List 29. Tečaj gospodarske, obrtniške m Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskamici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. p Ljubljani v sredo 16. julija 1873. O b s e g : Sirarski družbi na Kranjskem. Dostavki k našemu popisu govèd v Dunajski razstavi. Mašina za izdelovanje cevi. Razglasi c. kr. ministerstva kmetijstva. Popotnikom v Dunajsko razstavo na znanje teljev na javnih ljudskih šolah. (Dalje.) Oklic vélike razstave čbel, panjev in čbelarskega orodja. Postava veljavna za Kranjsko, ktera določuje pravne razmere uči- Slov. slovstvo. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari 350 funtov mleka. Tudi ta družba se more v dobrem stanu zdržati. Gosp. oglednika priporočata tedaj po lastnem ogledu Sirarski družbi na Kranjskem. 0 zadnjem listu „Novic" je bila iz seje družbe vredne , proti temu, da si družbi kmalu osnujete družbi in Martina Rozm državne podpo kmetijske naznanjena vesela novica, da ste se na Bobi nj skih planinah ustanovile dve sirarski družbi (štatute) 9 po kterih se vredi delovanje njuno Pred vsem pa sta za neobhodno potrebno spoznala (Kasereigenossenschaften) in da je odbor gospoda S eu- da s pomočjo državne podpore eden izmed niga in Šolmajerja naprosil, naj gresta ogledat to vedenih družbenikov potuje na pl jbolj 9 1Z- novo napravo 9 Vorarlberške da potem subvencijski odbor more jej (blizo Tirolskega), da ondi ogleda slavnoznane sirarije po lastnem prepričanji podati državne podpore. Imeno- ín rodj vana gosp. odbornika sta se 10. julija brž podala na hinjskega ter se potem vse to obrne za napredek Bo skega društva. To se bo tudi zgodilo lanine B o h i n j s k e in po ogledu spisala poročilo družbi metijski, iz kterega bralcem „Novic" posnamemo sle- spod Naj konečno pristavimo še to da rw/ut/V/uu piotavxuju oc ku, vic*, čeravno sta go oglednika imela v tej silni vročini težavno poto deče crtice: vanje> vendar sta jako vesela bila preprijaznega spre- Planina Bi te nj ska leži na severno-vzhodni strani jema in videti Bohinj skega može vkljub mnogostranskim Jelovice, kakih 4000 čevljev nad morjem. Planinski oviram živo zavzete za zboljšanje sirarstva na Kranj- VJLV Y ivv y -a. vy vy v> ▼ a j v ▼ vt, uu J • JL jkajlxa ulV ij^JL prostor obsega več sto oralov zemlje, kjer stoji 14 plan-šarskih (planinskih) koč, večidel lesenih, v kterih so skem jati > se more ravno tako dober sir kravj nare- kakor ga delajo na Tirolskem in na druzih pla-shrambe za mleko, surovo maslo in sir; blizo njih so ninah; dober sir pa je blago, katero gotovo zmirom stanišča za živino. Od 13 gospodarjev jih je 12 stopilo svojega kup ima v sirarsko družbo, katera si je imé dala „prve In če zdaj vprašamo kd pa je bil tist mož Kranjske sirarske družbe". Ona iz 833 funtov čisto ki je naše umne gospodarje v Bohinji navdušil za to 9 kravj ega mleka izdeluje dan na dan 84 funtov napol so mastnega sira Švicarske Grojarske sorte v 2 hlebih. da pili? po gledu druzih dežel 9 v družb sto dobimo odgo Ondi se pase 100 krav, katere molzejo, in kakih 40 med duhovnik kozá in o vac; kozjega in ovčjega pa ne rabij o za si r. Nalašč za siraríjo vdinjani planšar vodi sirarstvo. Ce tudi ni še vse do zadnje pičice tako, kakor je sicer vredjeno v velicih sirarijah, vendar je že zdaj ondi iz-delani sir tak, da so ga izvedenci v Ljubljani za prodaj v^štacunah pripravnega spoznali. Gosp. Seunig bace" nemške in slovenske ror, da je pa le spet bil eden iz-katere nemški in slovenski libe-raluhi pri vsaki priliki za „volksverdummer" in „mrač- ; [jake u proglašajo! Kažite nam 9 vi liberalci, iz cele svoje ki je kaj tacega peljal vrste enega „lichtfreund a" , kakor „far" Bohinjski?! Vsaj imate „vélike posestnike" ba kj so pri tacih napravah? 9 9 9 vsaj imate druge 99 in Solmajer po vsem tem rada pripoznavata da je da „prva sirarska družba Kranjska" v takem stanu bode sčasoma gotovo prav dobro napredovala. Iz Bi-tenjske planine se ta sirarija v poznejšem poletji preseli na drugo visoko planino „Govnač" imenovano. Na isti Bite nj ski planini sta ogledala novo lepo zidano stanarijo s čedno obzidanim hlevom je napravil gospodar Martin Rozman Dostavki k našemu popisu govéd v Dunajski razstavi. Gosp. Listu" je gosp. prof. P 99 9 ki m našla ki jo vse ogledal razstavo goved svoje mnenje o je sam 9 ovác koz in svinj , naznanil tavi j eni živini. Ker bo našim živi tako dobro narejeno, kakor je družbi kmetijski popisal norejcem zanimivo slišati, kako naš izvedeni rojak sodi podamo jim nekoliko odlomkov iz njegovega prvomestnik gosp. Mesar. nJeJ Na drugo planino „Barečo dolino" sta imeno- popisa vana gospoda šla drugi dan (11 îvli ev a); ta planina leži 99 Pri vhodu pravi bilo je v prvi vrsti raz- blizo Bohinjskega jezera, 4500 čevljev nad morjem, blizo stavljeno Holandsko govejo pleme. Barva č nje leži večni sneg; tù je za ovce m koze pripravna z belim likim progam Ta družba šteje 7 gospodarjev, ki imajo 2Ó5 glav vseh živalih onega plemena odločno enaka ali lisami bila je pri pasa molzne živine, med ktero zdaj samo 5 krav. Vsak dan precej velikeg«, jo v*xv<» naredijo 2 bleba po 40 funtov kozjega sira iz kakih zavihani. Njih vimena že kažejo, da so mleč Života so glav je ozka in dolga, rogovi naspred Bil 22$ sem navzoč při mlezvi nekterih krav, od kterih se je mašino za poskušnjo gospodarju Andrejů Ne tu na Ko dobilo po 15 do 20 bokalov mleka na dan; ena je celó krici nad Kranjem. Pozvan od društvenega odbora dala 26 bokalov! To sem sam videi in čeravno je naj poroča o mašini, je unidan poročal, lokoi, u» mleko vodeno, malo mastno, vendar je to velikánská ondašnjo glino je ta mašina izvrstno dobra, da si bolj množina. * •«- » . i - — f za j^yj j ^.«.«.v ""»»"^'J J ^ » J\j na, iXlC^OiliO. VidlliU LtUUlČt, Ui* SI DO IJ Stî Sploh pa so bile krave tega plemena vse želeti ne moremo. Po nekaki prenaredbi kop it delà dobre mlekarice, kajti od take krave se navadno na zdaj s to mašino od leto dobiva kakih 2500 do 3000 bokalov mleka. do čevlj dolffe ceví z nimi maj h ednjimi in velicimi luknjami. Net nareja tedaj Gotovo je to pleme pripravno za mlekarije pri mnogovrstne cevi za vodnjake, pa tudi za ruske peči. mestih, kjer gré za obilno množino mleka. Za vožnjo " ......... kakor tudi za vpitanje pa ni to pleme. Al kako hoćemo to zahtevati od njega, ki nam dajé toliko mleka? Vsi tem smislu je družba kmetijska poslala poročilo ministerstvu kmetijstva. v Dvema gospodarjema nihče ne more služiti", živinorejci, učenjaki in praktični, so priznali, da je Holandsko pleme prvo celega sveta za mleko, to je, ono daje naj več mleka. Potem sem zapazil pleme Angleško, kratkoro-gato, ki je domá v Short hornu. — Bral sem že dokaj o lastnosti tega plemena, ki šloví kot naj boljše za vpitanje, in to po pravici, kajti koj na prvi pogled se Razglasi c. k. ministerstva kmetijstva. Da se učeniki umnega izrejevanja sočivja. zelen jadi in semen šolam kmetij skim pridobijo, se daste dve štipendije po 800 gold, za najmanj 9me- sečno potovanje po tacih deželah kjer so omenjem mora člověk o tem prepričati. Ta zeló krotka goveda so bolj nizkih nog; prsa, hrbet, križ, vse je zeló široko. Hrbet je tako širok, da ležiš na njem kakor na postelji. Krog repa je poln ; cele kepe masti se ondi opa-zujejo za v debele nje name- Ta živina je tedaj njena; umni Angleški živinorejci jo le za to izrejajo Angleži ljubijo mastno meso in povživajo mnogo mesá njim je tedaj to pleme pravo. Priznati se mora, da Shorthornsko pleme ? * prvo celega sveta za odebelenje (pitanje). Je pridelki na visoki stopinji. Potovanje se mora nastopiti v jeseni; čez zimo ostane tak popotnik v kakem odlič-nem trgovskem mestu (kakor Erfurt, Quedlinburg itd.) ; spomladi nadaljuje potovanje. Ministerstvo bode poto valcu dalo poseben napotek. Od časa do časa mora popotnik poročati o svojih pozvedbah. Prošnje za tako štipendijo se pošljejo družbi kmetijski vsaj do konca avgusta; v prošnji se mora dokazati teoretiČno in praktično znanstvo tega kmetijstva in poštena obnaša. Videl sem razstavljena druga plemena: Svicar- Razpisane ste po oklicu si. ministerstva od 8. junija sko, Holandsko, ktero se je križem plemenilo z tega leta tudi dve štipendiji po 800 gold, za potovanje bikom Shorthornskega rodu. Koj v prvem rodu se in učenje umnega gozdarstva. Tako štipendijo more tak ki je poznala primešana kri in dotične živali dale so se pa dobiti izpitati, da sem se čuditi moral. Vsaj so bile celó Ho-Maria-Brunu lands ke krave, ki so jako slabe za vpitanje in o Štipendijo se morajo vložiti pri vodstvu c. k. gozdarske kterih se more reči, da se ne dajo odebeliti, prav lepo akademije v Maria-Brunu zadnji čas do 1. oktobra. , je na c. k. gozdarski akademiji v se ízuČÍa gozdarstva. Prošnje za tako pitane, ^^«v^ « gleŠke izvrstne krvi. čeravno je bila v rodu še le polovica te An- njih mora dokazano biti, da je prosilec dovrši! aka- demijo v Maria-Brunn-u ; pové naj pa tudi 7 kje se je Moje mnenje o tem govejem plemenu je to, naj bi dalje uril v gozdarstvu, in dokazati mora po spričalu se ga posluževali od časa do časa za križem-pleme- lepo obnašo, in razložiti, kam hoče poto vati in v ka- njenje tako da bi v naša goveda prišlo včasih neko- košen cilj in konec. liko te za vpitanje tako izvrstne krvi. Dovolj bi bilo, da bi vsak tretji rod enkrat dobil te krvi; upam, da bi že dosegli svoj namen. Da bi pa izključljivo vpe-ljali ali neprenehoma plemenili in križem parili s tem Brunn u. Prosilec mora dokazati Razpisana je 8. junija tega leta tudi stipendija s 400 gold, za učenje na c. k. gozdarski šoli v Maria- da je dovršil višo plemenom, tega ne bi mogel priporočati, kajti to pleme gimnazijo ali realko, da je malo přemožen in čedne je izključljivo le za meso (za vpitanje); zavprego 0bnaše. Prošnje se imajo vložiti pri vodstvu c. k. aka- Mi pa po- in mleko je pa komaj srednje vrednosti. trebujemo goveja plemena, ktera so bolj ali manj ugodna demije 7 zadnji cas do septembra t. za mleko vprego in -«^v, * —^^. Wu manj, kajti zeló težavno je, da bi eno pleme popolnoma zadostevati moglo vsem trem zahtevam. meso rečem : bolj ali Vse te prošnje morajo pa se glasiti na c. kr. mini sterstvo kmetijstva. Gospodarsko-ofortnijske stvari. Mašina za izdelovanje cevi. C. kr. ministerstvo kmetijstva je lani družbi kmetijski za poskušnjo poslalo mašino, katera izdeluje cevi za drenažo, pa tudi sicer za napeljevanje vode iz kraja v kraj in še za drugo rabo. Mašino to je prvi Oklic velike razstave cbel, panjev in cbe larskega orodja. imenu čbelarskega društva Dunajskega pred- 7 advokat v Hietzingu sednik dr. Vine. Jos. Heller poleg Dunaja, vabi čbelarje vseh dežel našega cesar-stva, pa tudi tujih dežel, naj se udeležijo velike raz- stave, ki se je napravila v Simeringu prav blizo do 15. septembra. dobil gosp. Kot nik v Vrdu za poskušnjo 7 ondašnja premehka glina ali ilovica ni se skazala pripravna za izdelovanja cevi. Družba kmetijska je dala potem to * Sortornsko pleme iz Angleškega je v Avstriji še malo razširjeno, ker je predrago. Nedavno so enega bika tega plemena prodali v Neuseeland za 10.000 gold. Tri 1z- Dunaja, in traja Razstavijo se panjovi z živimi čbelami, različni panjovi in vsakoršno čbelarsko orodje. Za prostor se ne plača nič. Kar kdo v razstavo pošlje in prodati želi, temu naj pripiše ceno. Nadjamo se, da mlado naše čbelarsko društvo se udeleži te razstave, in da naši kmetovalci in učitelji, ki gredó Dunajské razstave ogledat, skočijo pri tej pri- vrstne lastnosti pa ima to pleme, namreč: goveda so na oko liki tudi v Simmering in ogledaj o tudi to razstavo. lepa, hitro rastejo in se spitati dadó nezmerno. Vred. Vstopnina znasa le 20 krajc., vožnina tje in nazaj pa 229 tudi nekoliko soldov v vozovih (stellwagen), ki vsacih 63. Kdor ta čas, ko se devlje v pokoj nima minut sèm ter tjè švigajo Popotnikom v Dunajsko razstavo na znanje C. k. ministerstvo kmetijstva samo je poslalo družbi kmetijski Kranjski oglas, v kterem Dunajski mestni m agi s trat naznanja , da je skrbel za dober kup stanovanja. Po željah si. ministerstva naznanja pod-pisani odbor, naj popotniki, ki pridejo na Dunaj deset števnih let (§. 62), ta se odpravi s tem, da se mu izplača poldrugoletni znesek njegovne števne (§. 61.) letne place. lol^i yS M 64. Tisti, ki se devljejo od začetka enajstega do petnajstega pa števnega leta (§. 62.) v pokoj, dobé tretjino števne letne place kot penzijo. Z izpolnjenim petnajstim službenim letom dobivajo pravico do treh pisani ouuur, naj pupuiiiltt.i , pnuoju ua. uuaj , oo oglasijo v sledečih javnih pisarnicah (Auskunfts- osmin, m ko zopet izpolnijo pet let, dobé daljno osmino, lznolniio štirideseto leto, dobé vso letno plačo od m ko 1 u > Bureau) odprte : ki 80 od ure zjutraj do 4. ure popoldne števnih let za penzijo (§. 61.). .65. v mestu v mestni hiši: „Wipplingerstrasse u Nr. ? pokoj se devljejo ali stanovitno ali za-časno. V poslednjem primerljeju mora dotični, ko mine vzrok, zarad kterega je bil postavljen v pokoj, zopet v predmestji Leopoldstadt: „kleine Sperlgasse u Nr. 10 ? V V )) if Landstrasse: „Gemeindeplatz" Nr. Wieden: „Schâfergasse" Nr. j po ukazu deželne šolske oblasti delovati pri šolstvu ali pa se odpovedati pokojnini. Tudi v prvem primerljeju jenja pokojnina, ako v stanovitni pokoj djani prevzame kako s stalno plačo ustanovljeno službo. Tukaj z vedó za cenó stanovanje za eno osebo ali 66. Vdove in sirote učiteljev imajo pravico do tudi za več oseb za eno noč ali za več dni in nočí. preskrbnine le takrat, če je umrli mož ali oče sam imel Odbor družbe kmetijske Kranjske v Ljubljani 12. julija 1873. pravico do pokojnine. 67. ~ bolske stvari. Vdove in sirote podučiteljev, ki imajo spri-čevalo učiteljske pripravnosti, pa so se oženili brez po- trebnega privoljenja (§. 38.), nimajo pravice do skrbnine. pre- 68. Postava veljavna za Kranjsko Učiteljeva vdova, ktere umrli mož ni še spolnil desetega števnega leta (§. 62.), odpravi se s Če-trtino letne plače, ktero je ranjki dobi val po števnih ktera dolocuje pravne razmere učiteljev na javnih ljudskih šolah. (Dalje.) IV. Oddelek. • Kako se učitelji v pokoj devljejo in njih zapuščeni preskrblj uj ej o. . 57. V pokoj se postavi učitelj takrat, kedar se je po zvestem spolnovanji svoje službe v letih postaral ali kedar zavoljo težkih telesnih in dušnih slabosti ali zavoljo druzih obzira vrednih razmer svoje službe ne more dalje opravljati. To se izreče, ako učitelj sam ukrene. letih 61.). 69. Ce je umrli mož spolnil že deseto leto (§. 62.), dobi vdova penzijo, ktera se odmeri s tretjino zadnje števne letne plače, ktero je ranjki dobival (§. 61.). - Če je bil zakon z umrlim možem sklenjen 70\. že v pokoji, ali če je bila zakonska združba brez mo- } ali kedar se to brez njegove prošnje uradno 58. Kdor se pa prostovoljno službi odpové ali JH.UUI oo j^ai j/ii/otv v vijuv; ^jl vl&kjl v v> ^ aix samooblastno službo popusti, zgubi pravico postavljen biti tudi v pokoj. Za tako prostovoljno odpoved se jemlje ževe krivde pred njegovo smrtjo po sodnijsko loČena vdova nima pravice do pokojnine. . 71. Ako se vdova zopet omoži, more si penzijo prihraniti za mogoči vdovski stan, ali dveletni znesek tište penzije vzeti za odpravilo. . 72. Za vsakega otroka umrlega moža, kterega ima preskrbovati vdova, ki dobiva pokojnino , jej gré tudi donesek za odgojo, in ta se jej tako odmeri, da vsa njena penzija z vsemi doneski za odgojo vred ne presega polovice tega, kar je umrli soprug ali oče po-slednjič dobival števne letnine (§. 61.). (Konec prihodnjič.) ako se nadučiteljica ali učiteljica omoži brez do-volitve okraj ne šolske oblasti ; ravno tako, ako se oženi ki ni za trdno postavljen, brez privoljenja okraj ne učitelj, šolske oblasti (§. 38). 59. Slovensko slovstvo. Ključ za postevanje, razstevanje in metrično mero - VO J \J Jj vwvvv vy v y 9 uvív u v w v «/fl/ wvii/v lll/vi v/ Kedar se učitelj prostovoljno odpoveduje se imenuje mali listek, v kterem to, kar naslov tega r] n vi û a ûf nrrlin rr rv aît ai a om a ttavi /i n m vtha» 1r 1 t 11 a ri ^ v\iint-fi t^ « _____l „ x: ~ a__j__i . • j__x : x * službi ali kedar se stavlja v pokoj, ne sme vendar brez ključa pravi, v razgledu uči g. Andrej Ž n i d a r č i č, posebnega privoljenja deželne šolske oblasti pred koncem c. k. okrajni šolski nadzornik in vikar na Banjšicah šolskega leta iz službe stopiti , takrat mora pa tudi iz- s. D. pri Kanali na Goriškem, pri kterem prazniti stanovanje in odstopiti zemljišča, sklenjena s „Ključ" dobiva. se tudi ta službo; vžitek od njih se preračuni po 60. 78. Ker ta Ključ" kakor „Glas" piše ni bil Koliko dobiva učitelj pokojnine (odpravnine vsem jasen, ki so ga kupili, jim je gosp. pisatelj na ali penzije), ravná se po letni plači kakor tudi po služ- pomoč přišel s tem-le pojasnilom: „Ta ključ je zložen benih letih v pokoj posta vij enega. 61. iz 100 kvadratnih centimetrov postavljenih v vrste vživa učitelj tisti Čas , . . . » Pa Letna plača, ktera se tu šteje, je tista, ktero odpira s temi in kaže pogledu šolskih otrok najbolj po- ko se devlje v pokoj. Doklade za službena leta, ktera doraščajo pri naj manj ši letni plači tam, kjer ni pomikanja po stopinjah na višo letno plačo trebne resnice poštevanja, razštevanja in metricne mere. Na zgornjem koncu navpičnih vrst so vpisani po-števanci; na levem koncu povodnih vrst so vpisani po- 9 kakor tudi opravilne doklade ravnateljev in nad- števalci; tam pa, kjer se križajo vrste poštevancev z učiteljev (§. 32.), naj se imajo za dele te letne plače. vrstami poštevalcev, so vpisani dotični poštevki. 62. Steje se tisti službeni čas, kterega je kdo Pri razštevanji se postopa nasprotno. Iz poštevkov opravivši preskušnjo o učiteljski pripravnosti služil na nastanejo razštevanci; iz poštevancev postanejo razštevki. kaki javni šoli (§. 56. drž. postave od 14. maja 1869. Meter 3*1637496') se razdeli v decimetre cen- leta). Tudi pretrgana leta se službenim letom prištevajo, trimetre, milimetre. „Ključ" ima to glavno razdelitev. ako se izkaže, da učitelj ni bil kriv pretrganja. Njegovi kvadratni centimetri naredé en kvadraten deci- * meter, po kterem se učí meriti planjava. Ena presek- pravega učenca „Tagblattovega" tudi v pisavi, in če lica (diagonala) tega kvadrata razkazuje kvadratna ste- „Narodov" Baptista misli, da je „Tagblatt" dr. Blei- druga weisov „bavbav", naj mu povemo, da, kolikor nam vila 16 25 36 * x) ^7 u 7 7 7 7 preseklica pa dokazuje, da 5 X 6 49 7 64 7 81 7 100 3x8 8x3 2x9 9x2 4x7 1 x 10 = 10 x 1 7 7 7x4 In te 7 je znano, dr. Bleiweis niti „Tagblatta" niti Naroda" *---u-----J---------- 77 %J ^ U - U fJ , ÍU xs^ v - %J tu ) X A ±\J - X\J A X. XU CO XI %»L vUfl DC UC UCIC Il C UlU^ŽiUC , IVčilVUL UtJ LUL dve preseklici stvarite znamenje poštevanja. Kaže se telji povedó, da sta mu Castor in Polux kako toraj tudi tu neka vzájemnost žila". Slov. še ne bere ne drugače, kakor če mu prija- zalo- Slov. Nar." tem smislu sta mu * Navod 7 kako naj ravnaj o posamesni kmetje in cele soseske z gozdom. Slovenskim soseskam in kmetom spisal Mavricij Scheyer, na svitlo dal deželni odbor res 77 bavbav". Clanek „Novic' >> Tagblatt 77 in 77 C kakor Hohenwart zasluži v 28. listu je z gorko besedo t v^ ^vuv,u t, „ zagovarjal kandidaturo njegovo za poslanca in z adreso kazal, da „Narodovci" in njim na čelu dr. Vošnj ak in Jurci č, ki danes Kranjski. Veljá 12 krajc. Ko je gozdni nadzornik gosp. Dimic po ogledu kar Je videi in dežele Kraniske spisal poročilo o tem m m m * m % ^ • naj del lánsko leto, je na srce pokladal deželnemu odboru, naj dá na svitlo knjižico, ki bi kmete naše podučila o tako 7 jutri drugač govorijo in delajo , samo nagajajo važnosti gozdov in umnem gospodarstvu z njimi. Ker pa je Scheyerjeva knjižica prav nalašč v ta namen pisana, zato jo vnovič priporočamo našim gospodarjem in občinam sploh, naj sežejo po njej siri po deželi umno gospodarstvo z gozdom. pa prosimo prečastito našo duhovščino, državnopravni stranki in razpor delajo. In to vidi ves svet: pravi narodnjaki z žalostjo, nemčurji pa z veliko radostjo. In ta razpor je dr. Vošnj ako va zasluga. razporom je začel „Narod", bivaj oč še v i, da se „«uviue-, Posebno drugi bili so pogostoma napadani se Mariboru; dr. Toman, Svetec (stokrát ponavljani to je prvo'n xtdi.---• _ dr. Costa, „Novice", dr. Bleiweis naj vsaj se ona bla- po- 7 7 da je ranjki dr. Toman vredništvu „Novic" večkrat nevoljen ce ona ne govoljno poprime tega porocila, m aga, ne gré nobena reč tako naprej, kakor je želeti in je potreba. Ce bi se zanašali na tište širokoustnike ki „napredek" Al „Novice" so prvi ča3 do- in „omiko" dandanes s tolikim hrupom ocital, zakaj da molcijo? slednomolcale na vse napade na nase prve rodoljube 7 znal 7 na svojem banderu nosijo, šel bo „napredek" polževo mislé si, da bode „Narod" konečno vendar spo-da najveća moć narodne stranke obstojí v slogi ali se b o 1 j e 7 rečeno, rakovo pot. 7 Knjižica se po 12 kr. dobiva v pisarnici deželnega odbora v Ljubljani Druga knjižica, tudi od deželnega odbora Kranj-skega na svitlo dana in v njegovi pisarnici na prodaj, se imenuje : Niže merstvo. Po hrvaškem predelal prof. Ivan Tušek. in edinost i. Al žalibog, motili smo se! „Narod" je gnjusno svoje rokodelstvo od leta do leta huje dalje tirai in do vrhunca prignal zdaj, ko se je v Ljublj ano preselil in ž njim dr. Vošnjak. Starodavni program ol ATTûnolrî rr O \TAHA dom n-r»i n ^ lr i 4 r», «r/v/lîl v» slovenski „za vero, cesarja ki nas Je vodil pri vseh složnosti pri vsem delovanji, pri vseh taborih volitvah (še dr. Zar nik ga je v Trebnem celó slo- vesno podpisal) j je dr. » u ouj a âauuji ju^ ua Štajarskern rušiti začel, dokler ni ondi s svojo politiko tako pogorel, da je zapustil Stajarsko svojo do- Tudi to knj travnike uavmivc, gozde, vinograde, pota itd. in je ^ui posebno pripravna šolam, kličemo pri tej priliki v spomin ktera gospodarje grade , pota itd Vošnjak zadnji čas že na uči meriti t • tudi njive, še po movino in se kot pogorelec preselil v Ljublj ano našim rodoljubom 106 podobami razjašnjena veljá 3e da z 30 kraj 77 berači!' i 77 ivut \j^\j i. \ji.\jjj i. vjouiii * j w i j a»uiKJ , t lepimi" Narodnimi besedami govorimo kjer ne „za orden", ampak za Ko Je bil po Ali ni škoda, da koristne take bukve trohnij shrambah, namesti da bi le konec jemale s tem 7 da v se pridno prebi strgajo? Politične stvari. tem na Kranjskem na trdnem, začel je v ,,Narodu" rovati tako, da je celó presedati jel mnogim svojim prijateljem; poslednjic zatajivši naš starodavni program, proklamira! je novega: „za omiko' t in 77 svobodo". In v tem duhu rujeta zdaj in rohnita in delata razpor na Nesramne zvijace « Narodovcev 6t Ko i1u SO jjlAU viuc v Zížiuiijcm notu. v uiamuu taij^ui • - jl u ou KAL • ¥ vou j aivu v g, âjjll ga Hohenwarta na dan prinesle adreso zaupnosti in ne zavidamo za-nje, in milujemo prihodnjih volitvah Novice" v zadnjem listu v brambo grofa Kranjskem, Štajarskern in Goriškem, on in Jurčič v „Narodu", tarjem" ki je domena postal slovenskim „Tagblat-To so „zasluge" dr. Vošnj ako ve! Mi ga zahvalnosti, ki mu jo je slovenski narod s tisočer- najbolj naše S taj ar ce, ki se imajo boriti zdaj z nimi podpisi leta 1871. poklonil in katero so podpisali dvěma nasprotnikoma: Vošnjakovci in nemčurji > tudi šale „Narodovci", so jim s tem spominom tako zme- in če v taki bridki situaciji padej o pri volitvah, ,,za- mozgane, da Narodov" članek v 157. številki z sluga" bo to le spet Vošnj ako v a. napisom „Nekoliko odgovora", je, kakor današnji dopis iz Gorice pravi, To odgovoriti smo bili prisiljeni na „Národové" w 7 .17 v ^^^ J ----O #----------- r-----J-----71--------- ~ res pravo divjanje znorelega člověka, psovke. — Zdaj pa o zadevah grofa Hohenwarta Kakor riba, ki se je vjela na trnek, tako se na svojo vzamemo nektere liste „Slov. Naroda" v roke 7 da jih lastno ost vjeti „Narod" zaganja silovito sèm ter tjè pokažemo našim bralcem, da vidijo iz lastnih njegovih in z repom svojim otepa dr. Bleiweisa, dr. Costo, Kluna, besed, kako nesramne zvijač e tega, kar „Narod" Ulago 7 77 celo crno in farizejsko drhaldo" itd. ter okoli pisari dandanes, mimo tega, kar je pisal leta 1871. in sebe meče s „sokrevco starih fanatikov", „Klečeplaz a „poúličnim fantalinom" (zarad te infamije „Narod' 7 ( 1872. 7 139. listu lahko dobi tožbo, ako bi gosp. Klun hotel policijo na se bere sledeče: ko je Hohenwartu slavo pel iz polnega grla. na 2. strani „Slov. Nar." leta 1871. pomoč klicati), „beračil za orden' C ÍÉM ( 7 77 korumpirano in 77 Iz Ljubljane se nam telegrafira, da je Hohenwart zlobno gnjezdo", „lisičji logor", okorele „Novice", J)ÛC* u \J w yy 11 v "H/OI/W f vvs i nikerna kokoš", „uskok iz nemškega taborja" itd. itd., veli Novomešcani!" za- v Novem mestu imenovan za Častnega mesčana. Ai 7 77 za dr. Vošnjaka pa reklamo delà, Češ, da ga hočejo listu 141. na strani „Slov. Nar." se bere 77 Novice" (!) „uničiti". Ali ni to cel besednjak v dopisu iz Ljubljane to-le: izbranih surovosti in psovk?! in vendar se drzne tak pisun „ j v uoti tu pou v XV i i — XII vcuuai oc uiúuc „» Novičnemu" spisu na brambo Hohen- objavili Veselo znamenje politične zrelosti so te dni naši war ta očitati „surovost"! „Narod" se čedalje bolj kaže Hohenwartu poslali zaupnico vrli Bohinjci s tem, da so ministru > ter njo dokazali 7 da Žalibog, da zarad premalo prostora smo ta dopis morali od- tudi v podnožji Triglava vedó ceniti njegovo poštena ložiti za prihodoje. Vred. politično delavnost. Slava jim t« 231 listu 142. na str. » Slov. Nar." stoji zapisano: niso vedeli ničesa pozitivnega o njegovih črtežih poli „Zaupna adresa, ktere besede priobčimo kas- tične akcije, da, celó mi podpiratělji njegove politike , podpisuje se po vsem Slovenskem bivšemu mi- nismo bili v jasnem, dokler ni na svitlo prišlo 12. sep neje nistru Hohenwartu." tembra cesarsko poslanje na češki deželni zbor in 24. lisu leta 1872. na čelu „Slov. Nar." beremo s českimi zaupnimi možmi dogovorjeni fundamentalni članki. Da torej Hohenwart zdaj , po svojem dogovar - pod naslovom „Hohenwartovo pismo" sledeče: Po vsem Slovenskem se je, kakor znano, podpi- janji s cesarjem, po malem — kakor on pravi MËH "i Bivši na- J J j/v - auiaui vu jjlc*yjl - jjUCk sala in poslala grofu Hohenwartu zaupnica. Bivši videznem vspehu" Lasserjevem, tako o dl očno svoje (in kakor upamo bodoči) minister avstrijski grof Ho- prepričanje izreka, da današnji vladni sistem ne bode nenwart je na to zaupnico poslal v roke pošiljatelju dolgo trajal, da bodo ustavoverci le samo sebe zopet zaupnice, g. dr. Costi, sledeče v nemškem jeziku pisano in za vselej „ad absurdum" spravili, in da bode kmalu pismo kot odgovor: zopet vrnila se politika poravnanja in enakoprav- „Vaše blagorodje! Po daljši odsočnosti iz Gmundna nosti v Avstriji: vse to ni nepromišljeno, ni slučajno, zopet sem vrnivši se, našel sem Vašega blagorodja do- in zato je — važno. Kakor bode torej ta izjava prvosed- prave Avstrijske barve nika ministerstva „poštenih mož" brotno pismo od 30. u. m. in s tem pismom poslano zaupnico, s ktero me je počastilo slovensko prebiva- izpodbudila vse federaliste v Avstriji k odvážnému vsta-teljstvo na Kranjskem in po sosednih deželah. janju v borbi proti „posilnim potom" Pruskih slug: tako 77 Ako že osobne razmere, s kterimi sem po familiji bode padla kakor bomba v ustavoverno krdelo 7 in posestvu na Kranjsko vezan, tej adresi dajejo odličen slepo "in gluho ravno raja okolo zlatega teleta svojega prostor med mnogimi dokazi priznanja, ki so mi iz raz- prvega navideznega vspeha, voiitev za silo. ličnih dežel monarhije došli, poveća se vrednost te iz- jave v se 7 tem pismu ponavlja Hohenwart v kratki črti tembolj z onim prostovoljnim po Vašem blago- v dveh vrstah svoj program, govoreč, da bode Avstrij a mocna, kedar bodo „ravnopravni deli" zložni, in da se to doseže, ako se na historiČnih podlogah kako rodji opisanem načinu, vseh vrst ljudstva s svojimi podpisi udeležili. so se nje tisoceri iz » w * Ps-f w ^ ^ v f ^ v m m m « w» » v» v^ w m, v a m a w jl x \ Vi vV KJ V-/ V \/ VA v/ U vj v^/ y 4 JL L4J JL A JL kj V Vy A JL V/1 JlA K^ V^ 1 V-/ L^ • v ; Ker je Vaše blagorodje dobroto imelo, poslanje dalje zida („Weiterbau auf althistorischen Grund- te adrese na mene prevzeti, dovolite mi tudi, nadlego- lagen a Pismo je obrnjeno na Slovence, in to ne samo vati Vas s prošnjo , da izvolite biti posredovalec moje nu Kvanj shevíi y nego tudi po deželah ^ lei na Kvanjsl&o _L . 1. "I ^ li • ^ • j • i • J j • • ^ J ^ • v • • 7 . • T 7 « 7 • • . • 7 zahvale, kteri morem pristaviti samo zagotovljenje 7 da mejašijOy v kterih Slovenci prebivajo, torej po sloven bodem zmirom zvěst ostal načelom, ktere sem s svojimi skem Štajarskem, slovenskem Koroškem, GoriŠkem in tovariši v ministerstvu zastopal, in da z veliko nado Primorskem. pričakujem , kakor mislim, ne da lj ni čas, ob kterem Naravno je torej, da pri tej priliki Slovenci zopet bode zopetno in temeljito izpoznanje zmote o vrednosti prevdarimo svoj program, kterega izpolnitev navideznih vspehov, dobljenih po posilném potu centra- naš lizacije, pripravilo k splošnemu priznanju resnico, da more Avstrija dobiti svojo staro moč in velikost samo pricakuje od pravo-avstrijanskega državnika, od kterega nikdar odstopiti ne narod da zopet ponovimo svoj program 7 smemo ako ponovi slogo svojih samoupravnih delov 7 in dalje zida na svojih starozgodovinskih podlogah dass ich den Grundsâtzen, welche ich mit meinen , ako hoćemo kot narod živeti, ne pa okolo in okolo središča (Kranjskega) kot tlačene narodne manj- hirati in naposled usahniti, da po tem pride vrsta šine 97 pogina tudi na ono središče samo. Naš slovenski program se popolnoma sklada ako s programom v onih beseđah naveščenem Collegen im Ministerium vertreten habe, stets treu blei-ben werde, und mit voiler Zuversicht dem, wie ich glaube, nicht fernen Zeitpunkte entgegensehe, in welchem se~važnost pokládá na besedo „weiterbau". Z golo hi- die abermalige und griindliche Enttáuschung íiber den storično podlogo Slovencem ni pomagano, ako pa se ta Werth der auf dem Zwangswege der Centralisation etwa predloga tako „dalje zida", da pridemo na narodno erzielten Scheinerfolge die Wahrheit zur allgemeinen pravo, ktero terja, da se naš slovenski narod admini- Anerkennung bringen wird, dass Oesterreich nur in der strativno in politično zedini, nam je tudi ona podlaga wiederhergestellten Eintracht semer eigenberechtigten Theile, in dem Weiterbaue auf seinen althistorischen prav A brez tega pogoja za nas ni spasa ni rešitve Grundlagen auch seine alte Macht und Grosse wieder kosti' erreichen kônne"). v Avstriji, ktero pač hoČemo ( ali v „stan moči m veli- v noví Vašemu blagorodju v se enkrat za dobrotno nazna- nilo naj boljše zahvaljevaje se podpisuj em se z izrazom osobitega spoštovanja" žalibog ni nikdar zaknjižila ljubili". pravičnosti, ker starih pravic nam da si smo jo zmirom itd. 7 Karl grof Hohenwart s. r. Gmunden-u 24. februarija 1872. Temu pismu je dodal „Slov. Narod" sledeče: Priobčujemo to pismo na tem prvém mestu 77 7 ker se nam zdi ne samo zanimivo, temuč politično ve- zno 7 leva natisnili poleg slovenske prestave tudi nemški izvirnik. Tako je „Narod" slavo pel grofu Hohenwartu in še več: v listu 21. dec. 1871. leta je naznanil, da pri Pokornu v Pragi je na svitlo prišla slika Hohen-wartova, prepričan: „da bodo mnogi radi okinčali sobe s podobo možá, kteri je pošteno in nesebično se trudil za zado voiitev avstrij skih narodov". In ta mož, ki ga je „Slov. Narod" leta 1871. in --—-------------- / ------- IT ---- — xu i/t« uau/J j xxL O J ? • jl i vvi, wvi ^ w v ** v in to v onem stavku, kterega smo zgorej 1872. tako častil, mu je 1. 1873. manj kakor dr. Raz ----r—-O---------r------- ----- --------------- lag, J^ T Upozorovati se nam treba zdi č. bralce na datum položil!! Kakošno imé zasluži taka perfidija ? katerega je v zadnjem deželnem zboru v grob (24. febr.), ob kterem je ta list pisan, to je po tem, ko je Hohenwart iz Dunaja nazaj přišel, kjer je na veliko jezo ustavakov imel daljše konference s cesarjem in dvorskimi krogi. Diplomati in državniki niso nikdar jezični. Posebno . da Dolenskega Nasi dopisi. j ulij a. J. J-Č. (Klic na pomoč.) 7 so nam unidan „Novice" Da kmet vidi črno na belem Hohenwart je ves čas svojega vladanja pokazal, da visoke cenilne zemljiške številke naznanile; posebno na ne govori ob neprávem ča3U, in da premisli, kar govori. Dolenski strani, pod glavnijo Krško je kmet omamljen Da je molčati znal in molčal, da svoje politike ni na strmel. Kmet se trudi od ranega jutra do pozne noči, ulice nosil, kdo se tega ne domisli? Saj tako imeno- da cesarju davek plača in svoje otročiče preživi; skozi vani ustavoverci v svojo strahovito jezo dolge mesece celo leto se veseli jesenske dôbe, al, ko pride jesen, pa 232 nima kaj v žitnico djati, ker že skoz 3 leta Dolenci imamo slabe pridelke, posebno pa podgorei Novomeškega in Krškega okraja. Žita bilo je malo, še manj je bilo vina, povrtnine malo, in letos nam je pôzna zima vinograde poparila, in še to, kar je pozimi ostalo, je zdaj palež požgal. Zato nas groza stresa videti najvišo vinsko cenitev Krške okrajne komisije, o kteri od si. deželne komisije pomoči prosimo in pričakujemo. Iz Trebnja 12. julija. — 9. dne t. m. smo narod- njaki imeli shod v Dobrnču Žužemberškega in Tre-banjskega okraja, da se pomenimo o kandidatu za prihodnji državni zbor. Zastopane so bile vse srenje po odličnih rodoljubih, kteri so za kandidata postavili gosp. Emanuela TomšiČa, posestnika in župana v Trebnjem. Tomšičev program je: „vse za vero, domovino in cesarja !" — Dalje smo volili dva volilna odbora, kterima je nalog, pozvedeti mnenje volilcev v Kadeškem, Mokronoškem in Kočevskem okraji, kakor tudi skrbeti, da se o svojem času volijo zanesljivi volilni možje, ki bodo glasovali za Tomšiča, če ga tudi drugod sprejmejo kandidata. Omenjena odbora sta v ozki zvezi z izvrševalnim odborom v Ljubljani. Iz Ljubljane. (Telegram iz Dunaj a družbi kmetijski 15. julija.) „Presvitli cesar je danes dopoldne s pohvalo ogledaval razstavo družbe kmetijske; mikalo ga je razlaganje viteza Gutmansthala o pridelkih močvirja o sta-tističnih spisih in o vinoreji". — (Telegram iz Prage 14. dne julija.) „Slavnost za Jungmana velekrasna, deležnikov brezbrojno; za Palackijem slovenski govoril No Ili iz Ljubljane prav dobro, zastopniki Sloveneev častno sprejeti". — Gosp. Přibil je zastopal Matico slovensko, gosp. Noll i „Sokola", gosp. Staré Mihael pa dramatično društvo. Tudi telegramov se je iz Ljubljane poslalo mnogo. — (Iz seje đeželnega odbora 11. julija.) Prošnjo občine Metliške na c. kr. ministerstvo zoper postavo o notářském povérjevanji podpisov na listinah, je deželni odbor sklenil izročiti s priporočilom ministerstvu pravosodja. — Dopis tukajšnje finančně direkcije, da iz okrájev Radoliške in Ljubljanske mestne dav-karije ni došla nobena pritožba in nobeno poročilo zoper preobloženje z zemljiškim davkom ter da se vsled tega tudi v imenovanih dveh davkarijah ni zarad tega nič zemljiškega davka odpisalo , se bode z letnim sporoČilom naznanil deželnemu zboru. — (Iz seje odborové družbe kmetijske 6. t. m. — na dalje.) O državni podpori za različne kmetijske razdelke za letošnje leto poroča podpredsednik dr. Costa, in sklenil je odbor sledeče: podpore 500 goldinarjev prositi za nakup kmetij skega or od j a, iz lanske podpore ostali znesek pa porabiti za nakup dveh Schonberških trlic z dotičnim drugim orodjem za Bohinj in Vodíce, in za nakup 3 ročnih mlati lnic, ki se bodo na deželo dale najmarljivišim druž-binim podružnicam za skupno rabo ondašnjim gospo-darjem; — 800 gld. za podporo vrtnarstva, sadje-in vinoreje, in sicer najbolj za to, da se podpira naprava vrtov pri ljudskih šolah in naprava občinskih trtnic; — za nakup bikov in telíc Muricodolskega, Marijedvorskega in Pincgavskega plemena je družba kmetijska že přejela 7000 gold.; s tem denarjem kupljeni biki in telíce se bodo po sklepu odborovém, kate-rega je sl. ministerstvo po izgledu druzih dežel že tudi potrdilo, za polovico kupníne po dražbi (licitaciji) na prodaj dali proti temu, da gospodar, ki tako živino kupi, jo mora vsaj 2 leti za pleme rabiti na Kranjskem; tarifo za spuščanje bika odloČi vprihodnje lastnik sam; — za napravo kalí (vodnjakov) prosi odbor 2000 gold, podpore, ker potreba teh naprav je očividná, pa tudi to je očitno, da s premajhno podporo se ne dá nič zdatnega narediti; — za nakup Sufolških pre-šičev in Trbiških in Jezerskih ovnov in ovác-se prosi ÍOIO gold.; — za Čbelorejo se je prosilo 400 gold, proti temu, da se za 100 gold, kupi Poren- tovih in Sumperjevih panjev in brezplačno razdeli med učitelje in manj premožne kmete čbelorejce , 300 gold, pa se za premije obrne marljivim in umnim čbelorejcem; — za s v il or ej o se prosi vsaj 200 gold, podpore za nakup in razdelitev zdravega semena svilnih črvičev; — za spis polj edelske statistike se prosi 800 gold, podpore z obljubo, da bode gosp. odbornik Solmajer jo izvršil po nalogi ministerstva (podporo za zboljšanje kmetijstev na Notranjskem bode odbor v prihodnji seji obravnaval na podlagi poročila odbornika g. Debevca). — Kedar odbor od sl. ministerstva přejme naprošene podpore, se bodo dotični o kli ci raz-pisali, pa tudi očitno se bode oklicalo, kedaj se bode prodajala ali dělila nakupljena živina. — Za podporo potovánja k razstavi Dunajski je odbor sl. deželnemu odboru nasvetoval izmed 16 prošnikov 10 za ta posel sposobnih kmetijskih izvedencev, in vsacemu naj se dá 50 gold, podpore. Ko so bile podporné (subvencijske) zadeve za 1873. leto dognane, je dr. Jan. B lei we i s poročal o druzih zadevah in sklenilo se je sledeče: občini Pod-gradom na Dolenskem se je dovolilo 100 gold, podpore za napravo vodnjaka blizo íarovža, ker na 3 mestih se s 100 gold, ne more nič narediti; — občini Semiški se pošlje za napravo kali 200 gold., druzih 200 gold, dobi, kedar bode kal gotova ; — občina v Ljubnem dobi 50 gld., občina Žužemberška dobi 50 gld., brž ko pošljete pobotnico, ravno tako 30 gold, občina vPavločah. — Gospodarju Malavašiču iz Butajnove se je dovolilo, že pretežkega in prehudega ovna Trbiškega proti temu prodati, da že domá izre-jenega lepega ovna iôtega plemena za pleme rabi; — na prošnjo učitelja Drmelja v Cerknici se je za on-dašnjo ljudsko šolo dalo dvoje panjev in zbirka vrtnar-skega orodja; —nacrt nove postave za varstvo poljá, ki ga namerava c. k. deželna vlada prihodnjemu deželnemu zboru v obravnavo predložiti in ga je v razsodbo poslala družbi kmetijski, je bil izrocen v poročanje družbinemu predsedniku baronu Wurzbach-u; — o 4 prošnjah občin za podeljenje novih sejmov naj odbor, soglasno z okrajnimi glavarstvi in kiapčijsko zbornico, c. kr. vladi poroča, da jih ni treba, občini St. Vidški nad Ljubljano pa naj se dovolijo; — poročilo c. k. okrajnega glavarja Postojnskega gosp. Globočnika, da se je v Postojni podružnica kmetijska na novo ustanovila in g. dekana Hofstetterja za predsednika, gosp. župana Lavrenciča pa za podpredsednika izvolila, se je radostno na znanje vzelo; — gosp. odbornik Solmajer je bil enoglasno izvoljen, da gré v imenu družbe kmetijske za poročevalca v Dunajsko razstavo in se potem njegovo poročilo, obrnjeno samo na razmere našega Kranj skega kmetijstva, natisne v „Naznanilih družbe kmetijske"; — za nova uda družbe kmetijske sta bila spreieta dr. vitez Kaltenegger, deželni glavar, in Fr. Pad ar, nadglednik gozdnih drevesnic v Postojni. — C. k. ministerstvo kmetijstva je naznanilo družbi kmetijski, da letos podučevanje učiteljev ljudskih šol v kmetijstvu ne more biti v Gradcu, ampak da bode v Celovcu, in da bode deželna vlada štipendije Kranjskim učiteljem namesti za Gradec dala za Celovec. — Iz Bledá nam piše gosp. prof. Po vše, ki se ondi zdravi v mrzli kopéli, da so mu nekteri ondašnji gospodarji izrazili željo, naj jim kaj pové o kmetijstvu, in ker je tudi tukaj se ozdravljajoči gospod dr. Kazlag mu to mnenje izrazil, je namenjen ž njim 233 vred napraviti prihodnjo nedeljo, to je 20. dne gospodarstvo tiskarnice res v tako slabém stana, kakor t. m. popoldne ob 31/2 uri kmetijski shod, v ka- njim ga je očital g. Klun. terem bode on govoril: kako moramo ravnati z gno- jem v hlevu in na gnojišči, in kaj imamo storiti da požlahnimo našo govejo rej o Potem so bile volitve v upravni odbor in pre-gledovalni odsek. Med škrutinovanjem pa se je deba îar s tvu. dobri ideii. y Mi čestitamo gosp. prof. Povše-tu ^dj iLuauiu o tui i Li y va. ci* giuuu vaiui uuoua» itjluu diví utiuv v wujulu ç j v^ uvua dr. Razlag pa o č b e- tiralo o sp remembi nekterih toček delniških pravil p tej ki so bile večidel po nasvetu upravnega odbora spre- je te Le število upravnih odbornikov se je po gosp (Volitev gosp. V. C. Župana za p odpřed s ednika Nolli-jevem predlogu znižalo na 10, od kterih jih in gosp. J. N. Horáka za podpredsednika) kupčijske in mora vsaj 5 v Ljubljani stanovati, ter se je določilo obrtnijske zbornice je minister kupčijstva potrdil. da mora odbor vsaj vsako četrtleto eno sejo imeti. tem je bil dnevni red končan. Gosp. Klavžar pa še predlaga, naj občni zbor dr. Poklukar, da se za leto 1872. ništa napravila sklene, da se na dnevni red prihodnjega občnega zbora (Prvi obcni zbor delničarjev „Narodne tiskarneu. (Dalje.) Pri debati, ktera se je potem pričela, grajal je niti bilanca niti inventar Ljubljanske tiskárně. Gosp. postavi ustanovitev podružnice tiskárně v Gorici, faktor Kovač in gosp. Grasselli ugovarjata, da to in zopet se je moralo njemu in prvosedniku, ki je poni bilo lahko mogoče, ker je bilo tačas v Ljubljanski praševal, ali se ta predlog sprejme, dopovedovati, da tiskarni mnogo iz Maribora prevaženih črk, tudi je občni zbor danes nima pravice o tem sklepati delo sila zamudno in časa je bilo premalo. Gosp. dr. Poklukar dokazuje, da bi se bilo to vsaj po fak- , goap. Klavžar naj svoj predlog opravilnemu svetu naznani. Prof. Župan predlaga nadalje zahvalo prejšnjemu turah zgodilo, in bi delničarji vendar nekaj v rokah imeli, predsedniku dr. Razí agu, ki se je odpovedal pred na česa bi se pri sklepih opirati mogli. Tako se pa ne sedstvu X oc pu o&ic^iu upucvbi mugit» x «aw ow j/m uv ouuotv u. j g. Grasselli pa g. vi utuinuu j ai jv čem da smo. Ker se odbor še vedno opravi- upravnega odbora stopil. Zbor obema predlogoma pri- Konecno se spominja g. Rapoc še raj nega ba- Gut manu ki je ve y y pri oglasi se gosp. No Ili, da mu nikakor ne gré v zakaj se toliko izgovarjajo, ker je očividno čuje glavo bi bili to, kar se od njih tirja > y lahko storili. da Gosp. ui mih I/V7) i\ai oc vjKA lij ili ti ij a» y îauau o %j vj i i i i« - vi voj/» Yituv ^uaivuu^ iioivaiu^ « Klavžar stavi zato predlog, da bi se v prihođnje po- blagemu rodoljubu slavo. trdi. rona Antona Zois-a, kteri se je vpisal za ustano- Zbor zakliče nepozabljivemu ■ pp mm^y vitev „narodne tiskárně". ročilo o društvenem delovanji v ze zborom vsakemu delničarju v roke dalo. dni pred občnim upravni odbor so bili izvoljeni: Franc Hren y s el li reče, da pravila tega sicer ne ukazujejo bo upravni odbor rad to izpolnoval. Go3p. Gr a- Hugo Turk, Alfons Moše in Matej Pire; v pregle- y da pa plovni viuuui iau tu î^puiuu v «i» kj i kj y uuaa jl < Predsednik je hotel Klavžar jev predlog kar do 197 glasov. dati na glasovanje. Al dovalni odsek pa: Ivan Vilhar, Valenta, Tekav- Luka Tavčar in dr. Ribič. Dobili so po 121 se je s tem izidom volitev čič Narod a K1 un mu ugovarja , da se ponašal; meseca septembra se bo že pokazalo, kako se pravilno nikakoršen predlog ne sme niti staviti niti o s tiskarnico gospodari. Ce pojde tako naprej, bodo njem sklepati, ki ni na dnevnem redu. A novih pred- delničarji svoj dobiček kaj lahko spravili in dr. Ahačič logov tudi ni trebaj upravni odbor naj le, kakor mu bo moral ostale delnice še bolj ponujati, da jih med je dolžnost, izpolnuje društvena pravila, ktera jasno svet spravi. Vsakdo si bo dvakrat premialil, predno določujejo, kakošne naj bodo priprave za občni zbor, bo svoj denar društvu izročil, ktero skoraj že leto in in vsega ugovarjanja in prepira bo konec. Edini pred- dan obstoji, pa svojim delničarjem še računa ne dá. log pravi na dalje kteri se utegne še staviti in Dunajski „krah", ki je toliko denarnih zavodov vničil y .Národová" tiskarna, bi se kterega gledé na to, da ste sami obstáli, da danes o ki so trdneji ostali, nego ,• uuv * « u«, denarnih zadevah nikakor ne moremo sklepati, stavim utegnil pri njej ponavljati, ako se o pravem času ne-jaz, je ta: Naj se v enem ali dveh mesecih skliče iz- rednemu oskrbništvu v okom ne pride. Zato delničarji vanredni občni zbor; upravni odbor pa naj med tem časom skrbi, da sestavi račune in bilance, ter jih y pozor t (Kon. prih.) (.Kranjska zidarska družba) je, počenši svoje o pravem času delničarjem na znanje dá in na ogled delovanje, přetekli mesec naznanila okrožje, v kterem razpoloži. Dr. Vošnjak zavrača gosp se po Kluna, da tudi tega ona namreč svojih pravil gibati sme in se gibati hoče nakupovati zemljišča in posestva hoče predloga ne sme staviti, ker ga na dnevnem redu ni; vsake vrste in jih spravljati v denar deloma s tem, da ko mu pa Klun dotično določbo pravil prebere, za- jih razdrobi v kose, deloma s tem, da zida na njih ko-vrača gas tem, da sebo letos na vsak način sklical še ristna in obresti ali najemščino noseča poslopja, kakor: en občen zbor, kedar bodo pravila, ktera hočemo danea stanovališča, gostilne, fabrike (tovorne), javna poslopja itd. prenarediti, od vlade potrjena. Takrat se bo volil nov iz tega namena, da se za to porabljeni denar po najem-upravni odbor in predložile in uravnale se bodo vse ščini, oddajanji v najem ali po novi prodaji v korist reči, ktere so danes zastale. družbe obrača ; 2) bo društvo pečalo se z zidanjem in Gosp. Klun odgovarja na to, da do tistihmal V _ se y družbe obrača, uu uiuobru u^uaiu »v> ^ aiucvujuiu popravljanjem razne vrste, in sicer bo izdelavalo ceste mnogo časa preteče in da bi ne bilo dobro vredbo ra- železnice, mostove, stavbě nad in pod vodo na račun čunov in bilance še dalje odkladati. Tudi bi ne države, srenj in drugih javnih družeb ali zasebnih osob, splošno pa se bo pečalo z zidarskimi deli vsake raz- bilo prav novim odbornikom nakladati, da oni resijo štreno, ktero je dosedanji odbor zamotal. Ako si pa mere samo ali pa v družbi z drugimi podvzetniki ; upravni odbor ne upa, v enem ali dveh mesecih te na- bo družba kupovala, snovala in v delu zdrževala izde- loge izvršiti, pač bi zaslužil, da se mu kar danes očitno nezaupnica izreče. (Nemir.) Ko je na to Pajk delničarjem še priporočal, naj da bi naročniki „Slov. Nar." naročnino lajo doma plačevali, oglasi se prof. Župan iz Reke stavi de-re-ter lo valnice (tovorne) vsake vrste, opečnice, kamno-lome apnenice na svoj in druzih račun in kupčevala z lastno in nakupljeno zidarsko robo sprejemala bo oskrbo- vanje pohištev in zemljišč po mestih in na kmetih, posredovala po naročilu pri prodajanji in nakupovanji ------- enkrat Kl u no v predlog z dostavkom: „naj zemljišč in poslopij in vstanovljala pisarne, v kterih se se skliče izvanredni občni zbor „narodne tiskáme" bodo zemljišča in poslopja naznanovala in prodaja ali meseca septembra tega leta. — Ta predlog je bil kupovanje posredovalo; 5) bo pridobovala in posredo- še enoglasno sprejet. Ker so za-nj glasovali tudi pri- vala privilegije in patente, ki imajo po svoji lastnosti čujoči odborniki, pripoznali so s tem dejansko y da je za kteri koli oddelek pravilnega delovanja kako v red- Host. — Družba pri tem naznanilu se povdarja to, da je pridobila tudi dobro znani zidarski zavod gospodov Antona Treo in sinov v svojo družbo in da jej je zdaj zidarski voditelj gosp. Viljem Treo. Dalje ima tebničen zavod, kteri vstreza vsem modérnim tirjatvam in si je zagotovila velike zaloge raznovrstne zidarske tvařme po najugodnejših pogojib. Po tem je posebno v stanu, vsa k zidarskemu poslu spadaj oca delà razne vrste in obširnosti v kar mogoče kratkem času lepo in trdno in po najniži ceni izvrševati. Pisarnice družbe so na Celovški cesti hiš. ste v. 82. pri ti eh. Ravno tam je tudi zmiraj na prodaj in se more izbrati obilno različne zidarske robe in potrebščine. — (Gospodicina Neugebauer)y priljubljena pevkinja v slovenskem našem gledališču, pride meseca avgusta k národni operi v Zagreb. Izvrstno lepi glas in dobro izšolanje mlade gospodičine pevke so nam porok, da bode popolnoma izpolnila mesto primadone, ko se bode přiučila Hrvaški jezik. — (Sokolski izlet) v nedeljo popoldne po čolnih na Ljubljanici k Matevžetu, ki bi bil zarad opoldan-skega neugodnega vremena kmalu „po vodi splaval", se je iz vršil tako krasno, da v prijetnem spominu ostane vsem deležnikom. Velikánsko je bilo videti, ko so se bogato okinčani brodovi na večer počasi pomikali proti Ljubljani. Neštevilni lični raketi, švigajoči v zrak, ume-talni ogenj, lepo petje in godba v krasni noči: bil je to res rajski ogled, ki je přivábil ogromno število Ljub-ljančanov za bregove Ljubljanice, ki so s živio-klici pozdravljali prihajoče. Vse tedaj radovalo se je mične veselice, — samo ravnatelji njeni ne, kajti tožili so po pravici, da ravno onih gostov ni, kterim je izlet bil na-menjen, to je, S o kolce v. Sokolci želijo izleta; odbor jim vstreže z velicim trudom in stroški, pa jih ni! Ni čuda, ako nevoljni vprihodnje popustijo vredovanje. Iz Notranjskega 14. julija. (Voliini shod v Postojni i3. dne t. m.). Mniševci in Cerkničanje so osnovali vče-raj skupščino v Postojni, da bi nasproti grofu Ho-henwartu za državnega poslanca proklamirali dr. J. Raz 1 aga. V vsem skupaj se je zbralo 49 mož, med njimi 30Mniševčev in Cerkničanov, ki so po komandi trójice Hrenove, KrašovČeve in Obre-z o v e glasovali, a tudi za občine take sklepali, katere v tej skupščini zastopane niso bile, tako, na priliko, iz Loža in Idrije ni bilo nikogar, iz Planine je bil gosp. Koren s županom gosp. Kovšco in še kakima dvema iz onega okraja, iz Senožeč župan g. Zelen, iz Vrhnike župan gosp. Jelovšek, in iz Po stoj n-skega okraja kakih 12 do 15, iz Vipave dva, med njima dr. Rojic, kateri menda od Vipavcev ni imel mandata. Véliki Hren, ki je z gosp. Krašovcem in gosp. Obrezo pod svoje krilo vzel dr. Raz la g a, je na pomoč poklical dr. Vošnjaka, da je nasprotoval kandidaturi grofa Hohenwarta samo iz nagajivosti do dr. Bleiweisa in dr. Costi, od katerih vé, da jim volitev Hohenwarta čez vse drugo gré. — Ker gosp. Hren ne zna veliko govoriti in vse drugo bolje razume, kakor to, kaj je v sedanjem položaji narodni in federalistični stranki Avstrij ski najbolj potrebno, je posadil na tron predsednika dr. Vošnjaka, in bolj zatulili kakor za-klicali so mu Hrenovi privrženci : dobro ! Tako je skupščina imela „glavo". — Na to prvi poprime Cerkniški gosp. Krašovec besedo in predlaga dr. Raz la ga za poslanca kmetiških obČin, rekši, da je dr. Razlag po razmerah, katerih pa on ni kriv, přišel v nekako goščavo, iz katere mu moramo Notranjci spet na noge pomagati. Župan Senožeški g. Zelen v tehtnem govoru pobija, kar je g. Krašovec govoril, in jasno dokaže, daje dr. Kazlag sam kriv „goščave", v katero je zabredel v dveh zadnjih deželnih zborih, ko je odpadel od narodne stranke, zoper adreso govoril in glasoval, in kazal, da omahuje na dve strani, da ga je Dežman imenoval svojega „družnika" in po takem nikakor ni zanesljiv; grof H o hen wart pa ima neizmerne zasluge za vse narode Avstrijske; njegovo ministerstvo bilo je po 10 bridkih letih danica bolje prihodnosti itd. Če ne bi pa se izvolil grof Hohenwart, naj se voli kak drug domačin. Koterija Hrenova ga je neprenehoma motila s kričanjem in zasmehovanjem ! Govorili so za Hohenwarta še gosp. župnik M lak a r iz Zagorja, naš vrli večletni poslanec gosp. Koren in pa župan Vrhniški gosp. Jelovšek, — al Hrenovci in Krašovci so zmirom ruj o veli, da je bilo groza. Dr. Rojic je v svojem govoru rekel, da ni za Hohenwarta, pa tudi za Ra z 1 aga ne. Konečno se je glasovalo, in Hrenovci so imeli 38 glasov (30 Mniševskih in Cerkniških) za Razlaga, ohenwart pa je dobil 11 tehtnih glasov iz vseh druzih okrájev. *) Dostaviti moram še to, da župan Postojnski g. Lavrenčič ni bil domá , da pa je pismeno svoj veljavni glas izročil za grofa Hohenwarta. Po takem ni dvomljivo, da grof Hohenwart zmaga pri volitvi, če tudi bodo na vso moč vládni možje in ž njimi mladoslovenci agitirali zoper njega. — O resolucijah Vošnj akovih ni vredno govoriti ; kar je unidan v Celji bobnal, je bobnal na raztrgani svoj boben tudi v Postojni. Nekteri Hrenovci so celó kar brž hoteli še kandidata staviti za mesta in trge; al zoper to silstvo je protestoval g. Jelovšek, ker ni bilo nobenega Gorenca in Idrijčana v skupščini. Po končani skupščini smo mi šli v gostilnico Lavrenčičevo, Vošnjakovci pa v gostilnico — nemške gospé Do- xatove. Prav karakteristično l — Bralci „Novic" iz tega popisa vidijo, kako so Hrenovci v tej skupščini bili za-vzeti za dr. Razlaga — naj pa zdaj vzemó v roke 1. list letošnjega „Slov. Naroda", v katerem ga odpad-nika svetu proglašajo. Našega rojaka Hohenwarta črtijo, da je Nemec, — na to pa so zdaj nalašč po-zabili, kar so v omenjenem listu dr. Ra z lag u po pravici očitali, da je on edini med slovenskimi poslanci bil, ki je v dež. zboru nemški govoril; „vsi poslanci — piše „Narod" — so se strogo in dosledno držali načela slovensko govoriti, on ga je přelomil". In dalje piše „Narod",- da se je ,,dr. Razlag v glavnih političnih rečéh od druzih narodnjakov in od nas ločil!" — Vse te velike politične pregrehe Razlagove so „Narodovci" zdaj pozabili, in ni jih sram, zdaj hvaliti, kar so oštro grajali pred 6 meseci!! Kaj tacega je le pri nepoštenih politikarjih mogoče — mi drugi Notranjci bomo svojo pravo pot hodili pri volitvi — grof Hohenwart, naš rojak, je naš poslanec! Listnica vredništva. Obžalujemo, da mnozih dopisov danes nismo mogli natisniti dati; vprihodnje pridejo. Darovi za pogorelce v Catežu: Gosp. Kosti 5 gold., gosp. Jan. Rozman 2 gold., gosp. J. Gostiša 2 gold., gosp. Mar. Poe 1 gold., gosp. dr. Jan. Bleiweis 5 gold. *) „Laibacherica" današnja je hitela kar brž razglasiti, da je dr. Razlag od 80 občin (!!!) z 48 glasovi za kandidata bil postavljen. Enako mrjedlico gode že tudi telegram Dunajské „Presse", in „Slov. Narod" piše , da se je zbralo 70 najvažniših mož. Ker so vsa ta glasila iz enega kotla — Čigava je tedaj veča laž? Eno le je resnično, in to je, daje vladnim listom kandidatura dr. Razlaga ravno tako prijetna, kakor ..Slov. Narodu"* Vred. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik: Jozef Blaznikovi dědici v Ljubljani.