potreben. Ce pa hoče biti temeljit in koristen, treba skupnega dela vsega učiteljstva in to več let. Ne more pa imeti tak študij namena zboljšanja gospodarskih razmer (kdor tako misli, se zelo moti), temveč le spoznavanje gospodarskih, družabnih, zdravstvenih in vzgojnih razmer, ki naj bi se uspešno upoštevale pri šolskem delu.
Razgovor, ki je sledil referatu, se je v glavnem dotikal »petja v šoli in med narodom«. Iznesle so se zanimive konštatacije in mnenja, ki so bila prav različna, n. pr.:
šola premalo poudarja narodno pesem;
izven šole se usidra le ona pesem, ki se poje tudi doma v družini, v ožji družbi, tega petja je pa vedno manj, ker so oče, mati, bratje, sestre dnevno za zaslužkom in prihajajo zmučeni domov;
težke umetne pesmi ne spadajo v ljudsko šolo;
petje je izraz čustva;
petje goji umetni čut, zato je potrebno gojiti tudi umetno pesem in teorijo petja, a to na pravilen didaktičen način;
mogoče se v okolici Maribora zato tako malo čuje petja, ker so na šoli sami stari učitelji (smeh); itd.
II.	Iznesli so se nekateri predlogi k noveli zakona o narodnih šolah. Razgovor, katerega se je udeleževalo vse učiteljstvo, se bo nadaljeval pri prihodnjem zborovanju.
III.	Tov. tajnik prečita došle dopise. Društvo pristopi z enim deležem (250 Din) kot član k zadrugi za izdajanje »Roditeljskega lista«.
Prihodnje zborovanje bo v začetku junija pri Sv. Miklavžu.
Petrovič Simon preds. Ledinek Miloš, tajn.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG je zborovalo dne 16. aprila t. 1. v narodni šoli v Krčevini pri Mariboru. Od 91 članov je bilo navzočih 78, t. j. 81 %, odsotnih = 13, od katerih je prijavilo opravičilo 9 članov.
Zborovanje je otvoril predsednik tovariš Vauda Mirko in se najprej spomnil veleza-služnega narodnega delavca in junaka pok. profesorja Ljudevita Pivka, znanega nacionalnega in stanovskega borca pok. tov. Josipa Lapajneja in rano umrlega tov. Radovana Cvetka, navzoči pa so pokojnim v spomin vzkliknili 3 krat: slava.
Sledile so važne ugotovitve glede stališča JUU ndpram političnim in kulturnim organizacijam.
Priobčeni so bili važni dopisi ter situacijsko poročilo. Društvo je na predsednikovo priporočilo podpisalo en delež (250 din) za akcijo izdajanja roditeljskega vzgojnega lista po Pedagoški centrali.
Pri točki poročil društ. funkcionarjev je blagajnik tov. Avgustinčič Rajko kritiziral netočne članarinske plačnike, ki s svojim iz-
jemnim stanjem prav za prav obremenjujejo ostale člane, na kojih račun društvo za zamudnike odplačuje prispevke sekciji, listom in centrali. Večji zamudniki prejmejo v kratkem zadnji opomin, ki mu končno mora slediti konsekvenca pravil JUU. — Pri volitvah skupščinskih delegatov se je članstvo v interesu varovanja itak slabe društvene blagajne za letos zedinilo le na enega zastopnika pri skupščinah, in sicer društ. predsednika, za njegovega namestnika pa je bil izvoljen tov. Andrejčič Ivan.
Nato je podal obširno in temeljito predavanje v okviru določenega delovnega načrta tov. predsednik, in sicer »Poskus opazovanja vaškega otroka v njegovih življenjskih slikah^ V uvodu je predavatelj navedel kratek pregled dosedanjih prizadevanj v proučevanju slovenske vasi, njene šole in njenega otroka, nato kratek pregled metod spoznavanja otrok. Za tem je vaškega otroka prikazal v istinitih življenjskih slikah: na cesti, na polju-paši, pri delu ter v radostih in bridkostih, in sicer z duševne in duhovne strani. Za svoja izvajanja je žel glasno odobravanje, zlasti še tudi za zanimivo reasumacijo s primerjanjem vaškega otroka, njegove šole in učitelja z mestnim ter za aktualne zahteve vaškega učitelja v dobrobit vaške šole in njenega otroka.
Na vrsto so prišli predlogi, in sicer najprej predlogi k spremembi zakona o narodnih šolah, glede katerih je tov. predsednik najprej označil najaktualnejše. Tov. Andrejčič smatra rok za predložitve teh predlogov do 15. maja t. 1. za prekratek. Poseben odsek bo vse tozadevne predloge tuk. članstva zbral in jih redigiral pri svojem sestanku dne 3. maja t. 1. Sprejeti so bili sledeči predlogi:
1. Obmejne šole in novi šol. proračun: obmejne šole predstavljajo pač glavno skrb vsega narodnega šolstva, zato so zaradi redu-ciranih šol. proračunov najbolj prizadete in blagovoli sekcija posredovati, da kr. banska uprava tem šolam nakloni izredno podporo.
2	Pomanjkljivosti po odpravi matičnih listov: Matične liste imajo od prej še zda] učenci 7. in 8. šol. leta, zato je še — in sicer zadnji čas, da se jih za naprej m nazaj zopet uvede, in sicer na 1 poli združene s psiholosko in zdravstveno popisnico. Sedanji nepraktični zdrav, list je odpraviti. Uvesti je obenem prejšnje izkaze o šol. napredku.
3	Šolskim upraviteljem, ki so po novem pravilniku o vzdrževanju nar. šol. občutno obremenjeni z novim delom, naj se prizna primerna doklada in sorazmerno znizanje števila obveznih učnih ur.
Prihodnje zborovanje, ki bi se vršilo skupno s sosednimi učit. društvi, bo dne 5. junija t. 1. po možnosti na Teznem ali v bližini.
Mirko Vauda, preds. Janko Šajna, tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠKOF JI
LOKI je zborovalo skupno s kranjskim društvom v soboto, dne 8. maja v Narodnem domu. Predloge in slučajnosti sta obravnavali društvi ločeno. Škofjeloški zbor (36 udeležencev) je otvoril in vodil tov. predsednik. Volitev delegatov je bila preložena. Poverjenistvo za ženska vprašanja v okviru JUU prevzame učiteljica tov. Amalija Lendovskova. Učiteljstvo je vabljeno na občni zbor Učiteljske samopomoči v Ljubljani. Prisotnim se obrazloze izpremembe k zakonu o narodnih šolah po predlogih, ki jih je sprejel škofjeloški učiteljski zbor. Zaželjeno je, da se ustvari med uci-teljstvom in podružnicami SVD ožji stik. Seveda le tam, kjer takega skupnega dela še ni. Tajnik tov. Košca poroča o došlih dopisih, tov blagajničarka Terpinova pa o stanju blagajne. Tov. Korenčan apelira, naj posamezne šole poravnajo zaostanke na »Popotniku«. Prihodnje zborovanje bo v soboto, 12. junija s pričetkom ob 9.30 v Poljanah. O šolskem vrtu bo ob tej priložnosti predaval tov. Kokalj.
Debeljak Vojteh, preds. Košca Fr., tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA - VZHODNI DEL je imelo svoje tretje redno zborovanje dne 19. aprila v Ljubljani.
Članov 91, navzočih 64, t. j. 70 %.
Tov. predsednik Kosin otvori zborovanje. Uvodoma se spomni prerano umrlega tovariša Lapajneja, katerega počaste navzoči z eno-minutnim molkom. Opozore se vse šole, da poravnajo zaostalo naročnino za »Popotnika«. Tov. blagajničarka poroča, da je blagajniško stanje sicer zadovoljivo, vendar pa je še vedno 1200 din zaostanka. Nekateri ne plačujejo mesečno 3 din za podporni fond, kar je bilo sklenjeno na 1. rednem letnem zborovanju.
Ker je tov. Franja Završanova zbolela, je odpadel njen nameravani referat »O smernicah k spremembam šol. zakona«. Prečital se je dopis sekcije glede predlogov za izpremem-bo zakona o narodnih šolah ter dopis tovariša Webra in tov. Trobiša v isti zadevi. O vseh prečitanih predlogih se je vršila daljša debata. V celoti so se osvojili predlogi sekcije. Sklenilo se je, naj se poudarja predvsem naslednje zahteve: 1. Uzakoni naj se stalnost učiteljstva. 2. Uveljavi naj se zopet § 51. zak. o nar. šolah, ker so učilnice premajhne za večje število otrok od 40 do 50, saj merijo večinoma 8 m X 6 m. 3. Napredovanje naj bo avtomatično in tudi prehod iz 6. v 5. skupino. 4. Uzakoni naj se zvanje šol. upraviteljev in naj se jim delo tudi plača. 5. Učitelji, vpoklicani k vojakom, naj dobe brezplačen dopust. 6. Uči-telji-vojaki v vojni naj imajo prednost pri napredovanju. 7. Loči naj se prosvetna oblast
od politične. 8. Redovanje učencev po predmetih naj se opusti in uvede le splošna ocena. 9. Poročene učiteljice naj dobivajo polne prejemke. 10. Ukine naj se celibat. 11. Izda naj se končno pravilnik k šolskemu zakonu. 12. Učiteljstvu naj se dovoli letno ena brezplačna vožnja v svrho spoznavanja domovine.
Končno so bili sprejeti še sledeči predlogi:	. .
1.	Zaradi naraščajoče draginje in vedno večjih kulturnih potreb naj se z vso vehemen-co dela na to, da se plače učiteljstvu čimprej zvišajo.
2.	Prekliče naj se celibat za učiteljice, ki je tako neumestno izvzel učiteljico iz občih človeških pravic, da je za današnji čas tak zakon naravnost nerazumljiv.
3.	Poročenim učiteljicam naj se vrne polna draginjska doklada, stanarina in kurivo iz vzroka, da je potrebno in pravično za enako delo enako plačilo.
4.	Glavni prosvetni svet naj izdela okvirne učne načrte, banovine izdelajo podrobne po svojih prilikah in potrebah, a šole ga spravijo v sklad s potrebami šolske občine.
5.	Ljubljana - okolica naj se priklopi prvemu drag. razredu, ker je pri nas še večja draginja kakor pa v mestu.
6.	Možje naj dobe stanu primerno plačo, da se bodo žene lahko posvetile le domu.
7.	Knjige Mladinske matice naj se v bo: doče izdajo konec šol. leta. 1P0 možnosti naj se to stori že letos. Utemeljitev: Administrativno je nemogoče ali vsaj zelo otežkočeno dostaviti knjige onim otrokom, ki so se izselili.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU je imelo zborovanje dne 8. maja 1937. 1.
K Navzočih je bilo 51 članov, t. j. 43,22 %.
Tov. predsednik se je po uvodnih besedah spomnil umrlega tovariša Josipa Lapajneja in narodnega delavca dr. Ljud. Pivka.
V otvoritvenem govoru je podčrtal pomen besede tovarištvo. Tovarištvo pokažimo v izpolnjevanju stanovskih dolžnosti; udele-žujmo se zborovanj in udejstvujmo se pri delu za skupen stanovski blagor.
Tov. Lojze Zupane je prečital svoje iz-preminjevalne predloge k zakonu o narodnih šolah. Po razgovoru, ki so se ga udeležili tov. Vončina, Janežič, Tomišič, Vodopivec in Stre-hovec, so bili vsi predlogi z dodatnim predlogom tov. Vodopivca sprejeti.
Tov. blagajnik je poročal o stanju društvene blagajne. Od članov, ki kljub večkratnim opominom članarine niso poravnali, jo bo društvo izterjalo po advokatu.
Sledilo je situacijsko poročilo, ki ga je podal tov. predsednik na podlagi došlih dopisov in okrožnice.
Na banovinski skupščini zastopa društvo Cok A., namestnik tov. Urbančič Branko. Delegat za državno skupščino je tov. Urbančič Br., namestnik tov. Lojze Zupane.
Nato se je vršilo predavanje tov. Vonči-ne^»Vaška_šola in njen_odnos_dn gospndar-skiK in_ socialnih razmer.« Poudaril je, da se mora učiteljstvo holj poglobiti v potrebe kmečkega ljudstva in svoje delovanje v šoli in izven nje mora usmeriti za širjenje praktičnih poizkusov na šolskem vrtu ter posestvih posestnikov samih. Med šolo in vasjo naj nastane tesna povezanost. Oblast naj gre temu stremljenju učiteljstva na roko z ureditvijo šolskih vrtov, z uvedbo učiteljske stalnosti in preusmeritvijo kmetijskega pouka v učiteljskih šolah. Potem bi učiteljstvo na šolskih vrtovih lahko z učenci oživotvorilo nauke pridobljene pri pouku v šoli.
Zadnje zborovanje v tem šolskem letu se bo vršilo v zvezi s spoznavanjem kočevske Švice v Kočevski reki, dno 5. junija.
A. Janežič, preds.
Čok Ant., tajnica.
KUPUJTE PRI TVRDKAH
KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU
Novosii na knjižnem trgu
—k Charles Dickens: David Copperfield.
II. del. Izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 1937. — Leposlovna ki-.jižica 25. _ Iz
angleščine prevedel Oton Župančič. _Obse >
366 strani. — Cena kartoniranen-jj izvodu 68 din, a vezanemu 80 din. — Dickens je znan v vsem svetovnem slovstvu. Značaji njegovih romanov se po svoji izrazitosti in življenjski moči lahko merijo s Shakespearejevimi junaki. — Dickensov vpliv na javno življenje je bil tako velik, da si ga danes prav predstavljati ne moremo. — O brezhibnosti prevoda nam jamči ime prevajalca.
—k Franc Weiser D. J. Najmlajši poročevalec. Izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 1937. —• Prevedel dr. Jože Lovren-čič. — Cena trdo vezani knjigi 45 din. — V knjigi je opisano potovanje po Rdečem morju, čez Indijski ocean. Opisana so kitajska obmorska mesta, dežela vzhajajočega sonca, nadalje velemesta v Južni in Severni Ameriki.
—	Knjiga je zelo poučna, ker je prav za prav zelo dober potopis po omenjenih deželah in bo dobrodošla doraščajoči mladini.
—k Ženski svet. Majska številka priobču-je sledeče: Ljuba Prenner: Mejniki; Berta Levstik: Mati; Konči Ahačič: Novica; Anica Černej: Prebujenje; Zdaj se bojim; Milka Adamič: Sinku, itd. Zanimiva je razprava: Nalezljive bolezni in ljubljanska bolnišnica. Ta številka ima priloge Naš dom. — Modno prilogo in Krojno polo. Ženski svet izhaja vsak mesec. — Letna naročnina 64 din. Naslov: Ljubljana, Tavčarjeva ulica 12.
—k Gospodinja, glasilo zveze gospodinj, prinaša v peti številki sledeče: Pirnat Zlata: Sodobna zaščita otroka. — M. Pleško: Skrbimo za strokovno izobrazbo gospodinj, gostil-ničark in uslužbenk, in obsežne rubrike: Razgled, Gospodarstvo; Delo pridnih rok; Gospodinjstvo; Naša prehrana. — Letna naročnina 25 din. Naroča se na naslov: Gospodinja, Ljubljana, Prečna ulica 2.
—k Sokolska prosveta, vesnik prosvet-nog odbora Saveza Sokola kralj. Jugoslavije,
Beograd, strani 40, prinaša v aprilski številki: Ko može da nas vodi? — Iskoristimo lepote prirode u vaspitanju. — Više voli svoju zem-lju onaj ko je bolje poznaje. — Novi »Junaci«.
—	Razgovori s jednim starim Sokolom, dr. Laza Popovič. — Tako odlaze, dr .M. K. — Naše šume, livade i klisure. — Osečanje prirode, Radomir D. Gačič. — Kako da se počne, Jan Pelikan. — Izleti naraštaja i dece, Mirko Skovran. — Dečja duša u prirodi, Jovan Udic-ki. — Sunce, vazduh, voda, dr. Grga Bogič, itd. — »Prosveta« izhaja mesečno. Letna naročnina je 30 din.
Mali oglasi
Mil oglasi, Rt sinzijo t posredovalne in socialne namene •bčinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—
ZAMENJAM
upraviteljsko mesto v planinskem letoviškem kraju z učiteljskim v ravnini (najraje okolica Ljutomera, juž. Prekmurje ali brež. srez.) Naslov v upravi.
FR. P. ZAJEC
(ipiiin optik Ljubljana, Stari trg»
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
Knjigarna
»Učiieljslce iislcarne
regtstrovanc xa€lrmgc 3 omejeno jovec*«
Cjublfana, Frančiškanska ulica št. 6
"Podružnica Maribor, palača banovinske hranilnice
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo pisarniških in šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročila za knjige iz inozemstva, za vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidne! Postrežba točna 1 — Izdeluje diazo - amoniak - papir w J A S N I T " , za kopiranje načrtov, ki je edini 100% domač izdelek te vrste v državi!
NIZKE
dvokoles, otroških, igračnih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, šivalnih strojev. — Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4
PODRUŽNICA MARIBOR, Aleksandrova cesta št. 26