Izhaja vsak «las rasaa «ohol, ia praznikov dally except and Holiday» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE MAMlMiMMMMMI Uredniški la upravniškl prootort: i 1M7 South Lawndalo Ava. • ——a. Offlco of Publication: M57 South Lawndalo Ave. Telephon«, Rockwell 4M« CHICAGO 23. ILU TOREK. I. NOVEMBRA (NOV. 9). 1948 Subecrlprton M OO Yearly âTEV.—NUMBER 220 for mailinf at »poctal rata of ooetaje provided for la action 1101, Act ef Oct ». HIT, authorised on June 4. Ill* Rusija impozantno praznovala 31. obletnico velike revolucije V Moskvi so se vršile velike vojaške in civilne parade; Timošenko in Molotov naglašala potrebo svetovnega miru; Bulkanin pozval armado na pripravljenost Moekve.—Zadnjo nedeljo je vsa Rusija, zlasti pa Moskva impozantno praznovala 31-letnico velike boljševiške revolucije, ki je pretresla ves svet. Njena velika revolucija še danes straši reakcijo širom sveta. Na ogromnem Rdečem trgu pred K remijem so se ves dan vršile velikanske slavnosti in parade, kakršne je ob redkih slav-nostih videti le v Moskvi. Zbrale so se nepregledne množice vojaštva in civilnega prebivalstva, ki so uro za uro, skoro ves dan korakale v masnih povor-kah mimo Leninovega mavzoleja, kjer je bil napravljen velik oder, s katerega so sovjetski voditelji pa diplomatski in vojaški zastopniki drugih držav opazovali ogromne manifestacije sovjetske vojaške in delavske šile. Zgodaj dopoldne se je' pričela vojaška parada, ki je trajala več ur in v kateri so bile zastopane vse sovjetske vojaška panoge. Ta parada sicer ni bila večja od lanske, številnejša pa je bila letalska sila, v kateri je Rusija pokazala skoro vse svoje letalske tipe od velikih štirimotomih bombnikov do najnovejših raketnih letal. Za vojaško parado pa so se pričele valiti na Rdeči trg nepregledne množice moskovskega delovnega ljudstva in množične delegacijo sportnakov in nostnih skupin iz vseh sovjetskih republik. Vse je prišlo na Rdeči tifg: mladina in starejša generacija, vse panoge organiziranega delavstva s svojimi množičnimi ekipami. Glavna govornika sta bila maršal Semijonov K. Timošenko, najslavnejši ruski general iz zadnje vojne, in maršal Nikolaj A. Bulganin, minister obrambnih sil. Zadnjih par let o Tirno-šenku ni bilo v javnosti skoro nobenega sluha, ker je bil po vojni "degradiran" na stopnje poveljnika rdeče armade v o-krožju Odese. Zdaj pa je bil it-bran za glavnega govornika, kar ni brez značilnosti. Okrog Timošenka so bili zbra ni vsi sovjetski glavni voditelji, vojaški in politični. Manjkal je le Stalin, ki se nahaja na Krimu na- počitnicah. Timošenko je govoril raz Leninovega mavzoleja vojakom in . „I civilnemu prebivalstvu. V svo.( vendar pa so pričakoval» in upa jem govoru se je držal Stalino- 11 da dobil naJmanJ 10 m,U ve linije, ki jo je podal pred par J°™vt K,a*7v bil tudi kitajski diktator Čiang Kajšek; ki je poslal "najbolj iskrene in najboljše česteke". Med objavljenimi voščili sta bili tudi čestitki Jawahariala Ne-hruja, ministrskega predsednika Indije, in Davida Ben-Guriona, premierja Izraela. Amerika je bila zastopana na častni tribuni po poslaniku Wal-terju Bedellu Smithu in po ar-madnih, letalskih in mornarič* nih atašejih. V soboto zvečer, na predvečer obletnice, pa se je vršila velika slavnost v glavnem moskovskem gledališču Bolšoju. Slavnostni govornik je bil zunanji minister Vjačeslav Molotov, ki je tudi svaril pred novo vojno, kritiziral agresivno politiko Amerike, Anglije in Francije in napovedal, da bo ta politika bankrotirala, ker je svet proti novi vojni. Ljudstva hočejo in potrebujejo mir, ne pa vojno. To je bil ton govorov vseh sovjetskih prvakov in tudi ton te gigantične proslave ob 31-letnici velike sovjetske revolucije. Značilno je bilo tudi to, da v civilni paradi ni bilo opaziti nikakih protiamf • riških ali protiangleških napisov, kakor na primer lani. Ljudje so nosili transparente s pozivi na gradnjo socializma in za svetovni mir. S temi gesli je Sovjetska a letos praznovala svoj an. Jugoslovani pričakovali več glasov za Wallacea % V vzhodni Evropi vidijo v Wallaceu močnega ljudskega voditelja Beograd. — Tukajšnji politični opazovalci in časnikarji so bili naravnost pretreseni nad izidom ameriških volitev, zlasti nad majhnim številom glasov, ki jih je prejel Henry Wallace. Jugoslovani sicer niso pričakovali, da bi bil kandidat progresivna stranke izvoljen za predsednika. tedni v Pravdinem intervjuju. Timošenko je posvetil svoj go govor potrebi svetovnega miru, kar da je tudi cilj Sovjetske Rusije. Dejal je, da je "miroljub na politika naše države naletela na odpor pri anglo-ameriških vojnih hujskačih. Zato resnični pristaši in prijatelji miru uvide-vajo, da je potrebna aktivna borba proti vojnim hujskačem Politika sedanjih voditeljev Amerike in Anglije je politika agre sije, politika, ki stremi za zane tenjem nove vojne. Toda politika vojnih hujskačev je obsoje na na propast, ker bodo naraščajoče socialne sile, ki so za mir. preprečile vsiljen je nove vojne." Obrambni minister maršal Bulganin pa je objavil svoj po ziv na sovjetske oborožene sile v sovjetskem tisku. Izvestja in Pravda sta njegov poziv prinesli na prvi strani. Oba lista sta izšla v slavnoatni izdaji v povečani obliki. V svoji poslanici Bulganin poziva rdečo armado, naj bo za vsak slučaj agresije pri pravljena na obrambo domovi ne. Izvestja je objavila tudi več telegramov, ki ao Jih poalall ministrski predsedniki raznih držav kot čestitke k tej obletnici ao -i^ildttiivM)!: Mul Mul Ji V Jugoslaviji in dvigih državah v vzhodni Evropi so računa 11, da bo progresivna stranka izšla močna iz volivne kampanje, nakar bi progresivci vplivali na ameriško zunanjo politiko in delovali za zbližanje med slovanskimi državami in Ameriko. V Jugoslaviji in ostalih državah v ruski sferi vpliva vidijo v Wallaceu voditelja širnih ljudskih mas. zalo se jim vidi velika uganka, da je dobil tako majhno število glasov. Praga. — Tukaj in v drugih prestolnicah v vzhodni Evropi so se vsi čiAiili, da je predsednik Truman zmagal, na drugI strani pa prevladuje mnenje, da ni no bene razlike med Trumanom in Deweyem, ker sta oba "nazad njaka". Bela hiša bo zaprta radi popravil Predsednik in družina se bo začasno preselila WaahlngtOn. -Belo hišo bodo kratkem zaprli radi popravil in predaednik Truman se bo začasno preselil. Bela hiša je stara 150 let in v zelo slabem stanju. Nekateri vladni uradniki pravijo, da je prava past za ogenj. Zadnjo soboto so zaprli dostop obiskovalcem. Pomožni predsednikov tajnik Eben Ayers je dejal, da se bo eventuelno moral preseliti tu di predsednik in njegova dru žina. W. E. Reynolds, gradbeni komisar, je pred kongresnim odsekom izjavil, da je Bela hiša največja past za ogenj v deželi in da poslopje sloji pokonci samo iz navade. Vzlic temu pa zadnji kongres ni odobril predlagane vsote v znesku $1,650,000 za renovacijo Bele hiše, ampak je stvar položil na polico. Waiter Reuther v bolnišnici Durham, N. C.—Rezultat operacije, ki je bila izvršena na ro ki Walterja Reutherja, predsednika zveze avtne» unije CIO, je and*«!***, kakor je izjavil dr-Barnes Woodhall v bolnišnici Duke. Operacija je trajala tri ure. Reuther je bil resno obstre Ijen v roko preteklega aprila v svojem stanovanju v Detroitu, ko je neznani atentator nanj oddal strel iz puške. Prihodnji teden se bo Reuther vrnil domov. Nehru ne vidi vojne nevarnosti Pariz.—Pandit Nehru, piernier Indije, je izjavil, da je sicer v ozračju strah pred novo Vojno, toda on je prepričan, da ne bo vojne, vsaj ne v doglednem času. grška vlada misli napasti gerilce s plini Višinski obdolžil Ameriko in Anglijo, da jima je znana ta . zločestna namera Parta. — Andrej Višinski je pred političnim odsekom Zdru ženih narodov obdolžil Grčijo, da pripravlja načrt,'z vednostjo Zedinjenih držav in Anglije, za napad na grške gerilce s strupe nimi plini. To obdolžitev je Višinski izrekel, ko je kritiziral Trumanovo administracijo, da gradi mrežo vojaških baz proti Sovjetski uniji In drugim državam. J. Dulles, ameriški delegat, je odgovoril, da so Višinskijeve obdolžitve "zločesta potvarjanja". Višinski je dejal, da se grška vlada pripravlja, da uniči grške partizane s katerim koli sred stvom, vključivši s strupenimi plini. Nato je še pristavil, da je grški delegat Pipinellis dobro se znanjen s strupenimi plini. "To ni noben slučaj," Je nadaljeval Višinski. "Grška vlada se pripravlja za tako akcijo brez vsake vesti in z vednostjo Zedinjenih držav in Anglije. Časopis, katerega lastuje grški zunanji minister Tsaldaris, je že zadnje ga avgusta pozival grško vlado, naj nastopi s strupenimi plini proti gerilcem." Glavni del žgoče kritike je so vjetski pomožni zunanji minister naperil proti Dullcsu in ameriški zunanji politiki v splošnem. Dotikajoč se Dulleaove izjave prejšnjega dne, da so Zedinjene države zato prenehale z razora zevanjem, ker se svet boji Rusije, je Višinski stavil nanj sledeča vprašanja: "Kdo vas ograža? Na kakšen način vam grozi Sovjetska zveza? Sovjetska zveza ne ograža nikogar, pač pa Zedinjene države, ki imajo samo na Atlantl-škem oceanu 228 vojaških baz. Kje danes nisA ameriške baze?" je vprašal. "Zakaj gradnja baz po vsem svetu? Kaj Jc namen vseh teh baz? Vsekakor niso sa mo božična drevesca?" Višinski je še sarkastično pristavil, da ne ve, če bo Dulie» Domače vesti Rojenico Chicago, — Pri družini John Potokar ml. so se 6. nov. oglasile rojenice in pustile sinčka-drugorojenčka. Mali in sinček sta zdrava. Oče je sin Johna Potokarja. tajnika društva 39 SNPJ in jednota je zupet dobila novega člana. Čestitke! Nova grobova v Chicagu Chicago. — Umrl jc Jakob Straus, ki zapušča ženo in odrasle otroke. — Dalje je umrl Louis Zupančič, star 29 let, sam ski, veteran zadnje svetovne vojne, v kateri si je nukopal bolezen in bil v več bitkah. Zapušča mater, štiri brate in sestro. Is Mlnneoote Duluth, Minn. — Iz bolnišnice St. Mary so odpeljali v zavod za pljučne bolezni rojaka Franka Zabukovca, ki boleha za jetiko. On Je prejšnja leta delal po rudotopllnicah v Colora-du, potem pa tukaj v gozdovih. — Kungresnik John Blatnik lz Chisholma je bil pri zadnjih volitvah izvoljen z veliko večino, čeprav so proti njemu vodili strupeno propagando. Nagla smrt Johnstovvn, Pa.—Dne 3. nov. je naglo umrla Johana Stcrmec, rojena Skdfca, duma iz Gornje Drage pri Višnji gori, v Arne riki 40 let. Zapušča moža Jo sepha, pet hčera in sina . Is Clevelanda Cleveland.—V Colllnwoodu Je po dolgi bolezni umrl Ignpc Casserman, star 77 let, rojen v Stari Vrhniki, v Ameriki 47 let, član KSKJ. Tukaj zapušča že-no, nečaka ln več drugih sorodnikov, v Barbertonu, O, pa brata Jakoba-Miss Vida Kozel iz Collinwooda se nahaja v bolnišnici Glenvltle. kdaj ameriški zunanji tajnik, to da on mu želi vso srečo ... Dulles je ves čas mirno poslu šal Višinskijevo kritiko, ko pa ga je napadel še dr. Jultusz Katz-Suchy, je zgrabil za mikrofon in podal sledečo izjavo: "Zame nI nič novega, da sem predmet osebnih napadov. Odgovoril nisem poprej in ue bom sedaj, to pa iz razloga, ker verjamem, da Je prva dolžnost delegatov, da se kontrolirajo in tako preprečijo osebna pričkanja, ka tera samo škodujejo prestižu Združenih narodov." Ruske tovarne gradijo stanovanja Moskva (ALN) -Sovjetske U> varne gradijo svoja stanovanja za delavce. Stalinova avtomobili tovarna je zgradila stano vanja za .100 delavskih družin. Posamezno stanovanje sestoji iz sprejemne sobe. spalnice, kuhi» .nje, kopalnice in majhne pred-M»br Stanarina znaša približno '4 odstotke dtUrtfltvifi mluaor fttO MM* Uradnik Tall Harflayevefe prottdolavekaga sakona bi)e s kladivom po glavi • t -vkulotoga delav ca. s drago raka pa effet! kladivo s aepieera. da le stevkokeal smelo voliti. DeGaulle je rusko orodje, pravi Blum Komuniste je obtožil, da mu igrajo v roke Parls.—Leon Blum, veteranski socialistični voditelj, je napisul članek za socialistični časopis Le Populaire, v katerem trdi, da Je general Charles de Gaulle kandidat sovjetskega premierja Stalina za predsednika Francije in če bi prišel na čelo republike, ga bi Stalin izrabil za svoje orodje Blum dalje piše, da komunisti delajo nasilja in se puntajo zato, da pride sopet na oblast ge neral De Gaulle. Moskvi je vse to dobro znano; če se ambleloz ni general plasira na čelo Francije, potem gotovo pride do sla bih odnošajev med Francijo, Ze-dlnjenimi državami in Anglijo, kar bi preprečilo rešitev nem škegu vprašanja in oviralo uspeš-no izpeljanje Marsballovegn načrta. "Če De Ganile sluti ali ne, on je danes Stalinov varovanec, to pa Iz razloga, ker je sovjetski premier prepričan, da bi bil njegovo orodje, če pride do oblasti," zaključuje "modri" Blum. Vae kale, da dokler bodo na francoski politični pozornici ta ki voditelji kot je Blum, do te daj ne bo prišlo do skupnega ljudskega nastopa proti pravi reakciji. Nehru zahteva konec kolonijama jalnega Prebujajoča se Azija bo zahtevala besedo pri svetovnih zadevah Pariš.—Pandit Jawahar!al Ne« hru, indijski ministrski predsednik, je dejal pred glavno skup ščino Združenih narodov, da bo prebujajoča se Azija zatiteviilu popolno osvoboditev i/pod kolo-nijalne oblasti, Nehru Je nastopil pred skup ščino s pozivom na narode, da priznajo, da je svet "nekoliko večji kot Evropa". Velike delala sveta prihujajo prvič na mednarodno pozornicu in ljudstva teh dežel ne bodo dopustilu, da bl se jih /a|siatavljulo ln ignori-lalo. Dalje le (»oudaril, da Zdru ¿eni narodr lahko računajo na naraščajočo važnost Azije, kute ta Je "bila do zadnjih čusov v veliki meri plen lni|K>i lulizma In koloniulizma." "Presenetljivo Je, da se predrzne še katera koli driuvu oprl jemati in vsiljevati doktrino ko-lonializma Mi, Azijatl, ki srno toliko pietr|>eli pod iin|>eriullz mom. smo se zavezali pomagati do svobode sleherni kolonijalm deželi," je dejul Nehru Vsakdo si lahko misli, kako so sprejelo njegove žgoče liesede one države, ki še vedno izkoriščajo kolonijalnu ljudstva in skušajo olnlržatl z a vsako ceno zaostal/i ljudstva v koloiiijulneiii Jai mu. Stanovanjski projekt za 50,000 delavcev Varšava, Poljsks (ALN) Nad i a/valliiumi judovskega predmestja v Vui&uvl, kjer so nacisti pobili tisoče Zidov, Im* fNtljftka vlada zgladila ogromen utanovanjski projekt, v katerem Im* piostofu /a 50,000 delavcev Nekateri so s«* zavzemali, «Ia bi pustila vladu t .«/valine nedo takrijene katere naj bi prllale še poznim rodovom o zl'oVstih posledicah barbarskega fašizma, toda vlada Je odlolila, da Im "najbolj zgovorna priča m spo man I k zmage nad rasizmom krasen stanovanjski piojrkt, v ka-tefem bodo delavci r £ldl vred vzhodni nemo v kampanji za sklenitev miru Kampanjo avtorizi-rala sovjetska okupacijska oblast Berlin.-Zadnje dni Je Nem« ški ljudski svet, ki ga tvorijo vae štiri stranke v sovjetski okupacijski coni, pričel s kampanjo za sklenitev nemške 'mirovne pogodbe. Ta pogodba naj bi bila izdelana na priporočilih zunanjih ministrov sovjetskega bloka. Nemški ljudski svet, ki Ja v sovjetski coni poleg okupacijske oblasti vrhovni politični organ, je objavil deklaracijo, v kateri poziva vse okupacijske lil«, naj sklenejo mirovno pogodbo i "vaenemško vlado," katera pa seveda še ne obstoji In tudi je vprašanje, če bodo zapadne sile sploh pristale na ustanovitev centralne nemške vlade v do-glednl bodočnosti, Politične avtoritete smatrajo, da je to deklaracijo kakor tudi kampanjo uvtorizlrala sovjetska okupacijska oblast. Brez te sankcijo bi se sploh nobena nemška stranka ne upala priti na dan, in sicer v nobeni okupacijski coni, še toliko manj pa v sovjetski V deklaraciji je .rečeno, da zapadne lile "zadržujejo sklenitev vsenemške mirovne pogodbe in da nadaljno vzdrževanja okupacijskih čet in administra* tivnih organov ne pomen! nič drugega nego kolonijalno anek-iljo Nemčije in kolonijalno is-sužnjenje nemškega ljudstva." V tej deklaraciji J t tudi za h tava, di vsa oktipatijske sile potegnejo svoje vojaštvo iz Nemčije v roku enega leta po ikle-nltvl mirovne pogodbe Ta postavka Je v skladu i sklepom zunanjih.ministrov vzhodne Evrope ln Rusije, ki so zadnjo pomlad zborovali v Varšavi in il-delali svoje predloge za sklenitev nemške mirovne pogodbe. Namen te deklaracije je tudi metanje polen pod noge zapad-ii i m silam, ki hočejo ustanoviti svojo vlado v zapadnl Nemčiji. Proti temu se najbolj bore nemški levičarji, ki pa so v zapadnl Nemčiji v veliki maijjŠini. Sovjetske okupacijske oblasti so pred par meseci avtorizirale organiziranje posebne zaščitne policijska sile, ki naj bi po odhodu okupacijskih armad skrbe-lu. du ne pridejo na površje ne-onacisti. Ts zaščitna ali» naj bi bila hrerilteljlca demokratičnih piidobitev nemškega delov nega ljudstva, ki ao kljub vsej zapadnl obiekovalnl kampanji v sovjetski coni precej večje in širše kakor pa v zapednih conah, kjer Je bila uvedena taka "demokracija,", ki omogoča na-cljskirn veljakom in junkerjem, du zopst prihajajo na krmilo kot "partnerji" Wull Htieeta. Izraelske ¿ete se morajo umakniti 1'uiiz — Varnostni ivet Združenih naMMlov Je jMizval izraelsko vlado, naj urnakn* svoje čete z ozemlja, ki so ga okupirale v bojih z eglptakimi četami v negevski puščavi v južni Pa-leittliil Zadevna resolucija Je bila »prejeta z 9 proti enemu glasu Rusija ae je vzdrtala glasovanja, Ukrajma pa je glaao valu proti. Odredba določa, da se iziaelake in arabske četa u-rnuknejo na pozicije, ki so jih držale do 14 oktobra. Zniianje cen v Bolgariji •1 Sofija (AI*N1 V Bolgariji se proizviMinja hitro zvišuje, zato ao bile reducirane cene 18 različ nim predmetom in potreblčt nam, me«! lemi so svila, premog, papir, les in baker V kratkem jitvitli «luydtM 4«m4«»jmt žtvlj»-.ibodo 7ntJl?\* rene še dragim iz- lnJt.M j dclkoiu. M^IZIIUIuh'UIL ÄM uTl^j'u C«fc Ga* MM aa eeto toto. S4.fl m mí Mu m US ) M peiiljatoljy to v stoéeK it to prttoMl ■I M4 ——licttod arttoles viUaMkt returned. Othet «Mil M «torto«, pur». poems. eleu WIK k* returned I» send« I St — U-«d dr—«d «ad stomped •■▼•tope Novi grobovi Kaj stori prihodnji kongres— llid zadnjih predsedniških volitev Je prinesel veliko veselje (udi v krogih pretežne večine unijskih voditeljev, ki so zmago demokratske stranke zopet proglasili za "veliko delavsko zmago", kakor ao to storili pred itirimi leti. Mi upamo, da s$ to veselje nc bo zopet spremenilo v veliko razočaranje» kakor se je pred itirimi leti, ko je tista "velika delavska zmaga" začela izhlape-'vati Ukoj po volitvah. Tudi pred itirimi leti so zmagali demokrati največ-po zaslugi organiziranega delavstva, zlasti CIO, toda večina izvoljenih "delavskih prijateljev" se je v novem kongresu prelevila v — sovražnike, to je v pristaše velebiznisa in reakcije. » Kaj se bo zgodilo z novim kongresom, v katerem bodo imeli demokrati precejšnjo večino v obeh zbornicah, to je v koliko bodo prišli do upoštevanja Interesi delovnega ljudstva in v koliko bo specifično naklonjen unijam, bo seveda pokazala bodočnost. Toda kdor misli, da se je demokratska stranka s to nepričakovano zmago spremenila v stranko delovnega ljudstva, usmerjena prati reakciji in velebizniikim monopolistom, je največji politični naivnež. .; i ★ Pri sadnjih volitvah je organizirano delavstvo v okviru demokratske stranke res igralo veliko, sploh odločilno vlogo. In sicer. |a večjo nago pred itirimi leti. Brez intenzivne kampanje, ka tero so razvile unije po vseh večjih in manjših industrijskih me •lih v okviru te stranke, bi demokrati danes ne mogli slaviti svoja smaga. Toda to ne pomeni, da je kontrolo nad to stranko do kilo organizirano delavstvo. Kontrola to stranke je ie vedno tsm, kjer Je bila: deloma v rokah profesionalnih polltlkaiev, malih in velikih, ki ai služijo kruh s politkio, bodisi kot strankini ali vladni funkcionarji in uslužbenci ali kot odvetniki, deloma pa v rokah velebisniikih interesov. Kontrola demokratske stranko bo tudi v bodoče ostala v rokah teh elementov. Sicer je možno, da bo vodstvo stranke zdaj pri pievljtno dati nekaj stolov tudi uoijskim voditeljem. Toda to bo tudi vae. V glavnem bo kontrola stranke ostala tam, kjer je bila do zdaj. Delavstvo se bo moralo boriti za vsako koncesijo, kar sicer ni nič slabega, toda vprašanje je, koliko koncesij bo moglo utrgati od atrankinih bossov ln od njenih predstavnikov v zakonodajnih zbornicah. Pomniti je treba, da bodo ti predstavniki, kakor tudi stranka sama, i v bodoče služIli bizniikim interesom. ln sicer bodo nekateri služIli povsem interesom velebiz-niaa. nekateri bodo skušali služiti dvema gospodarjema: delu in kapitalu manjšina pa se bo potegovala predvsem za interese delovnega ljudstva Taka je bila kompozicija demokratske in sem pa lam tudi re publika! «ke atranke v preteklosti in taka bo tudi v bodoče. Zadnja leta je bila karakteristika obeh kapitalističnih strank v tem, da so v obeh strankah predominirali glasniki velebiznisa in reakcije, in sicer v republikanakl stranki razen par izjem stood-stolno, v demokratski pa so imeli večino, prt marslkakem vprašanju veliko večino. Za Taft-Hartlevev zukon je na primer gla-sovala v obeh zbornicah kongresa tudi velika večinu demokratov ... dva proti enemu. V Koliko se je preustrojila in "liberalizirala" demokAilska stran ka pri zadnjih volitvah, bo pokazal prihodnji kongres. Danes je splošno znano le to, da je bil poražen marsikak republikanski re-akcionar pri kongresnih in državnih volitvah. Dalje je znano, da Je bil «em pa tam izvoljen kak vet1- ali manj liberalen ali pro-greaiven demokrat. Kako veliko je njih število, danes še ne vemo — vsaj nismo še nikjer čltali kakega preglednega poročila. Znano je dalje tudi to, da je meri izvoljenimi demokrati veliko ftteviio konservativnih in reakcionarnih kongresntkov in senatorjev, da o državnih poslancih in ekaekutivnlh uradnikih ne govorimo. In sicer so bili izvoljeni večinoma tudi oni demokrati, ki so glasovali /a Taft-Hartlevev zakon, zadnja letaVjovell proti organiziranemu delavstvu, atoprocentno podpirali Trumanovo doktrino in se z republikanci kosali pri vihtenju rtlečega strašila, z lovenjem coprnic tn službovanju Wall Streetu. Vprašanje je, koliko teh dvoživnih Savlov se ho vsaj začasno spremenilo v Pavle kot posledica "velike delavske zmage", ki Je demokrate s Tiumanom vred obvarovala pred toliko napovedovanim porazom Vprašanje je, koliko »o zadnje volitve vsej tej histeriji in reakciji napravile konec, ako so ga sploh kaj. in koliko bo v deželi zave« nov politični veter v smeri streznjenja m preusmeritve notranje in sunanje politike Ako ne pride do tega, ako je vse skupaj le ilusija naivnih ljudi, ho bo politična histerija zadnjih dveh let ie nadaljevala, bo na konju ie ostala reakcija in "velika delav-in "ljudska zmaga" ni« bo /u|>et spremenila v črnega mačka. Johasiew*. Pa. — Kakor po drugih krajih, tako se tudi pri nas oglaša zelo pogostoma smrtna kosa med starejšo generacijo. V teku enega tpdna so umrli kar trije, ki so bili dolgoletni člani SNPJ. Dne 20. oktobra je preminul John Vichich v starosti 67 let. Doma Je bil iz Cerknice na Notranjskem, po domače Bizelj-nov. V Ameriko je prišel 1. 1903 in skoraj ves ta čas (45 let) bival v Conemaughu. Zaposlen je bil v premogovniku, v katerem se je nalezel majnarske naduhe, za katero je bolehal že nekaj let. PokojDÍk zapušča soprogo Antonijo (Kordan) in sledeče poročene sinove in hčere; Joseph, poročen s Mary Ceslovnik, živeča v Clevelandu, Olgo, poročena Bagos, Stanley, poročen s Josephine Halusko, Pauline, poročena s J. Boyarskyjem, Johns-tovvn, Pa., ter brata Josepha Vichicha v Collinwoodu (Cleveland), kakor tudi štiri vnuke. Bil je dolgoletni član društva 168* SNPJ, kakor tudi bivše SSPZ. Pogreb se je vršil dne 23. okt. po civilnih obredih ob veliki udeležbi Iz Baretincice-vega zavoda na pokopali^«-Grand vView. Naslednji dan, 24. oktobra, pa je po dgljši bolezni umrla za rakom v bolnišnici Ana Ceslovnik (rojena Rauber, prvotno poročena Toman) v starosti 57 let. Bila je dolgoletna članica društvk 82 SNPJ. Zapušča soproga Johna in več sinov in hčera iz prvega in drugega zakona. (Hči Mary je poročena s sinom pred kratkim umrlega Johna Vichicha.) Pokopana je bila dne 28 oktobra ob številni udeležbi. Dne 25. oktobra pa je v bolnišnici preminul Valentin Negro v starosti 82 let. V Johnstown se je naselil pred 42 leti in tu stalno bival. Delal jc v. premogovniku do leta 1938, nakar je bolehal 10 let in bil nezmožen za delo. Bil je dvakrat poročen. Leta 1934, po smrti prve žene, se je oženil z Mary Whit^ man. Bil je pionir društev SNPJ, SDPZ, sv. Barbare itd,, katera so sedaj vsa v SNPJ. Doma je bil iz Rajhenburga na Štajerskem, Zapušča sina Va S tem ne mislimo reči, da bo prihodnji kongres glede notranjih vprašanj enako reakcionaren in prottljudski kakor je bil zadnji. Demokrati, ki bodo imeli precejšnjo večino v obeh zbornicah, bo do moralno prisiljeni, da b«sio več ali man) upoHtevali zahteve organiziranega delavstva In Ttumanove kampanjske obljube gle de socialnih reform Na te obliuhe je Tiumana sicer največ prisilil Henry Wsflare če bi ne bilo progresivne stranke z Walla* • čem in Taylor jem na čelu, bi tudi Truman v zadnji kampanji ne bil krenil tako dale* na levico" m propagiral enake socialne reforme kakor so jih naglašall progresivri. Tudi Wall Streets bi ne bil bičal in » tem izp«Klkopaval tla Wallaceu. Ostal bi bil le pri donkihotskem udrthanju p<» /adniem kongresiHiO po republikancih. In kljub temu, da bodo republikanci in južni buthonei tudi v novem kongresu skušali kolaborlrati in ga dominijatt, je vsekakor možno da bo Storil iMMV? «— 1) Amendiral Taft-Hartleyev zakon ali pa ga nadomestil x no Ameriški porocá mßfW MamJZzt'- ČJanf unij C{0 ln ADF so ae prldruilli članom Grško dolavako federacija v plketlraniu pred grškim konzulatom v New Yorku In v protestu proti masti I m sodnim obravnavam proti 97 grških un'lsklh vcdlteljev v Atenah. Zaeno aahtevajo viso sa a meri Škaga delavksega advokata W. L. Standarda, da bi iel v Alana ln tam vodil obrambo obdolienlh grških delavcev. ne stranke. Torej vse kaže, da borpo morali iti v tretjo vojno, predno se bodo ljudje spametovali. Henry Wallace je dejal ob zaključku štetja glasov, da moramo iti sedaj s podvojeno silo na delo za razširjenje nqve stranke, kajti ena izmed dveh starih strank se bo morala umakniti. Wallace je prejel zadostno število glasov, tako da bomo lahko spomladi nominirali svoje kandidate za razne lokalne urade. Leta 1950 bomo šli pa v boj za nekatere kongrespike in senatorje. Vprašanje je 1. 1952, ko bodo zopet glavne volitve. Tedaj bomo morda že v Vojni in naš sedanji predsednik bo lahko igral diktatorja. George Marion, kateri se je boril v drugi svetovni vojni na štirih frontah, je spisal lmjtgo "Bosses and Empire". V knjigi pravi med drugim, da je Amerika agresorica in ne Rusija. Za svojo trditev navaja številke in fakte. Zedinjene države imajo 700,00 vojakov v tujih deželah, dalje Amerika kontrolira 96 milijonov kvadratnih milj morja, kajti Atlantik je sedaj ameriško lentina. kateri živi v Pittsbur-1 jezero, prav tak« druga morja. ghu, nečaka Franka Shusterja ln snaho Emo Decape ter več daljnih sorodnikov v Tire Hillu in okolici. Bil je dolgoletni član društva 82 SNPJ, ob smrti pa kakih deset let član društva 289 SNPJ v Tire Hillu, katero mu je oskrbelo pogreb. Andrew Vldrlch. Poročilo zastopnika Hermlnie. Pa. — Ena najbolj vročih političnih kampanj se je zaključila. Predsednik Truman Je torej ponovno izvoljen. Oba kandidata starih strank sta izrabljala Wallacevo kandidaturo sebi v prid. Truman sc Je skliceval, da uo republikanci podkupili Wallacea, Dewey in njegovi pristaši pa so propagirali, da ima Truman vse p<»lno komu niatov v svoji vladi in da jih je treba zmetati na smetišče. Se veda, nam, ki s«' zanimamo za politiko, jc znano, da je Truman i je Dalje imamo 484 baz v drugih državah in diktiramo 645.810,000 ljudem v tujezemstvu, kar stane ameriške davkoplačevalce čez 10 milijard dolarjev. Torej je imel Wallace prav, ko je ob Času kampanje trdil, da nas sedanja administracija žene v bankrot in vojno. Dewey jo čestital Trumanu in mu zagotovil, da mu bodo republikanci pomagali pri izvajanju politike trde pesti. Dejal je namreč, da se strfnja s sedanjo zunanjo politiko, kar pomeni, da je treba zrušiti sovjetski kolektivni sistem. Torej, demokrati, le veselite se vaše zmage! Mladina se bo še spomnila na Wallace ve besede, a tedaj bo že prepozno! Sedaj pa nekoliko besed o mojih prijateljih in naročnikih, ki jim je smrt pretrgala nit življenja. V Bridgevillu je umrl Martin Gruden Pred nekaj leti bil operiran na mehurju, a že zdavnaj počistil t vsemi, ki »se ni več pozdravil. V naši so so bili le za trohico radikalni aeščini v Herminie št. 2 je umrl ln napredni | Frank Semič, član društva 23 Neki profesor se je izrazil, da SNPJ. Mimogrede naj omenim, komunistov sicer ni veliko v Ze- da je Matt Guzel iz Cuddyja že dinjenih državah, Je pa veliko star 86 let, s je zopet obnovil sopotnikov—čez sto milijonov! Proletarca. On še vedno dobro Da, v času kampanje so uganja-' vidi'in čila. d oči m nekateri, ki li vsakovrstno šarlatanstvo in so 25 mlajši, trdijo, da ne vi-metali blato zlaati na progre- dijo več. sivno stranko in njene kandida j Tudi oče od mrs. K lun je star te Tudi naša mladina Je poma- že 87 let in šc vedno čita Pro-gala blatiti kandidate progresiv 1 sveto. Rojakinja Skrinar, far- i. vim, manj drastičnim protidelavskim zakonom. 2) Izboljšal zakon o minimalnih plačah in Jih dvignil na 65 do 75c na uro. 3) Sprejel Taft Wagnerjev zakon glede gradnje ntanovanj. 4) Zvišal vladne subvencije za Javne šole. 5) Več ali manj izboljšal zakon socialne zaščite z razširjen jem istega na nekrite delavce vsaj nekaterih panog in zvišal staroatno podporo (to je obljubljal tudi IVwey) 6) Morda bo spiejel zakon proti rasitl diskriminaciji pri najemanju delavcev 71 Morda se bo lotil tudi Dingellovtga predloga za splošno zdravstveno «avarovanie. 8| Obdržal zakon vladne zaščite farmarjev z garantiranjem minimalnih cen Vse to je obljubljal Truman. V tem programu ni sicer nič ra dihalnega ali kapitalizmu škodljivega Vendar pa zadnja dvs ktnikiese o 1«m »mta hotela nic slisati Romo \ ideli kaj stori prihodnji kongres marica, je obnovila poleg Pro-svete tudi članarino za SANS V Exportu je zopet ponovil Pro-cveto rojak Oswald, ki je star 82 let. On je premeril že veliko sveta. Bil je po svetu od mla dih nog, in sicer „v Nemčiji in drugih evropskih državah, kjer je delal v rovih. V Ameriki je že čez 50 let. Prav tako še vedno čita Pro-sveto Frances Kussel iz Bridgevilla. Tudi ona ima že osem križev, a je ie vedno čvrsta. Umrla je tudi mati poznane ga Toneta Rednaka, ki vodi slovenski radio-program v Brad-docku. Obiskal sem jo nekaj tednov pred smrtjo in tedaj ni sem mislil, da bo tako hitro po njej. Ob smrti ji je bilo 64 let Naj ji bo lahka ameriška gruda! Prihodnjič bom nadaljeval po ročilo o naših naročnikih. Na; omenim, da sem bil ves čas politične kampanje zelo zaposlen in se dosti žrtvoval za progresivno stranko, seve, sedaj pa bodo rekli kritiki, češ, kaj pa imaš sedaj od tega. V naši naselbini je dobil Wal lace komaj borih 92 glasov, to da zadosti, da ostane stranka dobro stoječa. Najbolj pa se je izkazala naša naselbina Yukon V časnikih je bilo poročano, da je progresivna stranka izšla v omenjenem mestu kot druga stranka, po radiu pa je bilo poročano, da je dobil Wallace skoraj vse glasove. Ko to pišem, Se ne vem/ katero poročilo je pravilno. Naj zadostuje za danes. Od sedaj naprej bom zopet bolj redno potoval po naselbinah in ob-iskaval naše naročnike. Anton Zornlk. VJI. Razgovor > Ritigom o Slepineu (Pred nekaj tedni smo v Pro-sveti objavili aerijo člankov o Jugoslaviji, ki jih je napisal za svoj list IN FACT George Sel-des, ki sedaj proučuje razmere v Jugoslaviji. Danes pa objavljamo njegovo, poročilo o odnosu države do cerkve. O tem predmetu smo priobčili v Prosveti že več člankov, med njimi poročilo skupine uglednih ameriških protestantov, toda v Ameriki je še vedno na dnevnem redu velika laži-propaganda o zatiranju vere in cerkve v Jugoslaviji, prav tako te laži širijo slovenski ubežniki, ki se zbirajo okrog A. D., zato bo to poročilo nedvomno zanimalo naše citate lje —M. M.) Po mojem tolmaču sem sporoči} monsignoru Ritigu, če me je pripravljen sprejeti v avdi-jenci, da pričakujem od njega odkrite izjave o verski situaciji v Jugoslaviji; dalje sem omenil, da sem dobil že informacije o tem predmetu od vladnih krogov in da vzlic dejstvu, da ameriško časopisje na splošno te vrste novice prikriva kot "kontra-verzne!', smatram, da je izredno važno, da mi poda odkrtto izjavo glede odnošajev med cerkvijo in državo. Torej intervju se je obdržaval na podlagi navedenih pogojev. Slučaj je nanesel, da sem imel Ostanek z Ritigom v njegovi uradni rezidenci prav na isto jutro, ko se je pred zagrebškim sodiščem vršila obravnava proti vohunom, kateri so bili večinoma sjJbznani za krive in ustreljeni ali pa obsojeni v ^gftpr. Med obtoženci je bilo tudi več duhovnikov, eden med njimi je celo noail kuto na obravnavi. To stvar sem omenil monsignoru Ritigu in zanimanje ameriškega ljudstva za nadškofa Ste-pinca. Povedal sem tudi, da imam kopije vladnih poročil o vlogi, ki jo je igral v času vojne "del" duhovščine. Izrazil sem željo, da bi razpravjlala o teh vprašanjih. Pokazal sem mu tudi knjigo "Dokumenti o proti-narodnem delovanju in zločinih nekaterih katoliških duhovnikov", katero je izdala vlada 1. 1946 v Zagrebu. V posebnem priloženem zvezku je opisana zadeva nadškofa Stepinca. Položil sem knjigo pred monsignora in dejal: "Te stvari ko povzročile v Ameriki veliko kontroverzo in Plesna veselica sam. društva Zarje v dvorani SNPJ Chlcago. — V soboto. 13. novembra, se bo vršila plesna veselica samostojnega društva Zarje v dvorani SNPJ. To društvo obstoja že mnogo let in v odboru so sami poznani zmešnjavo. Ali mi lahko pojasnite, če po vašem mnenju ti do-komenti proti Stepincu in drugim duhovnikom temeljijo na faktih io resnici?" i Ne mor* neupravičevati ne zanikati dejanja nekaterih duhovnikov Monsignor Ritig je odgovoril počasi in potihoma. Dasiravno je skoraj šepetal, je bil odgovor kljub temu razločen. "Ne bom skušal upravičevati ali zanikati zločine nekaterih duhpvnikoy. . Medtem, ko ne upravičujem in ne zanikam," je nadaljeval, "sem mnenja, da se mora motriti vso stvar z zgodovinske perspektive." Nato je monsignor Ritig govoril* na dolgo in široko o trenju ■ med cerkvijo in državo, o nazadnjaških in naprednih duhovnikih, napakah v preteklosti in upanju o boljšem razmerju med cerkvijo in državo v bodočnosti. On dela v tej smeri že dolgo časa. Vko zadevo je v kratkem pregledu pojasnil v odprtem pismu, katerega je pisal ameriškim Jugoslovanom po obsodbi nadškofa Stepinca. Da ne pride do kakšnega napačnega citiranja Ritigovih izjav, navajam dotič-no pismo na tem mestu. Njegove najvažnejše izjave so: "Vprašanje vere se mora izkristalizirati. Novo Jugoslavijo kritizirajo po vsem svetu in jo dolžijo, da preganja cerkev ter da namerava uničiti vero. Toda že samo moja pozicija v hrvaški vladi je zanikanje te propagande. Če bi bile te obdoižitve resnične, ne bi Jiotel niti za trenutek ostati v hrvaški vladi." K i . • „ Apelira na ameriške katoličane za razumevanje "2e od 18. stoletja, zlasti od časa ameriške in francoske revolucije, je bil konservatizem cerkve cokla novemu duhu, ki je vstal. Državna oblast stremi preobraziti se in otresti vpliva cerkve, ločiti cerkev od države. Na teh jn-incipih je temeljila Washing tonova in Jeffersonova ustava Zedinjenih držav. Pozneje, v 19. stoletju, so sprejeli podobne ustave narodi v Evropi in Ameriki. Ko so 1. 1941 fašisti napadli staro Jugoslavijo, je bila gotova predsednik, Tončka Urbane, duhovščine zmedena in podpredsednica, Lovrenc Pich.™0«1 40 v dr"ibl' I man tajnik, Anton Udovich.f^j* ™ bl Ena' iiikaški Slovenci; Frank Margol- e. blagajnik, Agnes Jurečič, zapis-nikarica. Že zgoraj navedena imena naših starih društvenikov iamčijo, da bo postrežba na veselici dobra in zabava prvovrstna. Torej na veselo svidenje! Odbor. D*laki a naptoi pr»d Cerno*© šolo v Cfctosga sahtovajo vtšie plačo sa učitelje. Ti dUekt as blWft vojaki, ki študiralo na oftok- trlškl šoli. Učitelji ln Metruktorll se člani nčitollako unije CIO. ti—v družbi s kvizlingovci! Kdo bi mogel reči, da je bila v resničnem boju jugoslovanska duhovičina tako poitena in zvesta ljudstvu kot je bila čeika ali pa poljska duhovičina? Bolj pošteno je priznati človeške slabo »ti kot pa zanikati ali upraviče-vati zločine. Ko se je junaška borba jugo slovanskega ljudstva končala z odločilno zmago nad tujimi in jugoslovanskimi kriminalci, se ni moglo ničesar slabšega zgodi ti, kot da so mogli duhovniki, ki so se čutili krive ali pa radi fa-naticizma. pobegnili skupaj z nacisti in ustaši in v tujezemstvu nadaljevali s širjenjem sovraštva in propagande za tretjo vojno proti komunizmu—v resnici proti svoji domovini * Obžalujem, da ni danes isto prijateljsko razmerie med zavezniki kot je bilo, vendar pa sem optimističen in prepričan, da bo tudi v tem oziru boljše v prihod naati Posebno obžalujem, ker se zla sti ameriški katoličani odlikujejo v širjenju sovraštva proti Ju goalaviji, Čutim, da je moja dolžnost, da sam spregovorim o tem ameriški jsvnoati Kot pred sednik komisije za verske zadeve v republiki Hrveteki bi rad ppvedal o našem položaju celo resnico in ne samo pol resnice " (Dalje prihodnjič) con sum M/tePOHi* fiHOOUCW/f (Mi* * /*Ot/$THAL ) NOV NAČIN UMIVANJA lokomotivah kotlov, Dragu-tih f >i «ikovlr, vodja *agi«Wkr kur iJiifc, jr* med lutvilmmi po m« mirnimi rarmnaliiatui aktmi uktrpi uvedel tudi nov način Umivanja lokomotiv»kih kotlov po »t«nem načinu »o ugubljali mnogo dragocen« energija. pribil I no a V),IKK) kalorij pri lokomotivi Po novem načinu je wo Igoče pilhiamtl pa lefo In lokomotivo /a 71MKK) din premoga C» i m ujurltevamo k? druge >tio4k»- v iye*l » prevozom pre-! moge, /naAa prihranek najmanj i mili jati din na kN.— MAVRICA ta r« WANDA WASÍLEWSKA rr***4te VEM BMMČlt im NILS KLOfČlČ (Nadaljevanje) —Kako pa to? Bila si v odredu in nenadoma prideš domov v va»? Ali nimate nobene dis cipline, kaj? Rajii mi takoj povej, po kaj »o te poalali? —Sama sem prišla. Nisem več mogla. —Niai mogla . . , Zakaj pa? . . .—je vprašal z zanimanjem.—Trda vam je predla, kaj? So vam ustrelili pri zadnjem napadu komandanta, ali kaj? Se je odred razbil? —Ničesar ne vem od odredu ... Prišla sem domov. —Kar tako, nenadoma? Brez glasu je premaknila ustnice. —Prepričala si se, da je to neumnost, zločin, banditstvo? Nisi več mogla? Žena je odkimala. —Ne . . . nisem več mogla. —Zakaj pa? Premagovala se je. Nato je rekla naravnost v tiste vodene, mežikajoče oči z brezbarvnimi trepalnicami: —Prišla sem domov rodit! -Kaj? . —Rodit sem prišla . ,, —A tako ... Zasmejal se je, in ona se je stresla od tega hripavega smeha, podobnega kokodakanju. —Kaj ta zebe? Zakurjeno je, ti pa se zavijaš kakor v najhujšem mrazu, Odloži ruto! Poslušno je snela težko, debelo ruto ter jo položila na klop. —Sleci plašč! Obotavljajoč je odpela kožuh in ga slekla. Pozorno je pogledal. Da, nobenega dvoma ni. Zadnji mesec nosečnosti, ¿ena je težko dihala. Razumel je, da težko stoji in Je nalašč zavlačeval, vrtel je med prsti svinčnik, počasi stavljal vprašanja in čakal Odgovorila je takoj na vsa vprašanja, ki so se nanašala osebno nanjo. Da, omožena. Mož je padal v vojni. Prej, pred revolucijo, je delala na valaposestvlh, žela je gospodi žito, molzla jim je krave, Po revoluciji je delala v kolhozu. V partizanski odred je stopila takoj, ko je bil ustanovljen. Svoje stanje Jim Je zatajiU Ko ji je začelo kretanje delati težave, ko se je približal čas poroda, se je vrnila v vas. Hotela je v miru roditi. —Tako ... V miru roditi... — je ponovil— Si ti prejšnji teden pognala most v zrak? -Da. —Kdo ti Je pomagal? —Nihče. Sama aem ga. —Laieš Vse vemo—rajši takoj povej. —Nihče. Sama sem ga» —No dobro, kje pa je tvoj odred? Molčala je. Temne oči so mirno gledale oficirju v obraz. Vzdihnil je. Začenjala se je stara zgodba. Trmast molk, dolga, neskončna pre< i»kava. vs$ fndfeu£u sredstva in načini in—kakor vselej— brez us^ha. Vedel je: človek pove takoj, ali pa ne boš ničeoar Izvlekel iz njega. Tokrat ao ga zmedli prvi odgovori. Toda vtis, ki ga je naredila njena zunanjost, je bil pravi len: "trmasta potejca brade, samozavestni in od ločni obrisi ustnH*e. Da, o sebi je govorila, o sebi je povedala prav vse. Toda o drugih niti besedice. —No, odkod si pa prišla v vas? Molk živčno je trkal s svinčnikom po mizi, ne da bt bil pogledal jetnico. Nenadoma ga je zgrabil dolgčas, lepljiv, brezupen dolgčas. Ali ne bi bilo bolje, pustiti vse skupaj in oditi k Pusji, vodstvo preiskave pa izročiti drugemu? Toda hotel je izvedeti vsaj nekaj o odredu, ka terega prisotnost je bilo čutiti v vsem okraju, na spretnost svojih pomočnikov pa se ni zune sel. Razen tega »o morali uporabljali omejenega tolmača, ki je prav za prav slabo znal jezik, on pa ga je dobro obvladal, celo oba ukrajinskega in ruskega Pripravljal se je /a drugačno delo v teh krajih Sicer pa, jezika sta mu prišla prav tudi med vojno; čas. ki gu je porabil za učenje, ni bil izgubljen. —No, kako torej? Komandantu odreda je ima Kudrjavi? A to je vendar izmišljeno ime, povej, kakšno pa je njegovo pravo ime? Molk, Videl je, da je smrtno utrujena. Znoj-ne kaplje so orosile njena senca, čelo in poteze okoli nosu. Gubice okoli ust so se poglobile, roke so ji brez moči visele ob telesu. —Boš govorila ali ne? Nenadoma je začutil, da je tudi sam utrujen. Najrajši bi pustil vse to in odšel domov k Pusji. Kdo ve, ali je Pusja končno vstala, ali pa je izkoristila njegovo odsotnost in spet smuknila pod odejo? Toda Pelageja ni spala. Počasi se ¿e oblačila in se dolgo ogledovala v ogledalu. Navila je gramofon, toda kmalu se je naveličala znane melodije. Rada bi s kom poklepetala. Toda s kom? Pusja je stopila v kuhinjo, zajela je iz vedra vode ter jo izfrila. FedosJa Kravčukova je sedela na nizki klopici ob peči in lupila krompir. Pusja je sedla na klop pred oknom in gledala, kako se med ženinimi prsti vleče ozek trak olupka, kako se zvija in pada v košaro. —Kakšen droben krompir—je rekla. Fedosja ni odgovorila. » —Ali je tu vedno takšen? Molk. —Zakaj mi sploh ne odgovarjate? Žena je dvignila glavo in jo pogledala. Molče, ravnodušno, hladno. In spet se je sklonila nad svoje delo. —Kako me pa gledate? Mar nisem človek, kaj? Ves dan nimam človeka, da bi z njim spregovorila vsaj besedico; človek" bi umrl od dolgega časa! Zasmilila se je sama sebi. Razen tega jo je obhajala slabost. Morala bi bila prihraniti nekaj čokolade, je pomislila. Toda nikoli se ni mogla premagati, vselej Je pri priči snedla vse, kar ji je prinesel Kurt. Krompir je štrbunknil v lonec. Voda se je razlila po glinastih tleh. —Mislim, da vam nisem storila nič hudega, kajne? > Sive oči so jo premerile s hitrim, pozornim pogledom. Toda spet ni dobila odgovora. —Ves dan sedim sama . . . Kurt pride za tre nutek in spet odide . . . Nimam Človeka, da bi se z njim pomenila, nikogar, da bi z nJim malo posedela ... pa še ta mraz, saj še na cesto ne morem. Tu še zblaznim. Vedno gramofon pa gramofon, vse znam že na pamet. Vam ugaja gramofon? Jezno je stisnila drobne'pesti, da so ae ostri nohti zapičili v dlan. —Zakaj mi ne odgovarjate? Sem nemara garjava, kali? Fedosja je .dvignila glavo. —Slabša kakor garjavci, slabša! In umrla boš slabše kakor tisti, ki umirajo za kugo. Pusja je od osuplosti okamenela z odprtimi usti. Njene okrogle oči so se razširile. So mu lo ni mislila, da bo ta Kravčukova sploh spregovorila .Zdaj pa je nenadoma spregovorila, pretrgala je ta nesmiselni molk, ki je trajal že mesec dni. In kako je spregovorila! Kaj naj stori? Naj zavpije, naj stopi k njej, naj jo udari, naj zajoče uli pa naj vstane, pohiti v svojo sobo ter navije najbolj glasno, najbolj veselo ploščo? Nepričakovano celo zanjo samo ni porabila nobene izmed teh možnosti. —Kaj hočete od mene? Kaj mi je bilo storiti? Naj bi poginila od lakote? Čakala? Česa' naj čukam? Ostali bodo tu za vse večne čase! Morala sem si nekako urediti . . Serjoža je gotovo padel . . , Kurt pa ni sluh človek, vem, da ni slab, in jaz nočem več živeti tu, dosti mi je vsega tega! On me vzame svtabo v Dresdan, tam Je lepše kakor tu. Kakšno življenje sem pa ime la tu? Niti obleči nisem imela kuj. Zaradi sle Kernegu para nogavic sem si morala razbijati glavo Če se strgajo, kaj potem? Kje naj dobim druge?— (Dalji prihodnjič) od kotel) do belih vod "Cc misliš, da sem kakor ti, se motiš." Tovarišev nastop mi te bil ka kor kadilo, začutil sem. d» moje vprašanje le ni bilo neumestno in da imam vsa) nekoga za teboj Tedaj pa se je oglasil socialist: "Seveda se I mi tudi to /kr proti indji družbi kljub temu ni ponehal, dasitavno sem se | m m msi zraščal z njo, živel ka-koi diugl in črpal iz nje novo, miselnost nove, močne \eie Zavedal sem se. da sem pristal čisto na dnu človeške družbe Tegs sem m* bal Takrat • ■ m* nisem zavedal, kaka politima plast je ta družba; bila je plast izobčencev, obupancev, pi-jatMev, delomi znežev, tako ime novani "lumpenproletsi iat". Hi »o revolucionarni neradovolj ne/i, razočaram nad vsem, kar jih je obdajalo, tudi nad lastnim življenjem Vendar je tudi v tej piosU tlela neko ti)»«, upanje, ne ka /elja in vera čutili so. da Jih K.leja /a kalem jih vru-mujo ne- kalen tovariši, mogoče h* Uhkv dvigne t dnu. kamor jih je življenje potlačilo. Nlkakot pa .se nisem mogel sprijazniti z na/nanjem svoje grelniške okolice o narodnostnem vpi asanju Zdelo se mi je mlačno, nezadostno, krivično. Kadar sem pozneje o tem raz-mišljul se seveda nisem več mogel čudit» kako naj bi tu plast ie Imelii kiiko nacionalno zavest ali čutila ksko nacionalno zati ranje. ko pa je bilu tako stiašno stisnjena tak«, strašno Mromaš na In obupana4 Vendar je tudi nanjo vedno močneje vplivalo napa« no «tališče soctalnodemo kratične »tiankc o narodnost nem Vprašanju V Celovcu in na Koroškem sploh je bila takrat nasilna germanizacija v pol-nem i^. mh.Iui Vph\ tegn pritiska Je proomil celo med t«» plast, v na*«' 4j« M« m/k. Grel nt <4 ,7 bila pristaš nekega čistega imCi nacionalizma m pa se zavedala (la je ta či-ti inter-nacionali/un podpttsl nakilie ne* etoftah«tične. reakcije nemškega kapitalizma Men-a pa nuvnr tukdai poz- neje v življenju našel tako veli kega bratstva in tako nesebič nega prijateljstva v kaki družbi kakor v celovški grelnici, kakor v tej plasti brezdomovincev. Takih Falaričev, takih Anejev sem zelo malo srečal. Izjeme so bile silno redke, te pa so bile osovražena in prezirane. Pri političnih razgovorih smo se včasih preveč razvneli in postali preglasni. Takrat se je v kuhinjskih vratih vselej prikazala debelušna predstojnica naše grelnice in zaklicala: "Mir, gospodje, tukajje prepovedano politizirati! tf politizirati, pojdite v parlament!" Hišni red je med drugim v grelnici res prepovedoval vsako politiziranje. Boječ se, da nam istanove ne bi zaprli, smo vselej poslušno umolknili. Sicer pa se predstojnice nismo preveč bali. Bila je dobra žena in je zna-a ravnati z gosti. Privoščili smo ji dobro mesto, čeprav smo bili prepričani, da ji tudi na naš /a-čun precej nese. Dolgih grelniških dni nisem preživotaril popolnoma prekri-žanih rok. Se vedno sam upal, da bom dobil kje kako zaposlitev, ki bi mi zopet pomagala na površje. Se vedno sem upal, da morebiti v Celovcu najdem tisto srečo, katero sem zaman iskal na Primorskem. Rad bi bil dosegel vsaj to, da bi mi ne bilo treba priti domov kakor berač. Toda vsi moji napori so bili zastonj; nikjer nisem mogel najti kakršnega koli dela, čeprav sem obletal vse maloštevilne calov ške tovarne, iskal zaposlitve za hlapca ali za navadnega dninar ja. Povsod so mi pokazali vrata. Kar na vsem lepem pa se je zima Načela poslavljati. Neke noči me je v Anejevem hlevu prebudilo zamolklo bučanje. Takoj sem vedel, da buči drevje na bližnji Križni gori. Zapihal je veter, ki je naznanjal prihod vi-gredi. Po udih mi je na mah za-gomazelo nekaj novega, nekaj tvežega. Komaj se je prebudil udi moj tovariš, je že dejal: "He, ali slišiš .. .?" Spanec je takoj zbežal od naju. Anej pa je mirno smrčal na svojem ležišču. Njega, ki je imel svoje delo in svoje skrbi, bučanje narave ni vznemirilo. Falarič pa si ni mogel kaj, da bi ga ne poklical: "Anej, ali slišiš, vigred je tu!" Hlapec se je obrnil, nekaj za-mrmral in spet zaspal. Midva ph nisva več mogla trdnd zaspati; premetavala sva se po slami in komaj čakala svitanja. Prihodnji dan je bil ves spre metijen; tisti ostri zrak, s kate rim je bila celovška kotlina še včeraj vsa nabita, je naenkrat izginil, nanjo pa je legel topel, prijeten vzduh. Nebo je bilo si cer še zastrto z oblaki, ki pa niso vet- bili smrtnosivi in neprijazni temveč črnikasti in težki. Nevidna sila jih je gonila od juga pro ti severu. Karavanke na jugu ki so bile do zdai vedno zastrte so tu in tam že kazale svoje robate vrhove. V grelnici je ta dan postalo ne navadno živo. Kmalu so bili zbrani vsi njeni obiskovalci. Pri hajali so svetlih obrazov in ži vih oči. Južni veter jih je čez noč p re rodil. Razgovarjali so se z vzklik*: "Ti..."' ' "Kaj pa je ...?" "Ile. skoraj bo ceata trda , "Torej, prijatelj . . ." Zakaljenc grelniške stene, s«) jih tedne, mogoče mesece ntl skale v ta mračni prostor, so se pred njihovimi očmi same od se be širile, za njimi pa se je prika zovalo novo življenje, presanja-no v teh pustih zimskih dneh z globokim, neutešenim hrepenenjem. Naenkrat jih ničesar več ni vezalo na dosedanje zavetišče. Nekateri so upali, da bodo kmalu dobili kako delo, ali kje blizu ali daleč, to jim je bilo pač vseeno, samo da bo delo. Drugi so delali načrte, kam jo bodo mahnili, ali proti severu ali jugu, ali proti vzhodu ali zahodu. Njihova potepuška narava se je prebujala z vsem ognjem. Čakati je bilo treba le suhih cest. Z napeto strastjo sem prisluškoval i"! iT hoče" pogovorom tovarišev. Spadal sem sicefr v isti krog, ki je upal, da mu bo pomlad prinesla delo, toda ogenj, ki je plapolal v srcih grelniških obiskovalcev, se je prijemal tudi mene. Večina je bila namenjena proti severu, na Dunaj, na Češko, na Nemško. Sušeč je prišel / V deželo z jugom, s tistim jugom, ki ga konec februarja ni hotelo biti. Nastopilo \ je nekaj blatnih dni; zmrzlina se je hitro tajala, s hišnih streh je teklo noč in dan in kmalu so se po hribih in dolinah pričele kazati zamazane lise polj, katerih se je sneg naglo umikal. Nekega dne so se v grelnici prikazali novi obrazi. Bili so to posvetnjaki, ki so prihajali iz Italije in so se gredoč oglasih pri nas. "Kaj je . . .?" "Vojska bo, tako se govori v Italiji." "Mogoče bo že Jetos naž čas." V grelnici je žarelo Čudno, veliko hrepenenje. Jug je svoje kmalu opravil, za njim je prišlo sonce, neverjetno toplo sonce, ki je na mah osušilo zrak. Nekega jutra so se zasnežene Karavanke prikazale v vsej svoji sončni prelesti. Oblil jih žar sonca in«ja«nega, modrega neba. - % Vsak dan je bilo pričakovati, da zapro grelnico; da tega niso takoj storili, so bile vzrok zaloge, ki so jih še nekaj imeli in ki jih je bilo treba porabiti. Ženski oddelek pa so že zaprli. Ta bil seveda mnogo slabše obiskan kakor moški, včasih po nekaj dni sploh nikogar ni bilo blizu. Potem je najprej izginil iz grelninice tisti starec, s katerim sem se bil sporekel zaradi slovenstva. Nekega dne ni bilo več socialista. Za njim je zmanjka-o tudi tUtega, ki je spravil v denar mojo verižico. Vsi so odhajali brez slovesa, izginjali na ti-lem, da nihče ni vedel, kdaj in po kateri cesti. Falarič je postajal vedno ne-strpnejši. Tudi v njem je že vrelo. Nekega dne je prišel od nekod z novimi, močnimi čevlji. Sedaj sem vedel, da je on na vrsti, toda omenil mi ni nič o svo-ih namenih. Lepega j^tra; polnega suščeve Mvetlobe, sva se—kakor zmerom zgodaj spravila iz Anejevega hleva. Zrak je bil sicer še hla den, toda zefrav in prijeten. Me sto je bilo že navsezgodaj živah no, ljudje so veselih obrazov hi teli za vsakdanjim delom. Sonc se je že upiralo v bregove Križne gore, skale bližnje Osojščice so pisano gledale na mesto pod seboj. Celovec je bil prazničen in lep. Falarič je nameril korak proti Slami. Meni ni bilo do tega, kajti spet me je pričelo stiskati; v žepu sem imel le še kake tri krone. Od teh sem dve skril v poseben žep. ker sem jih pripravil za nakup voznega listka, če bi ne dobil kakega dela in bi le moral odpotovati domov. Videč moj kisli obraz, je Falarič dejal: "Pojdi z menoj, danes bom jaz plačal." v. Zadnje dni je Falarič res imel tudi sam kak denar in ni bil vedno na moji skrbi. Pri Slami sta naju že čakala dva znanca iz grelnice. Falarič je tudi zame naročil merico žganja, rekoč: "Danes boš tudi ti pil žganje." Popili smo vsak par frakljey. Moji tovariši so pri tem vedno gledali sltozi okno v lepo jutro, Falarič je sem in tja pomencal z dlanmi. Naenkrat mi je dejal: "Saj greš tudi ti z nami . . ." Tovariši so torej odhajali in so se najbrž zmenili, da se najdejo pri Slami. Vsi so uprli vame svoje vprašujoče oči. Do-tihmal mi nihče, tudi Falarič ne, ni prigovarjal k odhodu v svet, sam pa tudi nikdar nisem mislil na to. Imel sem že dovolj tega negotovega življenja in sem bil odločen, da se vrnem domov, ako v Celovcu ne najdem kruha. Kljub temu mi ni bilo lahko izjecljati: "Ne, tovariši, ne bom šel z va-mi. Ostal bom tukaj . . ." Vsi trije so se mi pomilovalno nasmehnili. Oba znanca iz grelnice sta mi začela živahno prigovarjati: "Fant, pojdi vendar z nami. Kaj boš počel tukaj v tem zaspanem gnezdu? Sedaj so dnevi lepi in potovanje je prijetna. V nekaj dneh bomo v Gradcu, v nekaj dneh že na Dunaju . Za potnino zdaj ni treba biti v* skrbeh. Papirje imaš tudi v redu. Tudi za delo se ti ni treba bati. Tukaj se ne zasluži nič, na Gornjem Štajerskem, na Du naju ali na Nemškem boš našel čisto drugačen zaslužek, če te delo tako silno miče. Takemu zdravemu, močnemu fantu, kakor si ti, se je treba le obrniti. Res, kar z nami pojdi . . ." Govorili so mi tako toplo in prepričevalno in mi slikali bodočnost tako vabljivo, da sem se moral premagovati, da se nisem vdal. Grelniške družine sem se že zelo privadil in žal mi je bilo dobrih tovarišev. Toda ostal sem trden. Moj sklep jd krepil tisti notranji odpor moje življenjske moči, ki mi je vedno znova pravil, naj se ne spuščam v to življenje, ki mi je šepetal na ušesa, da ne spadam med to potepuško družino in da imam pred seboj druge življenjske možnosti. Zaupal sem svojim zdravim rokam in trdno veroval, da si bom z njimi še zgradil srečo, si še pridobil kak dostojen, trden položaj. "Ne, tovariši, letos še ne grem, mogoče kdaj pozneje ..." » Tovariša sta obmolknila s pomilovalnimi obrazi. Nemara sta mislila, da imam prav, ko se no- "Pustita ga, saj vidita, da noče. Naj gre svojo pot . . Njegov glas, poln zaničevanja, me je za bolel. Zdelo se mu je za malo, da ga je varal tovariš, s katerim je tako tesno preživel nekaj hudih tednov. Hoteč popraviti slab vtis, sem mu začel govoriti, da pač nisem pripravljen za tako pot in da si bom njega in njegovo tovarištvo za vedno zapomnil. Toda Falarič me ni več poslušal. "Torej na noge," se je obrnil k tovarišema. Plačali so in stopili na cesto. Spomnil sem se, da Falarič tudi Aneju danes zjutraj o svojem odhodu ni nič omenil, kaj šele, da bi se bil od svojega dobrotnika poslovil. "Kaj pa naj Aneju rečem?" S tem sem ga hotel še pridržati. Falarič pa je zamahnil z roko: "Oh, Anej . . . prihodnjo zimo se bova tako spet videla . . ." Ko so odhajali, sem stopil za njimi. Na tako slovo nisem mislil. Raziti se kar tako, brez slovesa, brez lepih, toplih besed! Še rok si nismo stisnili, še srečne poti si nismo voščili. In vendar smo se imeli radi. (Dalje prihodnjič.) "PROLETAREC" Socialistično delavski Glasilo Jugoslovanske in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem In angleškem Jeziku. Stane M sa eelo. SI.7» m poL SI aa čet»« leta. NAROČITE SI OA I Naslov: PROLETAREC 1)01 South Lawndele A CHICAGO ti. ILL. SLOVENE RECORDS ll-lnek records 7»« COD. plus postsge čem vdati, molčal ter srebnil rekel: je ves cas ( Falarič sem in tja živčno iz fraklja. Potem pa je C-1201 Be hsppy, . Bye-bye-bsby, polka C-1114 My hone/ la wandering n Tyrol; St. Clair polka C-1221 Toe fst polks; Jelly polka F. Yankovic and his orch C-1192 Alpine waits Lsmplifhter's polka C-1111 Village tavern polka Lumberjack — polka C-1215 Msrisnna polka Hit snd miss polka F. Zajc and his Polksteers T-ltS Silk Umbrella polka Linden Tree — waits Tiveli Park Polka Village ftqusre Polka Red Wine — Polka Edelweiss waits Ernest Benedict Quartet R-574 Na Marjsnee, Polks Clsrics (Clsrs) Pokla R-575 Clevelandski Valiek Mslo Noeek. Polka J. Perush and his Tav. Band Write for free list of all new SLOVENE records, the largest selection in U»., by the best Hlovene artiets, to: PALANDECH'S 536 S. Clark Street, Chicago 5,11L T-1M T-114 All ata naročeni aa dnevnik "Proevoto"? Podpirajte evo) listi ki TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoča dola Tlaka vabila za veoelice in shode. vUttnlce. časnike, knjiga, koledarja, letaka Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaikom, Balkan, angleškem jeziku In drugih ...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO BMP J. DA TISKOVINE NAROČA V S V O J I T11K A ■ M t .... Vsa pojaanila daja vodstvo tlakama .... Cona zmerne, unijsko delo prva vrata Pišite po Informacija na naslov: SNPJ P RIN T E R Y SS47 H S. La urada le Aroaue • Ckkofo ti UttaaAe ......................il i ................ni .a "PROSVETA" MS7 S. LAWKDALE AVE. Chicago 23, m .S__________ Vaša naročnina na "Prosveto" ja potekla z dnem. .IS. V alučaju. da la od strani ujpravnlštva kakšna pomota, takoj obvestite, do ao lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU SOi Sa Za Evropo Jei Dnevnik IUJI — Tednik HM »daj i kupon. prileètte V pieaeu \m si ooiečU M. M |o vo«o 10 orne člane la druAteo. ki fto dovolilo ta ki ttvo aH stanujejo no snem lo latens nealovu V ■sksnsi slučaju m ve« ka« S tednikov PoJesaUoi—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki ao prišteti, preneha biti član SNPJ. ali če se proeoU proč od družine In bo tohtevsl sam svoj list tednik, bode moral tiati član Is dotičae družine, ki Je tako akupao naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nesneniti upravništvu liste. In obenem doplačati doUčao vsoto listu Proeveta. Ako toga ne store, tedaj mora upravniitvo snilati datum sa to vsoto naročniku ali pa uetavtU dnevnik. PROSVETA. SNPJ. MIT S. Levadalo Avo. Chteofs M I) CL