gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti i fl., sicer 3 fl.; sa pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30kr Tećaj XIII Ljubljani v saboto 29. decembra 1855 List Besedica izrejevanji nizkih sadnih dreves Izrejaj ali pritlikovcov se ke d posamne ali pa po brajdah to je s prislonki in der- rega zidovj Kvac (Baumkitt) za zamazati odpiljene veje ali debla. Vzemi polovico kravjeka se gorkega, po lovico ciste krepke ilovice, dve pesti kravjih dlak pol librice apna od sta (Zwergbaum) ali pol librice gostega terpet ali ne an pa po urajuaii, iu jc, o «'""»j« ^patc, jjui hl iz ravno tistih sadežev, z ravno tisto brice vara ali drobnega peska pace, pol librice pepéla in pol zají, opravo cepljenja, le z drugar mi« «vi »i, ^uicoaj vac n Priredijo se v ta namen iz semena divjaki ivánčev dobro mazilo za drevj obrezovanjem kervi 9 m zmesaj vse nekaj tó volovske bos dobro pomesi in im Kvac druge sorte pa se (Johannisápfel) za dobre jabelka, za hruške pa ku- naredi takole: Vzemi vere (bokal) gorkega kravjeka tine ali divje čubice, za breskve, marelice, slive,.za pol verća sipače (Mauerschutt) od starega zidovja marelice, slive, cesnje pa mandelj deljnovi sadeži večidel. pol verca pepela, in pol iraklica vara; vse popred je koščice ali peške le kmali tam po- drobno presejano pomesi s kravjekom, da se testó pol verča sipače (Mauerschutt) od starega zidovja pol verča pepéla pol iraklica 9 9 9 boli vara ; vse popred 9 na izrejene sadeže čepilo m 1 • • 1 v » . • __1 sejati drevje je zato, ker se v ta namen že ■ • • - ■JO se bo pitano (žlahno) nizko ali brajdasto naredi. bo rastlo to To mazilo se natanko na rotinje (Wunden) za dve britvi na debelo pomaže, in posuje potem kraj r jme OdUCíiC I" »J^* ^v * ----7 " --- " ^ ^ T v • v f ■ « ^ viv ^ III pvou j v JJUH/J lešic na vertu, pri zidu in po brajdah, s pepelom ali z várom, da se osuši. Utegneš ga shra leti stari sadeži ce- niti v kakem loncu scalíne poverh nalite, drugać se ■m - V v f • • li Jť. a* %/ m m # i ~ . 1I0 zmla Odrastke iz cepljenih mladic ali popov moras posusi in spridi. Ce ni drugače, je tudi samo mali od mlađega le zmiraj kratke deržati in tako ob- jeno, s kravjekom in živinsko dlako premeseno dobro ati, da drevesica podobo dobe 9 kakoršne želiš ali z okroglo ali voglato oberšo ali pa z vejami pri in po brajdah narazen razpetimi in privezanimi. tem kadar imajo že čez kake tri leta svojo podob zidu Po Kako derv pri kurjavi prihraniti in gorko 9 jih obrežuj tako d d 9 'da ti SUU rUUC , iU J^ } JII^l no mj €a (Fruchttriebe) kar nar bolj mogoče rode to je moras za belim popjem 9 z de prihraniti; te so kratke, debele, dobro rejene iz kterega cvet pride in sad. Razločij in suho stanovanje napraviti. ■■ » po večjih mestih temuč tudi po kmetih so od listnih in Ne. derva čedalje dražje; treba je tedej resno premišljevati: kako bi se dalo pri kurjavi kaj prihraniti. Pa gorko v tem al 9 da so h odrastk ov (Blâttertrieben) in suho stanovanje je k zdravju ravno tako potrebno veliki in močni brez debelega popja, vsakemu, naj je kdor koli. z ocesi previd m namenjeni 9 oberšo (Krone) Varčnost z dervmi se mora pa priporočati ne le delati. Hobotki (Wasserreiser) pa, zlotni odrastki posamnim družinám temuč tudi deržavnemu gospodar ker dve tretjinki (dva dri ^ AAVUUini ^ II Utjovi I tlol I J MJM\J% m*» v^m so po starih vejah ali po deblu pod oberšo brez vsega stvu Cjčtll čili pu UCUIU puu vutiou witfl * ov^** » u , Zakaj. - «.a , rvi i u » i/ 11 i/tjuini ^ u va un té zmiraj obrezuj. Obrezanje se opravi teljca) derv se pokuri za hišne potrebe , za vse obert kimovca (septembra) do konca svečana, njiske potrebe (fužine, fabrike itd.) pa le ena tret zato popja; pozimi vse od Kar je pa nepotrebnih stk vesica kazi pot vén raste," jo tudi poleíi odreži in kar podob dre 9 I^UU L Milili I /i 1 IIO l n U \ , HI ill*» J) U U U U u U1V — postavimo, če iz brajde kaka veja na / tedaj Koristno je imeti tako se skuha (zelenjad) sadi ko drevje po vertih glih lešic (Ra 9 na jink a. Ljudi je vsaki dan več, pa tudi fabrike, ki potrebujejo derv, se množé od leta do leta; ni čuda, da so derva čedalje dražje. Al kaj naj nas vse to uči? Kaj druzega, kot da naj bomo varčni s kur- Večkrat slišimo tožbe: „ta hiša ie merzla. da —j ^Ai/irujau j oaui , na v u^nu noit ^ na- JâVO. » v-vmu» ohouuv • 55"* j ^ «.v*«»»*, bate), po mejpotkih (mejprostorih, Zwischenrasen) na ni za prestati, in vender gori celi dan v peči kakor v lpttrah « 1 : ' -U '»U______n----« clî^ï™,, . ^ rr r^lr« letvah privezano, ali pa ob zidovih proti soncu ober «vL T____ + t i« j • * « ti ■ • • v « njenih Lep peklu je viditi tako majhno drevj polno Druge pa slisimo: „pri meni je pa gorko ___ _____ t\ ni ,, nnau 9 ce cvetja in sadja, ki nié s senco ne zadeva. Vsak štiri polena veržem v peč sadje se dá tako m a r e 1 i c Pri nati; posebno pa bresk^ ob zidovji po brajdah rodé in ma nar bolje priliki naj po vem se nekaj od drevnega Vse vse, kar se na drevesih obreže obseka ali odpili, mora biti z mazilom nalaš za to pripravljenim pa ali odrezki (Wunden) se morajo zamazano; rotinje pred vsi gladko in lepo ravno obrezati. Drevnega ma Dajmo natanko preiskati: zakaj se ta hiša ne zgreje, če se tudi trikrat več derv pokuri kakor v uni. Trojno utegne o tem krivo biti: Nerodne peči. Ali ima velika stara pec kahlje za pest debelo zamavtane z glino, in se kuri od zunaj iz kuhinje ali mostovža; ali pa je peč taka, da se gorkota ne derži dolgo v nji in prec uide skoz dimnik, kteri se na to vižo veliko bolj kuri kakor hiša. žila je vec, in lahko se naredi domá, namrec: i. Smola, če jo stopiš in izčistiš 9 2. Slabe vrata in oknja. Ce se duri ne za bo služila Perajo dobro, da skozi široke špranje gré merzla sapa za majhne obrezke zamazati na mehkih mladicah cepih združenih odrejenih 9 na bo, će enmalo 9 pri terpetina vmes stopiš. vpopkanji; dobro Vcasih so tla v hisah že tako da 9 2. V osek. Stopi pol librice (funta) presnegaru menega voska, četertico ali firnik smole, in četertico gostega tf rpetina. Dobro je to mazilo tudi za mehke noter in gorkota ven. izhojene, da med tlami in durmi so take luknje lahko roko skoz vtakneš. Kakor vrata spušajo tudi dostikrat okna mraz noter in gorkoto vèn, in po kme tih se še celo malo dvojnih sip nahaja. 5 za cepe in mladi les. 3. Če zidana hiša stoji na prostém, da je zi dovje od vsih strani mrazu podverženo. 410 Ce so te trojne napake krive merzlih in vlažnih stanovanj, kako bi se jim dalo v okom priti? Bomo skusili vse to bolj na drobno pretresti resničen pregovor. člověk zdrav, v merzlem in mokrem se gorkem pa suhem-stanovanji je Da tište stare V 9 5 velike, štirivoglatne ali okroffle peci j ki so včasih sila visoke, moraj kdo ne bo tega lab poznal, ako le enmalo premisli biti, kaj 5 in sto bolezin, zlasti stač v kaki hiši, aklj sto pri otrocih. Ce je člověk le go si vne more v takem stanovanj dobrega pomagati. Ce pa ima gospodar tako hišo sebi in svojim gostom lahko brez velicih stroškov po do si ---- ------ - — - f-------7--------iv # v j — --- ^ ' W117/Í » uui/in rju uoau v jju"1 je gorkota in kakošne lastnosti ima. Ce je pec od maga, ako take stene prosto stojeće zidane hiše od à • I j 1 1 • fc • I # ^ ^ 1 ^ ^ ^ i- ^ j f f Vf m m - . znotraj votla b vsih ovinkov in poto ? po kte koli znotraj zalozi s ceglom tako, da jih po konci postavi okoli pelje in dolgo v peči za- enega na druzega, pavec prec od zida, in tako na a » ^-nlrrw nao m rknr/ itai a dl i o ___1 ř 1____ _ _ l______i a a t 4 • r « y y rili se gorkota ^ _ ^ deržuje, je toliko očitniše, ďa take peči požrejo sila redfdvojno steiTo,' ktera terdno stoj veliko derv iu malo grejejo, ker gorkota prec pri me- jz cegla (Einschubziegel) potřebuje stejah uide ali pa skoz dimnik. Kdor tega ne verja- gelnato stěno z unim zidom. Ker ie ceo-el do konci ____ ___• - 1 - ___J___• 1_ _____ i. *________ká »MA i 1 • t . ft v. , J . ® r medstavkov vežejo to ce me, naj se le vstopi k mestejam, in lahko se bo pre pričal iu *c7i/urpt ix uíuou/jmui, r*^ postavljen komaj ** pavuti »huk, iu iiieu io cegeinaio kako puhti gorkota vén in se zgubiva v nič. stěno in med zidom le za pavec praznega prostora pavca sirok, in med to cegelnato 5 Ce so zraven tega kahlje se prav na debelo zame tane lahko ali zamazané z 5 bo menda tudi vsakdo pádel, da je potřeba velikega ognja dol ostane, ni po tem takem soba za več kakor za 3 pavce tesneja. To pač malo zdá, mraz pa in mokrota po tem ne moreta v hiso Po casa, dokler se takošne kahle zgrejejo in potem še o naprej dajo v hišo. rii V fl fl fei ^ * 55 Woch. d. L. F. u. H kar imajo gorkote odveč Ie, Takošna peč sterp pač očeta in sina, al škoda, ki jo ki Prošnja. letu se pla delà na kurjavi, je tolikšna, da ze v čajo stroški, če gospodar tako galejo iz hiše verze in si napravi novo peč, ki je od znotraj tako naprav- jancov, drobtinic za Vsako zimo se je po cestah okoli mest, tergov in vaší malih ptičkov, posebno pa šinkovcov, sternadov in šker v « 5 da se po vec predalih gorkota okoli in okoli poln vidilo večkrat po peči vleče, preden iz nje zgme v r i ■ • r jr /« % ■ » j_l _____ * . pecí z vlaki (Zugofen), ktere so tako ej ene se daj v kuriti in imajo vláke od znotraj Take , da , po kterih mora gorkota in dim po 12 do 18 čevljev dol zivez si pobíraje, vse Letosnjo zimo pa jih okoli Ljubljane in Šiške ni nič viditi, tako da se nam čuđm zdí, kam so letos te prijazne živalice prešle, ternveč, ker vemo, da ja krajnika dežela čez iu čez s snegom pokrita • V • Zato bi tudi radi zved ali se pot sem ter tje delati, so neizrečeno koristne 5 d i j o g o r k o t se greje dim dolgo pop m i r e j iz g zakaj koli, skoz omenjeni ptici tudi po kmetih pogresajo, in tedaj prosimo y naj nam mozje, kterim je mar za natorno opazovanje, blagovoljno po „Novícah" naznanijo. Ferd. Šmid to v „ „ r _ , _____, peč pa hiša; vsa gorkota ostane tedaj v stanovanj in s trikrat m • v kurj se vec opravi, pri nerodnih starih galejah, ki so bile napravlj kakor îne le starozgodovinskim pomenkom Z velikim veseljem m sem v 87. in sledečih listih zato. da se cele gorkota na vse dru naročja derv va-nje telebijo in gre ietosnjih „IVovícu starozgodovinske pomenke „o imenu Sty « » a . « a A ■ ■ v - V. a - ~ r * _ « llišo kraj bolj kakor skoz peč v na Tište pecí, se /se to dobro, da merzlo silo v peč vleče; zatega volj traj v hiši kurij Štirsko, Štajarsko, Steiermark" D. Terstenjaka preberal, v kterem 5 W slavnega gospoda prof. gornje ali noriske Tau 5 imajo e v v sapo ? ki ie v hiši, nje plamen v • j • w Čistil takošne peči v r ■ • « tudi zrak (sapo) v stanovanjih. Pri teh pečeh je le na to gledati, da ne vlečej premal P pa tudi ne riscane za Slovence oglasaje in dokazuje, da beseda:S ti r-čani ali Štiriates ravno to pomeni kar Ta u rid k /. Premišljevanje gosp. Terstenjakovih beaed je tudi mene prepričalo, da imena, ki so po unanji obliki zlo zlo razločne viditi, vendar v koreniki enaki pomen znajo imeti, na pri- Kar se tiče t in okenj, ki se slabo zape rajo 5 imamo omeniti to-le: Gorkota ima to lastnost, da s ta nj š a zrak (sapo) kakor stopi led iožej 5 loj kakor merzli ravno tako 5 5 vosek itd. Stanj očitno je tedaj, da zrak pa je zrak Veseli smio od toliko strani slišati, da gosp. Terstenjakove bistroumne „starozgodovinske protresovanja" ćedalje bolj dopadajo. In kako bi tudi ne! ker on nas uči do jedra poznavati domovino. ktere starodavnost nam je bila dosihmal zlo neznana; on nas : od kod lastne imena gora in rek, mest in vasi, Ijudstev in V r UCI posamnih oseb, in tako razjasnuje zgodovino domaco po poti. na merzlem kakor olje na vodi Kdor se hoče tega do dobrega prepričati, naj vzame le luč in naj jo derží spodej pri kaki špranji vrat, vidil bo, kako bo merzla sapa lue noter v gorko hišo vlekla; ravno nasproti pa se bo godilo, če deržizg^ rej pri vratah luč pri kaki špranji; tu bo plamen luči proti špranji vleklo. Vzrok tega je lahko zapo pasti: spodej pri tleh vleče vunanja merzla sapa naj bolj noter; to pa stori, da lahko sapo v izbi zgoraj vèn tiši. ktera je goto viša, kakor vsaka druga; saj vemo , kako se zgodovina dan današnji piše(fabricira), in iz tega smemo soditi, kako se je tudi nekdaj pisala. „Lastne imena", ki med narodom še živé, To nam je pač očitna priča, kako treba je, da se duri in okna dobro zaperajo, in če se natanko ne sklepaj o, da se zadelajo in zamašé tako, da ne more merzla sapa noter, gorka pa ne vèn. Pri vratah se stori to naj bolj s primerno zrezanim in pribitim pa so živa priča, zoper ktero ne velja noben ugovor. Res je da se je gosp. Terstenjak že nekterikrat zmotil v izpeljavi tega in unega, pa je pošten dovolj, da pomote ocitno popravlja, ako po še globokejih preiskavah pride na spoznanje zmote. Kdor hodi po tako neobdelani potí, po kteri mu nobeden poprej ni steže naredil in le redkokteri mu je tam pa tam kakošno lučico prižgal, pač lahko včasih zaíde, mísleč, da gré po pravi potij ako pa vidi. da ne hodi popravi, pa iše prave in jo najde, za kaj bi potem ne smel reci: una ni bila prava, ta le je je tudi, da Terstenjakovi spisi niso za vsacega bravca in sploh za vse tište ne, ki v lahkonožni „belletristiki" išejo slavo slovenskega slovstva, in kterim je branje „novel" in „kratkočasnic44 si „Novice" aeÉBH zadevajo bravcem vstreči. ker njih namen je višji. „Novícam" grés T ers te nj ako vim i spisi sedaj, kakor leta 1844, 1845, 1846 s Res / s* * r naj bolj pri sercu. Al s samo takim blagom pri kvartnim popirjem ali pa s suknenimi kraj zamazejo z lončarsko Oknj se ktera sterpi celo zimo in odpade sama po sebi spomladi, kadar se oknj odpro s pet Koseskovimi pesmami jih nihče nerazume!" In sedaj? cov. r> Kaj nam podajate take pesmi, ki očitovalo. se nam je takrat mnogokrat Kaj pa je storiti, če je zidovje prav merzlo da vse teče po stenah in se soba sogreti ne dá, 5 tudi je pec vroca za razpociti se. 55 Bolj slabo jesti pa gorko stanovati" je star pa sedaj iskreno prosimo Boga, da bi mojstru pev-ki je bil za deset let pred nami, dal ljubo zdravje, da bi nam sopet ktero zapel. Tudi Terstenjak je stopil s čisto novim blagom na svetio in nam zlato rudo odpera, s ktero ravnajo nekteri sedaj, kakor uni nekdaj s Koseskovimi biseri. „Novice" pa si v veliko čast štejejo, da so sozna-nile svet s Koseskim in Terstenjakom. Bog nam ljubijenca ohrani v slavo domovine ! Vred. 411 mer: imena visokih gorjancov v naši fari henik, Ročnik, K Kraj > Robnik Podkra jnik 9 itd. le eno pomenijo , namreč b 9 kraj > k Abhang, Saum ; Kumprej Hugelbewohner Kumersek Kum > ? Ro-Rep Ende Berg- „brez", toda z nedoločnikom sedanj. časa ; n. pr er ist 5 fortgegangen, ohne dass er ein wôrtchen gesprochen hat t 9 (batte), laški: je (brez da bi bil) spregovoril senza dire una parola; ♦ • Gosp Terstenjak dokazuje da besedi t gora voda , t bik ? tur Dalej govoriti. 9 brez da ali pa: brez spre- To pak ni po naše ? tako ne govori in ni govoril na rod slavenski nikdar. Res, da nahajamo „bez da" tudi v enako pomembo imajo — od staroslovenskih besed azijatiške domaćije (indi- episih jugoslavenskih; ali to je zmota pisateljska, ktero m j u v govori genov), ki so se ohranile v imenih rek, gor, krajev in mest graja tudi verli Vuk v predgovoru svojih „pripovijedakâ cc slovenskih. kakor (odi v lastnih imenih besed sem spadajo Res, da rabi to vez tudi že prosto ljudstvo slovensko toda 1 v ' V.V. » " " r oiu f vučnu ^ IUU ucbcuc; a u, u^, parn, pern na. Vse to mi priloznost ie peščica ljudi, kterih stariši so pobrali to nekdaj od tla-daje sledeče verstice pisati in jih „Novícam" v gori ime- čanskih prestavljavcev; vse ljudstvo naše pa ne vé še za P novanih zadevah na znanje dati; morebiti zna med njimi to robo kaka važna besedica se najti Gora T 9 T (nemško T erb erg) je visoka to skovanko; drugi Slaveni tudi ne; v starostové n- je tudi ni. To nam tedaj svedoči, da ni slavenska ačini j pro ne (a vez, ne skladba. Vsak vidi, da je eno posneto po strana in dolg Nje se dotikujejo od izhodne straní mo- nemškem, eno pak po laškem, čeravno nam ni sila ne tega zirska, zočička, ksaverjanska, od južne straní pa pol lub- De ónega. / ____v « —____V « 9 niške fare kmet v sred T gore i tir, t Terb ? odtod Tersek, Tirsek, Sledeči izgledi nam kažejo, tako govori ljudstvo o in Terbovèek (Waldung takih prilikah. Treba pa misliti tudi na Slovence o ger- und Bauer) v ksaverjanski fari 9 Pent 9 penturij v sk e 9 lut niski; Govt 9 Gočnik, Golicnik v rocicki in mo ki pametijo marsikaj, kar smo zábili vsi drogi. 1. Er ist fortgegangen, ohne ein wort V/ 'IÎ zirki fari in na severni sirani G fari. ) rah. Chor V Smarjah pod Celjem poznajo besedo t j eí ^■HÉHHH^I Gojzdnik v cernski Zu haben ; přešel je (takó), da ni gesprochen 9 pa ni spregovoril > na t ne besedice 55 SI bii pravijo na Terah v cerkvi > to je, 9 n e hôhter Ort zinil ni, kar šel je; přešel je ne spre gov o ri vši (ne zinivši, ne rekši) ne besedice. 2. Unser knecht war dort, ohne (jedoch) etwas ge fari fari V znožji gore, pod Tiršekom spodej v ksaverijanski sehen zu haben; naš hlapec je bil ondi, vidil pa(k) ni je vas J u v a j J u v a n i e a Juv dalej naprej v lubniski ne, uuvfiic, u«ivj » i u uuiDni ničesa ; — p« III v (Tlalechluclit), od tod Juvaničnik, dar (toda) ni vidil pa ni vidil d. 9 ali vidil ni n.; ven priimek pri hiši, kmet se pa pise Podpecnik n.; toda ne vidi vši n. Poglejmo se zdaj na korenike ac 3. Das mađchen ist roth, ohne (jedoch) gesund zu 9 U c 9 p P K severni str S T Terb » v cubniski fari sein; dekle je rudece, samo da ni zdravo 9 zdravno biva kmet Atelšek (Gebirgsbao auf einem hohen Ko pa ni ; ni zdravo. dasi (dasiravno, akoravno, čeravno, četudi itd.) gel), po slovi kunden) rodo neko Acelšek, Atzelschek Ur in priimek pr hiši 9 kraj se imenuje A 3. Wir trugen das gold in den hànden, oh d A 9 99 kam gres ?" v Acelnovo, v Acel tù sem spadajo besede : V 9 Z VI, Morebiti, da \y s wir es nosili zlato. steckten : v rokah 9 kriva je (neskrivši) smo 9 v Z a čah Ž a c n i k , kraj in rodb v lubnièki fari; B v V t * in ki sen in B Ba ček v jah. BI ere pri potoku Lub 9 5. Das kind geht sebon, ohne sich anhalten zu mtis- neoprimši. (Takó pravi ljudstvo, čeravno bi ni ca (Laufnilzbficb) je griček z imenom Berb bilo po slovnici bolje: neoprijemaje se, t. j takó 9 da se ne oprijema nič). Biige), der intmer hóh gege Terberg). V ločki fa ne daleč odtod so: P 9 P 9 V P sen h 9 rodbina in kraj 9 v lubniski fari imamo mogredé povem) kraj in rodlint-ke imena: Mar out me Ma 6. Ihr besehàmet ihn, ohne es zu wollen und zuwis- nehoté in nevedé (nehotoma iif ponevedoma). 7. Ohne dich omzuwenden, wirst du ihn nicht sehen 5 wider seinen willen und sein wissen; ruče, Dargounik, Apat in B 5 znabiti, da so neobernivši se ga ne boš vidil 9 y ako se ne oberneš, ne te imena spominki in njki etarodavnega bogotasfja Tù boš ga vidil. sem še stavim imena rodbin in kraj 9 ki pa so meni ne mljn Ako Gervolj,GrivoljinUrko. le ena besedica utegnila važna biti v pretre- ni treba 8. Unterhaltet euch gut, ohne (jedoch) verschwende- , zapravljati pa (vendar) risch zu sein; dobro se imejte 9 vendar ne bodite zapravljivi itd. sova nj i „starozgodo vinskih pomenkov u gosp Terstenjaka 9 To pa niso še vsi izgledi, po kterih se je poslovenje me bo jako veselilo. vavcu Lubno pri gornjem Gradu v (pa tudi prcstavljavcu iz slovenskega na nemško) Jezikoslovne drobtinčice Kako treba poslovenjati „ohne dass„ohne zu" ? ski (Izpisek iz rokopisa Navra til o v ega *) za poskušnjo). Ker ni ta stvar razložena še v nobeni slovnici sloven- Slovenca tako govoriti. ravnati. To je le za poskusnjo. Tukaj samo se to-le: Nekdo je svetoval, da bi poslovenjávali nemški „ohne dass" takole: „brez tega, da ..Tega ne morem poterditi, dokler mi ne oznani pošten člověk ónega kraja, v kterem Slovenci tako govore; zakaj dozdeva se mi, da je tudi to izmišljeno. Vsaj jaz nisem slišal še nikoli nobenega terdega 9 ker se je vtepla neslavenska raba le v bukve slovenske * v vezi „brez daa ne Varujmo se besed kovati, ali jim novih pomenov priti ampak brez da (bez da") tudi kati, ako ni sila. Preden pocnes novo besedo krojiti 9 po v knjige „bratje naše jugoslavenske"; ker ima nadalje pri misli dobro, ni li v maternem jeziku ktere druge, ki po tem nekoliko posla tudi glagol: zato hočem tudi to v misel menja ravno to, kar hočeš imeti; pomisli, kako bi to po vzeti. (laški Nekteri poslovenjajo nemški „ohne dass" ali „ohne zu" vedal priprost člověk ternega. 5 PHBP ki ne zna druzega jezika kot ma 99 senza u 9 franc. „sans cc pred kakim nedoločnikom Učene (znanstvene) besede, kakoršnih bi med Ijud laf „quin") 1) z vezjo „brez da", ali pa 2) s samim stvom iskali zahman 5 take treba kovati, to se ve 5 ali ----veliko je bilo že skovanih „neučenih", u« « *) Ivdor posije denar (1 fl.) vsaj do 31. januarja 1856 slavnému \Q ne moremo biti brez njih. Take so slovenske: ^^^ W- i i ^ • iPlfc • • i / / H • • « m a«*»*« * m Wim ^^ f k. .. -i m ces da so učene de vredn. „Novic" ali „Přijati ali P oni dobi knjigo, ki bo skoraj natisnjena brez drugih stroškov. Le nekoliko iz-tisov vec, kot bo naročnikov, mislim dati natisniti. Pis. " i * „Novícah" in od vrednika vredjenih knjigah že vec casa ne Pisave nekterih pi z malimi začetnimi ki pišejo v nemškem jeziku im pismenkami, se je poprijel tudi nas gosp bote našli te napake dopisnik; ni tedaj, kar bi nekteri bravci utegnili misliti, ti s k Vred pomota Vred 412 loma (zum theile theils) y predložiti (vorschlagen) 9 predlog (vorschlag), podu ze ti ( unternehmeu) itd. Jugo Plameča domišljija mu je lazeče pošasti po strehaii kazala, 10 veterni mlin je grozeč svoje roke d ar al pobiti slavensko-pisateljske : stranom, dio ma, kako izgleda ga, in mertvaška glava, ki je v prazni mertvasnici ova kuća? tudi predložiti, poduzeti (v zgornjem po- polagoma se je v njegovo obličje pretvorila y menu), prednašati (vortragen, ein lied etc.) y pred stavljati (vorstellen im theater), predstavljanje za novo leto z (vorstellung) in vec drugih, ki so popravljene s pravimi mileji čut ga prevzame, # « « a « Im m i 4 t % Vi • i « a Ko ga je kesanje tako pěstilo, žadoní hip ka kot daljno cerkovno glasba petje Ia gledal je deleč krog sebe po národními v imenovanem rokopisu, v kterem je razlo- sirni zemlji ter se spomnil mladostnih prijatlov, ki so bili ženo tudi vredévanje glagola sploh, posebno pa z nanasav sedaj nim zairnkom „se", ki ga vversčujejo nekteri zdaj jako ne spretno, razumevsi napak spis gospoda C. v Novícah. * m V srecneji od njega, učenik i ljudi, ocetje ljabkib otro , in rekel je: „O jez bi tudi cicev m sploh blaženi Ijudje kakor vi y bi bil hotel to pervo noc lahko s suhimi očmí predremal Ab , kako bi bil lahko srečen, , ko drajji starši » zmerjanjem Ci Potovaje unidan po Notrajnskem me opravilo pelje tudi moji no val". 9 ako bi bil vaše novoletne vošila in vaše nauke spol V vrocinskem spominjanji njegovih mladenskih let se vhribe do Hotederšic. Ne govorim od tega, da v vasi, mu je dozdevalo, da se mertvaška glava z njegovim sa. raste iu v kteri razun častitega gosp. fajmoštra nobeden ne razume nemško, se je neki mojster-skaza spakoval na neki gostiv obličjem pokonci ravna da se tanjša in dalj y nici z malarijo dveh svetnikov, ktera ništa nikomur podobna in da zraven neke čečkarije, ki ima zelena smereka biti, britke, britke šale! raste, in koncerna v živega mladenča spremeuí, v kterem ^■■■■■■■HHHB^H^^HI oj samega sebe v svojih naj cvetnejsih dnevih spozná je naredil smesni napis : „Das Gastaus zum grienen Fiih Vec ni ten CÍ y so mi. ako sem vprašal: y n 99 s zmer le povedati hocem, da tù kako se pri ti hiši pravi", povsod odgovarjali: janjem" se pravi pri .... To se popoinoma vjerna z nemskim „Spitzname", „Spottname". Na Gorenskem nisem • v » « • v • mogel gledati zakril si je oko potok vrocih solz se mu je vlil z očí ter pocedil v kopneči sneg" le tiho, breztolažno, brez urna je še zdihnil se, mladost , oj, verni se: 99 verni nikjer tega slišal, ker pri nas večidel pravijo: „pri hiši" se tukaj pravi tako in tako. Slišim pa, da na Notrajnskem In vernila se je ; zakaj nj mu je tako strašno v novoletni noči on je bil, je še mládenec. Le njegove s je skor povsod in tudi tam pa tam na Dolenskem je „ zmirjanjem" navadno, pa tudi na Stajarskem. Je li tores? Slovnik Murkovin Janežičev od tega nič ne vesta, je hvalil y da zablode niso bile sanje; al milostnega Bo se mlad, zamogel oberniti v gnjusnih berlogih pregreh ter se nazaj podati na sončno drago, ki v čistojasno de- js 9 ker oba imata le skovanko : „Spitzname, gerdo ime u Ker zelo žetev pelje nikakor ni misliti, da bi bili terdi Slovenci v Rovtah po s zmerjanjem" se očitno Oberni in verni se z njim, mladi bravée 9 y ako si ga nemškem„Spitzname" besedo skovali tudi iz tega vidi, 99 kako zlo se vcasih razlieni jeziki cnacijo v besedah in pregovorih, in da ni berž to iz unega prestavljeno! Tudi pa mi je ravno to nov dokaz, da nikar ne zametujmo besed ali oblik, če niso ravno v našem 9 ua njegovih mračnih potih spremljal bode vprihodnje sodnica. Ako bi pa ti kedaj milo klical Ta strasna sanja ti „verni se, lepa mladost!" ona se ne la vec Povestice iz vojske Krimu kotu znane, da niso slovenske, ker čedalje bolj je očitno, da nikjer ni treba tolikšne prostosti in nepristranosti kakor ravno v našem jeziku. Vrednik. (Sv. oče papež in franeozki vojak.) Časnik » Courier des Alpes" pripoveduje mično povestico, od ktere pravi, da je skozi in skozi resnična in ktera iznova dokazuje prijaznost in miloserčnost sv. očeta Pija. Podamo jo tudi našim bravcem, kakor smo jo brali tako-le: Pred nekimi mesci je franeozk vojak iz Krima pisal svojemu rojaku, ki je v Rimu za vojaka služil. V tem Star člověk je o polnoči med starim in novim letom pismu mu popisuje strašno terpljenje francozke armade Novoletna noč Iz Jean Paul-a. na oknu stal ter obupnih očí gledal proti nebu in na tiho, in neizrečene nevarnosti belo zemljo doli, na kteri ni bilo bolj nesrečnega od njega. y ki ji zugajo noč io dan. in na zadnje ga prosi, naj gre berž k papežů , naj mu dá za Blizo njega je stal grob njegov, ne z zelenjem mladosti, sveto maso, in ga prosi, da bi jo opravil za srečen konec le s snegom starosti pokrit, in on ni iz celega svojega bo- vojske. gatega življenja ničesa seboj prinesel, ko zmote, pregrehe Tovarš njegov prejemši pismo gré koj drugi dan v in bolezni, polomljeno telo, persi polne strupa in starost Vatikan, stanovališče sv. očeta, in prosi stražnika, naj ga polno kesanja. Lepi dnevi njegove mladosti so se danes ko polje k papežu. Ali so ti sv. oče že dovolili, da sraes strahovi proti njemu obraćali ter ga iznova vlekli tje pred pred nje priti? ga vpraša stražnik. .Kaj še! svitlo jutro, ko ga je njegov oče pervikrat postavil na raz- govori vojak mu od kaj tacega je le za velike gospode 9 pri potje življenja, od kodar steza na desno po sončni dragi nas prostih vojacih ni treba tacih ceremonij Ci čednosti v prostrano, mirno deželo peljá, polno luči in žetev Strážníku ni hotlo to v glavo iti; ker pa se vojak ni in an g eljcev y steza pa na levo vije se med kertinami pre- dal nikakor odverniti, ni mogel m^m y drugač y da je nadležneža Al ta greh in se zgublja v černo brezno, polno pekočegastrupa,si- peljal k prelatu, kteri spremlja ljudi k sv. ocetu. _„ kajočih gadov in mračnih, soparnih puhov. Ah, gadje so gospod mu spet reče, da to ne gré tako na vrat na nos, viseli krog njegovih pers in kaplje strupa na njegovem je- kakor on misli. Vse to pa nič ne pomaga; vojak v eno ziku, in vedil je sedaj, kje da je bil. mer terdi, da mora s sv. očetom govoriti. Kaj hoće pre " jw """"j? "j " j ---------■**u 1 vv« v«. , u» « " WVV.V... ---------------J ----- » Brez uma in z neizrečeno žalostjo je kiscal v nebo: lat storiti, kakor da gré k papežu in mu pové, da neki 79 Daj mi mladost nazaj razpotje, da si drugo pot izberem!" oče moj, postavi me vdrugo na franeozk prosták prosi po vsaki ceni zaslišan biti. Lahko si vsakdo misli, da je sv. očeta mikalo zvediti, Al njegova mladost je že zdavnej minula. Veše je vi- kaj ima ta člověk ž njim govoriti ; ukaže tedaj, naj ga pu dil nad močvirjem plesati ter na pokopališču ugasovati in sté priti. rekel je: „To so moji nespametni dnovi!" Zvezdo je Ko vojak stopi v papeževo sobo, se kakor sveca vstopi vidil z nebes bežati, padajočo bliščati in na zemlji potléti: pred sv. očeta, ga pozdravi po vojaško, kakor da bi imel To sem jez": zavkliknilo je njegovo kervaveče serce, in svojemu lajtnantu kaj raportirati : „Moj gospod papež! Tu 99 iznova je kesanje gadje zobé va-nj zasadilo ter ga razjedalo. * dalje le imam od svojega tovarsa iz Krima pismo, ktero Yras zadeva. Derite ga in recite mi potem , kaj mu imam na-nj 413 dgovoriti". Na to podá z eno roko pismo papežů, z drugo pa derzi dnar za maso. Smehljaje vzamejo sv. oče pismo vojaku iz rok žem Oče mahoma plane, popade za nož, in se zažene z no , da bi ga prebodel, tapa je ostal, kakor in kjer je bil in prebra V • ga, ga mu dajo nazaj rekoc Prijatel! masa,ki namen; pojutrajnem pa 5J in se kar ganil ni. Kadar to oče vidi, pride k njemu ter mu reče: „No! jo bom jutri opravil, ima ze drug jo bodem z veseljem za junasko vaso armado služil« nekaj si izgovorim za to: Ti moras tudi pričijoč biti sv. obhájilo přejeti. Kar pa se plačila za maso tiče > Al pa ki ti si moj pravi sin, tebi hočem povedati, una dva pa sta strahljivca. Da se moje d oko me ja, se jez veselim in ra dujem zato, ker me vi otroci radi ubogate in poslušate Da mi ga ponujaš, naj bo tvoje, in za ta dnar pij zdravico se mi pa le v o oko joka, se godi zato: jaz sem imel na svojim tovaršem v Krimu^. ,,Tz serca rad" vojak odgovori vertu vinsko terto, ktera mi je vsako uro po eno vedro n naravnost grém k našemu patru , da se pripravim lila. Tedaj mi je za dan in noć 24 veder vina nalila, pa za sv. obhájilo, in pojutrajnem bom že ob pravem času na ta terta mi je ukradena in nisem je mogel najti, tudi ne svojem mestu". Potem se spet pred papeža po vojasko vem > kdo jo je ukradel in kje da je. In zato se mi levo vstopi y ga pozdravi, se zaverti na desno pa odide oko joce in jokalo se bode do smerti, ako je ne najdem « Določeni dan kleči vojak že ob pravem času na svojem mestu; papež služijo sv. meso in ga obhajajo. (Serčnost rusovskega vojaškega muzikanta). V náskoku Sevastopolja je bil ranjen tudi en rusovsk muzikant, kteremu je kugla šla skoz koleno Kadar pride na polje tudi ta nespametni ga prasata brata, kaj mu je oče povedal, on pa jima vse po redu odene Zdaj se oni poslové od očeta in vseh domaćih in se 9 dá so mu mogli nogo odzagati. Pred tem pa ga je hotel zdravnik zvezati, da bi pri operacii noge ne umakoval. „Kaj hoćete gospod dohtar ?" ga vpraša ranjenec. „Moram vam odžagati nogo dal" na pot spravijo. Popotvaje přidej potje, in vidijo pred sabo tri poti Pogovorita se dva stareja in rečeta naj mlajšemu ne y pa zato je treba, da vas zvežem" spametnemu bratu 5) Daj y » Ne bo pa naj vsak za se hodi y zaverne muzikant 5) serce mi znate iz pers iz „Bom, brata" brate, izberimo si vsak po eno pot ter poskusi svojo srečo". „izbe- 9 jima odgovori nespametni ruvati, al vezati se ne dam. Ali nimate nobenih go sel pri — dajte mi jih!" Gosle mu prinesó in ko jih na- roki pravi, da pojó lepo ubrane zdaj znate pa že žagati > y pravi: „Tako, gospod dohtar 5 rita si vid va vsak eno pot, in jez čem po tisti iti, ktera mi ostane". Vzameta tedaj starša dva vsak svojo pot in se ločita, 9 in v tem začne gosti in gode tako dolgo, da je bila noga preč, kar je terpeio celo uro pa v tem ni ne ene note obraza premenil. se pa zopet pozneje snideta, tega neumneža znebiva". Sedeta tedaj in južnata. rekoč: „Hvala Bogu y da se napak naglasil in ni ne enkrat Komaj sta se vsedla, ali glej, memo ide šantava lisica prilizovaje se, da bi tudi na treh nogah, se jima približava ona kaj jesti dobila. y Kratkočasno berilo Ona pa, ko vidita lisico, zakričita: „Glej lù lisico, dajva Od očeta treh sinovy kteremu se desno oko smeja, levo pa joka. Serbska narodna pripovcdka. jo ubiti". Ter poskočita za njo, lisica pa šantava, počne bežati in jima komaj uteče; v tem pridejo pastirski psi do njune torbe in pojedó k torbi, ništa nič več vidila. Uni brezpametni se je tretjega pota poprijel, ter je šel 9 vse, kar sta imela. Ko prideta nazaj Nekdaj je bil mož, ki je imel tri sinove, dva pametna, naprej, dokler se lakot ne oglasi. Potlej pa sede na travo enega pa neumnega. Temu mozu se je desno oko vsigdar smejalo, levo pa solzilo. Pogovore se sinovi njegovi, pa gredó k njemu eden po . levo pod neko hruško, potegne hlebec iz žepa in slanino iz torbe in zacne jesti. Komaj eden, pa joka. prašat ga: zakaj da se mu desno oko smeja je jesti začel, že pride ravno tista šantava li sica, ktero sta brata njegova podila, se mu jame približe vati in prilizevati, gugaje se na treh nogah. Pride tedaj najstarji v stanico k očetu in ga vprasa: Temu pa se milo stori, da tako čota, ter reče v Oče! prav mi povejte, kar vas bom prašal: zakaj se vaše sem lisica! vem da si lačna 99 Pojdi > desno oko vedno smeja, levo pa joče?" Oče mu na to nič ne odgovori, ampak plane na noge, ceterte noge nimaš « in da ti je težko, ker tudi Dá ji jesti kruha in slanine sebi ko lisici kos; ko se popade nož in vdere za njim, uni pa urno na polje teče, tako malo okrepčata, ga vpraša lisica: „Pověj mi vendar in zabode se nož v vrata. Una dvojica na polji komaj ča- brate, kam ti prav greš 9 a kata brata, da pride in da slišita Kakor pride, ga pobarata brata: da te Bog živi, kaj ti je rekel oče? y kaj da mu je oce rekel. On ji pa reče: „Tako in tako, imam očeta in nas je v Povej On pa jima zega. Pojta odgovori: „Ništa 9 pa bosta slišala". Gré tedaj drugi, srednji brat k očetu v sobo in ga po , povej brate, troje bratov, očeta pa se eno oko vedno smeja, ker ga mi dobro ubogamo, drugo oko se mu pa joka, ker so mu ukradli vidva modrejša od dru- terto vinsko, ktera je vsako uro eno vedro vino lila. in ; r zdaj jez grem ljudi prašat po svetu, ako bi mi ne vedil kdo povedati od te terte, da jo očetu pripravim, da se oko praša: „Oče! po pravici mi povejte, kar vas bom prašal. dalej ne soizi" y Zakaj se vaše desno oko vedno smeja, levo pa joka?" Oče tudi temu nič ne odgovori, temuč plane, zgrabi nož in se zažene za njim, ta pa zleti na polje, in nož se zabode v vrata. za mano Lisica pravi: „E! pa jez znam, kje je ta terta, le pojdi k, flb^MSfeirfitfc tfi^ i f" i s ' ' ■[' Im • ' ■ j| if^i J i 'i nr j ® ' j s Gré on za lisico, in prideta do velikega verta * ------------- • J" V« V«, .»V.w v. ---- - Kadar pride do bratov, ga vprašata brata: „Povej brate, do nje priti. Zdaj ti dobro pazi, kar ti bom rekla Vfe Vf • « • li • * ««A// « ... ~ _ m . m Zdaj reče lisica: „Tukaj je ta terta, ktere ti iščeš. Ali težko je : Pre- da te Bog zivi, kaj ti je oce povedal On pa jima odgov den se v tem vertu do terte pride, se mora iti memo dva 99 Ništa vidva modrejša od dru- najst straž in na vsaki straži je po dvanajst čuvajev Ako pojdita, pa bosta zaslisala". Ta pa je rekel naj- ti čuvaji gori gledajo, moraš varno in svobodno memo njih v zega, staršemu bratu zavoljo nespametnega, da bi tudi on k očetu iti, zakaj tako gledajoč oni spé. Ako pa sel slišat in vidit mižé y ne hodi epijo Poda se tedaj tudi neumni v sobo k očetu in ga po- praša: „Oce! una dva moja brata mi nočeta povedati > ste jima rekli, povejte meni: zakaj ameja 9 kaj , ampak bdé. Kadar prides na stojite tam pri terti dve matiki, ena iesena, druga .vzami železne matike, da izko- zakaj tako mižeči ne vert železná. Ali ti nikar y J levo pa plaka a stražo izbudiia, in straža te bo vjela, in ti zna težka biti. Vzemi pa leseno desno oko vsigdar piješ terto, zakaj ta matika bo zazvonila 414 matiko, in ž njo izkopaj terto polagano, ko straža gleda, in gospodar mi reče: „ako ma dobim zlatega konja odidi proč na polje k meni, pa imaš teito u m m^HH I ■ kteri v 24 urah preíde svet, da mi bo dal zlato jabelko, da jez > V v u W Y J ) ^ ^ VV ■ i V • v JL Ul UU V1U V U V V 1A ** MMM I M V v* » m* a m % Ta berž gré na vert, pride do perve straže, čuvaji jabelko za terto dam in je očetu prinesem u so napěli oči va-nj, da je bilo groza« Ali on gré memo Zopet ga lisica jame zmerjati: ..Pa zakaj me nisi po njih kakor memo kakošnega kamnja, pride do druge, tretje, slušal? Glej! kako bi zdaj lahko že pri očetu bil. In tako in vse straže po redu obiđe, stopi na vert k terti: terta trudiš sebe in mene" lije vino vsako uro po eDo vedro. Prosi on lisico: „Samo konja mi, lisica, pripravi 5 pa te Ali njemu se okorno zdi kopati z leseno lopato, temuč bom od zdaj za naprej vsigdar ubogal". popade za zelezno, ali komaj vdari ob zemljo ž njo i za Odvede ga lisica v velik velik gojzd in v gojzdu naj zvoni matika, izbudi stražo, straža priteće skupej, primejo deta dvor. V tem dvoru dvanajst straž, ravno kot pri terti in zlati jablani, ktere čuvajo zlatega konja. Lisica reče: „Zdaj bos šel skozi straže, kot skozi po- ga in ga izroce svojemu gospodarju, Gospodar popraša tega nespametneža : n > v ^ v w m t g f"* Â M I Ml V M 1 V V V • ^ Jt- Kako si se ti prederznil skozi toliko stražo priti in prejšne, ako gledajo » idi ? ako mižé » ne idi; kadar prides stopiti na vert, da bi pobral mojo terto?" Nespametni reče: „To ni tvoja, ampak mojega očeta terta. jez bom se přišel po njo, da jo vzamem CC Gospodar pravi: „Jez ti te terte dati nemorem. mi pa Ako dobiš zlato jablano, ktera vsakih 24 ur cvetč, dozori v hlev, tam stoji zlat konj, vezan z zlatimi jermeni. Pri konji je ena zlata , in ena iz kocín opletena ujzda» Nikar ne jemlji zlate, ampak vzemi ujzdo iz kocín; ako ga y in zlati sad donese, ti jo dati hočem". Pride on na polje k lisici, in pobara ga lisica: kako je?" obdaš z zlato ujzdo, bo konj zarezgetal, stražo izbudil straža te bo popadla, in komu bo bolj gorje kot tebi ; pred mene mi ne bodi brez konja Ci \ „No, 5? Ne bom, lisica", reče ta in odide. Prejde vse straže in stopi v hlev h konju. Ta pa: „Nič ni! Skozi stražo sem bil přišel, in počnem Ko je on tam , vidi, da ima konj zlate krila (perute) in z leseno matiko terto odkopavati, al se mi je dolgo zdelo je lep i da se ga nemore nagledati od lepote. Vidi cn zlato primem tedaj za železno, ali ona zazvoni, stražo izbudi, ujzdo, lepa je in okincana. Vidi tudi tisto iz kocín. gerdo, da straža me zgrabi in preda gospodarju, gospodar pa mi obeta gerša biti ne more. Tù je dolgo mislil, kaj in kako hoče. terto dati, ako mu pripravim zlato ocvetč, dozori in zlati plod donese". jablano, ktera za 24 ur Pa reče na to: „Zares ne morem tega gerdega tr k's Lisica mu rece: „Zakaj pa me nisi ubogal? Glej zdaj kor da bi takega konja oskrunil. Vsede se na-nj no. rř n m n irnl « U n X „ UlCC ____~ ~ Â ___ 1---M __» __* __ •___Ï (ujzdo iz kocín) položiti na to lepoto; rajše ga nimam, ka- Kodj lepo zamogel s terto k očetu iti On pa z glavo otrese rekoč: ravnah al več ne bom". „Vidim, pa zarezgetá , prebudí stražo , straža ga ujame in izročí da sem napak gospodarju. Lisica pravi: „Pojva tedaj do zlate jablane ct ^'^'VM J^l ^ ' 1 • JJA VJ » M »VUWJ uv lilMiV JU VIUIJV • luiinu 111 %j j i Pelje ga lisica do drugega, veliko lepšega od pervega odpeljal?" Zdaj gospodar reče: „Kako si se derznil priti skozi , da bi mi zlatega konja toliko mojih čuvajev v moj hlev verta, in mu reče, da bo mogel skoz ravno takih dvanajst Nespametni: „Nesreča me goni, jez imam doma očeta, straž iti. In kadar bos, mu reće, na vertu, kjer je zlata pa mu levo oko neprenehoma joka, in jokalo se bo. dokler jabl ana, tam stojite dve podolgasti palici, ena zlata, druga mu ne pripravim terte, ktera je za dan in noč 24 veder » pa lesena. Pa ne jemlji zlate, da bi otresel zlato jabelko, vina nalila, to terto so mu ukradli, ali jez sem jo našel zakaj zlata veja bo zapela, bo izbudila stražo, in se ti bo in rečeno mi je, ~da bom terto to dobil, ako njemu gospo slaba godila; ampak vzemi leseno palico, odmlati ono zlato darju pripravim zlato jablano. Gospodar zlate jablane pa pravi , da , ako mu dobim jabelko, pa glej, da priđeš berž včn k meni. Ako me ne poslušaš, ti več pomagati nečem". zlatega konja, mi zlato jabelko dá. Za to sem přišel 5 da Ta odgovori: „Bom, lisica! samo da zlato jabelko do- odpeljem zlatega konja, da dam zlatega konja za zlato ja bim, da odkupim terto; komaj čakam, da k očetu pridem cc Gré na vert, lisica pa ostane na polji čakaje. Gré belko, zlato jabelko za terto, da jo neecm don ů in očeta dam, da več jokal ne bo". Gospodar pravi: „Prav, ker je taka, ti hočem dati zla- memo 12 straž kakor pri terti. In ko je zagledal jablano in na jablani zlate jabelka, je v radosti pozabil, kje da tega konja, ako mi zlato deklico v zibelki dobiš, ktera še je, ter vzame brez pomislika zlato palico, da odkleplje zlato sonca in mesca vidila ni, da se ji lice ne oteroni". jabelko. Kakor hitro se je zadel zlate vejice, je zapela > Nespametni pa reče: „.Jez ti pripravim zlato deklico, stražo izbudila, straža priderči skupej, ga zgrabi in ga preda al ti meni moraš dati svojega zlatega konja, na kterem ti gospodarju zlate jablane. bom to zlato deklico poiskal in tebi prinese). Zakaj za zlato Gospodar poprasa nespametneža: „Kako si ti smel in deklico se le zlati konj spodobi cc mogel priti skozi toliko mojo stražo na moj vert mlatit zlate jabelka?" Nespametni reče: ..Tako in tako, mojega očeta levo Gospodar na zopet k meni? Nespametni : to : „S čem pa simi ti porok , da prides 5) Glej, jez se ti zakolnem pri očetovih oceh da ti zopet pridem, in ali konja pripeljem, ako ne . .j i • - _ i;__J _ i, i :________ «i,«. « : ri ^ CC oko solzí, ker mu je terta ukradena, ktera je vsako uro po eno vedro vina lila. Ta terta se varuje na tem in tem vertu, najdem deklice, ali pa deklico prinesern, ako jo najdem in gospodar verta in terte mi je rekel: „Ako mi pripraviš iu ^upjjuum »»ua m ici it? im je icnci; „/**u un pripravio Privolji na to gospodar, dá mu zlatega konja, zlato jablano , ktera za 24 ur ocveta, dozreva in zlati sad ujzda z zlato ujzdico in stopi na polje pred lisico. In lisica ga za donaša, ti bom jaz dal terto u Pa sem za to přišel ? da odmlatim eno zlato jabelko, da dam jabelko za terto, in da terto očetu prinesem, da se mu levo oko ne joka. In ako ga komaj caka, da vidi, kaj je. Lisica: „No! ali si dobil konja?" Neumni: „Sem, ali da mu pripravim zlato deklico v w v a v v v v w t, i« |ll lUV^VIIl ^ UM U V Ml %M. A W f 1/ U 11 U |J V J U Cl U I m U M 11 V V U UI 11 0 # ^ rsmJ VIII J V II U M mm m X • ^ ■ ^ w ■ ••• ~' - w* ^ v w- • . ^r ^ w mi ne daš zlatega jabelka zdaj, pridem zopet ti ga ukrast", zibelki, ktera še ne sonca ne mesca vidila ni, da seji lice Gospodar: „Dobro, ker je tako. Ti pojdi, pripravi mi ne potamni. Ako veš, kaj je nadloga in dobri prijatli na zlatega konja, kteri za 24 ur pride okoli sveta, pa ti bom svetu, povej, ali je kje in veš mar ti za tako deklico?" dal zlato jabelko, jabelko daj za terto, terto nesi očetu ne bo več jokal". 5 da Lisica odgovori: za mano cc „Jez vem , kje je ta deklica, le pojdi Tako pride zopet na polje in lisica ga pričaka: v No! kakošna je?" Ta: „Ni narboljša! Lepe zlate jabelka,da se 5? Gre za njo, prideta do velike jame. Zdaj lisica recei Tukaj je deklica. Šel bos zdaj v to jamo globoko pod nemores nagledati lepote, jez se zmotim, ne zadenem, vza- zemljo. Preideš dvanajst straž kakor poprejšne. V po^îedoji mem zlato palico, da odbijem eDo zlato jabelko, vejica za- sobi v zlati zibelki lezi zlata deklica. Zraven deklice stoji Ti pa se poje > stražo izbudi, straža me prime in izročí gospodarju, veliko strašilo, ktero veka: ne! ne! ne! 415 nič ne boj, ono nikomor % y QIC storiti ne more , samo ga je zlato lisico-jabelko, in dá je gospodarju terte, dobi terto zlobna mati postavila zraven svoje hčerke, da bi ji nihče in odide j blizo ne smel iu je ne odpeljal. Deklica pa komaj caka, Gospodar poklice skupi od veselja vso svojo gospodo da se materne hudobije znebi in oprosti. Kadar pojdeš z napravi veliko pojedino, ter se hoče pohvaliti, kako zlato deklico v zibelki nazaj, lupi vsake vrata za sabo, da se jabelko je dobil* zapró, da ne more straža za tabo iti in preganjati te". Tako je tudi storil. Gré skozi vse straže, stopi v po-slednjo sobo, v sobi se deklica v zlati zibelki ljula, zraven obliko lisićjih glav, in ne kot Eden pa se zagleda mocno va-nj in reče „Vse je lepo in nemore lepše biti, samo da druge jabelka « ta sad ima Ko uni to zibelke pa stoji veliko strasilo, kricaje: ne ! ne! ne! izusti, plane lisica in odrine. Uni se pa zjezé in ga ubijejo Ali on se za to kar ne zmeni. Vzame zibelko v roke, ker je rekel lisičja glava. Loci se zdaj on od lisice in gré domů, pri sebi je imel vsede z zibelko na konja, gré, pa lupi z vratini, in vrata se zapró od pervih do poslednjih, in izleti z deklico v zi- zlato jleklico, zlatega konja, zlato jabelko in terto. belki pred lisico. Lisica ga komaj caka. Ko pride do tisteg arazpotja, na kterem se je bií od svo Zdaj mu reče lisica: „Jel da ti je žal dati tako lepo jih bratov ločil, ko je z doma po terto šel, zagleda množico « - , A . V« . v 1 i • _ J _ 1__«L 1 ._ j • 1 1. v • « • , « •• ljudi zbranih, gré tudi on bliže, vidit, kaj je Ko pride tje, stojita njegova brata obsojena in ljudjé deklico za tega zlatega konja? drugači pa ne boš mogel konja dobiti, zakaj zaklel si se pri očetovih očéh. Ali daj, da poskusim, ali bi ne mogla jez biti zlata ju obesiti hočejo. deklica". Skoči tje in sem, in preoberne se v zlato deklico, vse rad odkupil. . . V • « • fl *f t fl 4 « »ft 1 9 • V • • 1 1 I___ i. __J _ J Kece on deklici, da sta ta njegova brata, in da bi ju Deklica potegne iz njedra silno blaga in on je dekliško pri nji, samo oci so ji nekoliko lisičjim podobne brata hudodelnika, ktera sta mislila Ijudo ubivaje, požigaje Dene jo v zlato zibelko. Pravo deklico pa pusti pri in pokončevaje terto dobiti, otme in odkupi. nekem drevesu, da zlatega konja varva. Una sta mu zavidila, ali nirnata kod in kam. Pridejo Gré, odnese zlato zibelko, in v zibelki lisico-deklico. domů. Nespametni postavi terto v vert, kjer je popred bila, Izroči jo gospodarju zlatega konja, in reši zakletvo očeto- terta začne vino liti, in očetovo levo oko jenja jokati vega vida. Iq se verne h konju in deklici. Zdaj skup pokliče ravno tisti gospodar zlatega konja poln veselja, ker je zlato deklico dobil, vso svojo gospodo, prepevati, radost in veselje je v dvoru, da je kaj. se in se zopet smejati počne. Jabelko začne cvesti, zlati konj razgetati, deklica pa napravi veliko gostje, da jih časti, in pokaže jim on dobil za svojega zlatega konja. 9 kaj je Enkrat pošlje oče sinove, da mu prinesó iz njive tri klasove žita, da vidi, kakošna bode letina. Ko pridejo na Ko so gosti pregledovali deklico, se eden zagleda in polji do nekega vodnjaka (štirne), rečeta nespametnemu reče: „Vse je dekliško in zlo je lepa, ali oči so ji podobne bratu, jima vode zajeti, da se napijeta. Oa se stegne nad vodnjak, da jima vode zajme, una pa ga suneta v vodnjak lisičjim". * Komaj to izreče, skoči lisica ter vtece. • v 9 Gospodar in gosti se razserdijo, da jo uni rekel oci i/síčje i a ga nm oré. kjer utone. Na enkrat neha terta vino liti, očetovo oko zacnè sol-ziti, jabelko se nagne, konj neha razgetati, deklica začno Lisica doteče k nespametnemu pa gresta dalej, da da- plakati in konec je veselja. sta zlatega konja za zlato jabelko. Prideta do mesta. Mu V tem pride ravno tista šantava lisica, se spusti v zopet lisica reče: „E vidiš zdaj si dobil zlato deklico. Al vodnjak, in polagano svojega pobratima izvleče, izčerpa is k zlati deklici se tudi zlat konj prileže. Jel da dati zlatega konja?" je žal njega vodo, ga položi na živo travo, in on oživi. Ko on oživi, se spreoberne lisica v prav lepo deklico 9 Neumni: „Da, lisica, zlo mi je žal pa vendar rajšiho- pa mu pripoveduje, kako jo je mati zato, ker je svojega čem, kakor da bi mi oče jokal". Lisica: „Daj da poskusim, ali bi jez mogla biti zlat narvečjega sovražnika smerti otela bila, preklela: „Prekleta bodi, in v zvito lisico se prenaredi in gugaj se na treh :tt Skoči tje in sem, in prestvari se v zlatega konja, nogah tako dolgo, dokler svojega dobrotnika vodene smerti konj samo rep ima lisičji. Pa reče: „Zdaj me pelji, da ti dajo zlato jabelko jaz vém kdaj k tebi nazaj pridem ne rešiš" Zdaj pa z Bogom**. > m Ona gré na svojo stran. Nespametni pa na svojo y k u svojemu očetu, in kakor na tla stopi, zacnè terta zopet Odpelje ta konja-lisico, preda ^a gospodarju ztate ja- vino liti, očetovo oko ne smejati, zlati konj razgetati zlata deklica prepevati. 9 in Pové očetu, kaj sta mu brata na poti storila, in kako blane, in dobi zlato jabelko. Zdaj se gospodar zlate jablane razveseli, da je tako lepega konja dobil, pokliče vso svojo gospodo na gostije, gá je neka deklica v kletvi řešila, in sebe kletve znebila. da se jim pohvali, kakošnega konja je dobil. Jamejo gosti To slišati oče una dva hudobneža od sebe v svet přežene, konja ogledovati in čuditi se, kako je lep, na enkrat se Tega poroci z zlato deklico, s ktero je dolgo v veselji in eden zagleda v rep, in reče: zadovoljnosti živel. 19 rep lisičji Vse je lepo in vse mi dopada, samo bi rekel, da je .îAîia 99 Slov. a Ko to spregovori, skoči lisica in odleti. Gosti se pa pogubé. Novičar iz raznih krajev hudujejo čez unega, ki je rekel rep lisičji, pa g* K 50. službnemu letu je prejel fzm. H od presv Lisica pride k nespametnemu in gré z zlato deklico in konjem in zlatím jabelkom k terti. cesarja lastnoroeno pohvalno pismo za velike zasluge od začetka svoje službe noter do vojská na Laškem, v kterih Zdaj pravi pet lisica: E vidiš 9 zdaj imaš zlato ja belko. Toda zlata deklica brez zlatega konja in zlati konj brez zlatega jabelka se kaj ne primerja. Jel da ti je žal dati zlato jabelko?" Neumni: „Da, lisica; ali moram, da terto dobim, mu gré zraven maršala Radecki-ga naj večji del slavnih zmag; s tem prećastnim pismom vred je prejel tudi veliki ki je 9 križ imenitnega reda sv. Štefana Dr. Raudnic 9 9 ». da 9 mi oce jenjajo jokati. Rajsi hočem, da se mi oče ne jokajo kot vse, kar imam". 9 Lisica reče: „Daj, da poskusim unidan, ko so se konji cesarske kočije splašili, presv. ce-sarico peljal v svoji kočii domu, je prejel v dařilo zlato dragoceno tobačnico, — kavár Gabesam , ki ji je iz kočije pomagal, brilanten perstan, kmet Striker pa, ki je s svojim vozom ustavil splašena konja, 500 gold, v sr. 9 mogla jez bit1 Predsednik višje c. k. sodnije, grof Taaffe, je na Du zlato jabelko". Skoči semtertje in prenaredi se v zlato ja- naji umerl 64 let star belko, pa reče, da jo odnese in da jo dá za terto. Nese on niti ki se takole tr © lasé: 5) Trojih višjih razsodb imamo ome Če se kak dednik fèrb) po po 416 tr fy ojih posebnega kontrakta kako sni de d si ni (erbšini) mostojnost Švedije in Norve^ije odpové, ne more potem s pod biti oporoke zapustnika ktera se opira na to odpoved biti y ia zato ta zaveza. Maršal Pa sk u je s svojim zdravjem že n mento) svoje „brate in sestre", od kterih dobro vé niso vec pri življenji, za dednike (erbe) postavi, Ce kdo v oporoki (testa- toliko na boljem, da zamore važnise opravila opravljati oporoka ni neveljavna, V V ces y da taka da se je zmota pritaknila, am- Zibel za pricakovano dete Napoleonovo je že enaka je tisti, ktero je mesto Pariz v dar poklonil gotova; kemu Napole pak misliti se more, da se je zapustnik le v imenu zrno- rimski" y ko se mu je rodil sin, imenovani til , in pod besedo „bratje in sestre le njih naslednike zapopadel". — „Ce je lastnoroćno pisana in podpisana oporoka tako slabo in nerazloćno pisana, da navaden zgubi ve- po zvedencih (lepopiscih) zapo-Hlezkem so zavolj go veje kuge Mesca ali pozneje, ko je sreća Bonaparte-tu Y) rajn kralj » ojvoda Reichstadt-ski" ugasnila, bravec ne more zapopadka razumeti, vendar ne ljavnosti, ako je mogoče padek iztolmačiti". Pogovori vrednika n na D. : Za življenjopis Ž. prosimo Gosp. K. v G. : Na Na na bližnjem Marskem živinski sejmi prepovedani. pismice Vaše, v kterem nas vprašujete v imenu mnozih: ćigavi pod kterimi ne stojí imé pi- so spisi v „Novícah", nad kterimi in satelja, in v kterem nam dalje željo razodevate: naj Jbi vsi pisatelji listopada je slo po vsem cesarstvu 4 mil. in 446.700 vselej podpisovali celo svoje imé, ker bravec rad vé. kdo je to ia pišem po pošti. Da je res sila veliko ljudi na svetu y uno pisal, —Vam radi damo sledeci odgovor: Kar se tice pervega vprašanja, je vecidel vse to, kar nima nobenega podpisa ali sicer kakega zaznamka, moje delo. Ker pa se vseh 13 let nisem nikoli hotel s tem sponašati, da kot vrednik „Novic" sem tudi njih naj za-nje se jih je pa 2496. — Izdelovanje železnic V G a- pridniši pisatelj, že veliko let ne podpisujem svojega imena nikjer se spet očitno vidi iz števila prosnikov za službe pri novi dunajski upni napravi; 60 služb je za oddati, ponudilo li ci i gré hitro spod rok zato y ker po nasvetu fzm. ba rona Iless-a pomagajo vojaki. Iz Bohnije v Krakovo je bila po vojakih 5 milj dolga železnica v enem letu dodelana na 6 milj dolgi železni cesti iz Dembice v Rzezov delà še zmiraj 6000 in v krakovském okrožji 4000 vojakov. Od Kar se tice druge Vaše želje: naj bi vsi pisatelji razglaševali svoje celo imé, se bo to teško spolnilo , ker vredništvo nima pravice imena pisateljevega podpisavati, če ga on sam ne podpiše , in mar sikrat ima kak pisatelj poseben vzrok, da noće, da bi se njegovo ime vedilo; dosti je, da ga le vrednik vé, ki je potem ž njim vred od go vor en za natisnjeni spis. Res je, da pri većjih znan- vojske nič novega; pa če bi se tudi bilo kaj přiměřilo, bi ne bilo stvenih delih je veliko na tem ležece vediti: kdo je pisatelj ; al pri manjših stvaréh je zadosti, če pisatelj to le zaznamuje z eno ali dvojima pismenkama ali kak drugač; bravci ga potem, akoravno ne važno, kakor to: kaj bo rusovski car odsrovoril tako« na predloge austrijanske vlade, ktere smo v poslednjem listu naznanje dali. Nekteri časniki so terdili, da tipred- popolnoma, vendar V ze po njegovih spisih poznajo. Menimo, da ne y logi so „poslednja beseda" (ultimatum) austrijanske vlade al ker tega nismo verjeli, tudi nismo povedali; sedaj pa za gotovo slišimo, da se nismo motiii, in pripoduje se celó bomo napak ravnali, ako v vsem ostanemo pri navadi sedanji. j da le en predlog je šel v Petrograd, namreč ta: naj černo morje bode vprihodnje vsim odperto (ueutral). Od vec strani se sliši, da se rusovski car ne bo udal, ako se tistih Pregled žitoe cene po našem cesarstvu 8. dan tega mesca, v našem dnarji austrijansk vagán cveterih, unidan naznanjenih stvari od njega terja; kar pa se tiče neutralnosti černega morji., je nek V Lvovu (v .Galicii) Pše- I Rež I Ječ- I Oves I Tur- 1 V • nica I men sica fl. jkr| fl. kr j 1 fi-TH 1 fi- Jkr| 1 fl. Jkr kakor draždanski časnik piše cara Aleksandra volja y jo dovoliti pod pogodbami, ki so v blagor Earope dopust ljive. Iz vsega tega se vidi, da se v časnikih le zasta V Sibinji V Debrečinu V Kašavi (na Ogerskem) Erdeljskem) Ogerskem) V Šopronu Ogerskem) vice ugibujejo, kakor kane, dokler ni nič gotovega zna- V Peštu (na Ogerskem) nega. — „Rusovski invalid" popisuje udajo (kapitulacijo) turškega mesta in terdnjave Kars-a, ki se je podala 27. dan p. m. slavnému rusovskemu generalu Muraviev-u V Presburgu V Seged Ogerskem) Ogerskem) V Mošonu (na Ogerskem) potem y ko je tako strašno lakoto terpela, da so v ze V Berni Marskem) vse živež konje za jih je treba bilo za bolnike v bolnišnicah. Poveljnik rusov V Pragi (na Českem) poklali in jih le toliko se obderzali, kolikor Na Dunaj ski je turšk: armadi 9 gledé na Dje izverstno junakost in čudovito stanovitnost, dovolil, da smé z vso častjo zapu V Gradcu V Celovcu V Ljubljani y 7f12 4 28 2 5 —I 3 5 121 3 6 241 4 6 161 4 5 441 4 6 —I 4 7 151 4 7|45| 5 6 251 5 5 14| 5 6 561 4 7 18| 4 7 251 4 4 57 48 4Í18 35 9 12 42 20 40 38 18 33 39 50 2 2 3 2 3 2 2 3 3 3 3 4 3 6 24 24 12 54 25 45 24 35 30 50 1 1 1 1 1 1 1 1 41 12 56 44 28 38 48 1 40 1 46 1 53 2 11 2 7 2 6 2 16 3 4 1 48 2 32 2 54 2 24 2 12 2 12 2 52 3 27 3 32 3 30 3 11 4 4 stiti terdnjavo , in je ukazal, sostradani armadi napraviti zdatno kosilo. Kar je bilo višjih oficirjev in rednih vojakov. so V ptujih deželah: V Berlinu (13. decembra) pšenica: 7 fi. 59 do 8 fl. 28 kr.; rež: 6fl mogli 18 do 6 fl. 22 kr ostati Rusom, nižjim oíicirjem in brambov- V Monakovem cem je dovolil odhod domu proti porostvu, da nikdar več V Parizu v ti vojski se ne bojo bojevali zoper Ruse. Po tem je ostalo razun vikših oficirjev blizo 8000 vojakov ujetih, čez 6000 pa jih je izpustil. . decembra) pšenica: 5 fl. 56 kr.; rez: decembra) pšenica: 8 fl. 26 do 9 fl. 13 kr 4 fl. 49 kr ; rež: 6 fl, 1 kr. do 6 fl. 17 kr V Londonu (10. decembra) pšenica: 5 fl. 53 do 8 fl. 9 kr Sedaj je za gotovo znana zaveza, ki jo je švedska vlada sklenila z angležko in »tan kursa na Dunaji 27. decembra íaoó. francozko y v pogodbi se švedski kralj ni zavezal y v y vojski pomagati Angležem in Francozom, ampak le v to da ne bo odstopil nobene svoje dežele rusovski vladi ali jo zamenjal s kako rusovsko , in tudi ne bo dovolil Rusom Obligacije deržavnega dolga i/ 5 4 4 3 27 0/ / o 2 n yy yy 8 2 U Oblig. 5°/o od leta 1851 nobene pasné ali ribske pravice na svoji zemlji ali po pri- Oblig.zemljiš. odkupa morskih bregovih; če bi pa utegnila rusovska vlada kaj Zájem od leta 1834 y tacega od švedske terjati, se je švedski kralj zavezal berž naznaniti cesarju fr&ncozkemu in kraljici angležki, mu na suhem in na morji s silo pomagata y ako to da treba » n yy 1839 74'/4 63 y4 59'/ 45 36 '/2 B81 /o 68 y 228 ht1/ a yy yy yy yy yy yy yy Esterhaz. srećke po 40 fl. 73 fl.. Windišgrac. Waldštein yy yy yy yy yy yy 20 20 10 yy yy yy 23 25 10% 5 fl. yy yy yn S 4 yy kilo. Tako se glasi zaveza. Da naši bravci razumejo, yy z loterijo od leta 1854 96% národni od leta 1854 Kegleviceve Cesarski cekini Napoleondor (20 frankov) 8 fl. 37 Suverendor .......14fl. 54 Ruski imperial.....8 fl. 46 Pruski Fridrihsdor ... 8fl.5<> Angležki suverendor . . 10 fl. 51 Nadavk (agio) srebra na 100 fl. leta 1840 zeli, ob bregovih Norvegije zakaj jeta zaveza , jim povemo , da rusovska vlada že od od švedske vlade en kos zemlje v last dobiti, da bi ondi napravila vojno Inko (pristranišče za vojne ladije), kar bi utegnilo za sa- Pridjano je današnjim v Novicam" kazalo važnišili sostavkov letošnjega tečaja z naslovnim listom. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef Blaznik