TEORIJA IN PRAKSA let. 59, 4/2022 871 UDK 316.334.55/.56:316.62:324(497.4)"1996/2022" Matjaž URŠIČ, Jernej TIRAN* VPLIV PROSTORA NA VOLILNO VEDENJE: ANALIZA DELITVE MED URBANIM IN RURALNIM NA PRIMERU VOLITEV V DRŽAVNI ZBOR 1996–2022** Povzetek. V članku ugotavljamo, kako se prostorske vrednote prek aktivne vloge kraja, neformalnega druž- benega in političnega nadzora ter drugih značilnosti teritorialno-kulturnega okolja povezujejo s političnimi preferencami in prostorskim sistemom Slovenije. Članek se opira na geoprostorsko analizo volilnega vedenja na osmih zaporednih državnozborskih volitvah v obdob- ju 1996–2022, v kateri so volilni izidi opazovani skozi delitev med urbanim in ruralnim, natančneje skozi tip naselja glede na stopnjo urbaniziranosti in indeks fra- gmentiranosti. Rezultati so po eni strani pokazali, da so volilna telesa slovenskih političnih strank razmeroma heterogena, kar prispeva k ideji postopnega razvoja vse bolj raznolikih življenjskih stilov, načinov bivanja in splošnega funkcionalnega mešanja urbanih in pode- želskih območij. Po drugi strani pa rezultati kažejo, da je delitev na bolj levo usmerjena urbana in bolj desno usmerjena podeželska območja zelo zakoreninjena, da ob določenih nihanjih vztraja in se skozi politične dis- kurze napaja z elementi lokalizma. Ključni pojmi: prostorske vrednote, kraj, družbeni in politični nadzor, urbanizacija, mesto, podeželje, politič- ni razcep, lokalizem Uvod Družbenoprostorski kontekst je pri analizi političnega vedenja pogo- sto omenjen vplivni dejavnik, ki vključuje raznovrstne fizično geografske, morfološke, demografske in družbeno-kulturne elemente (Ubarevičienė et * Dr. Matjaž Uršič, izredni profesor, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, Slovenija; dr. Jernej Tiran, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika, Slovenija. ** Izvirni znanstveni članek. DOI: 10.51936/tip.59.4.871–891 Matjaž URŠIČ, Jernej TIRAN TEORIJA IN PRAKSA let. 59, 4/2022 872 al., 2012; Stern, Rookey, 2013; Charney, Malkinson, 2015; Lepič, 2017). Kljub temu je zaradi svoje kompleksnosti in težavnosti večplastnega povezova- nja podatkov pogosto prezrt. Eden izmed njegovih pomembnih sestavnih delov so tudi t. i. prostorske vrednote, ki so sicer očem skrite, a globoko zakoreninjene v družbeno-kulturnem imaginariju prebivalstva, ki živi na določenih območjih (Gaudry, 2018, Hočevar et al., 2018). Medtem ko vred- note lahko opredelimo kot glavne življenjske ideje, cilje in normativne smernice, ki zagotavljajo podporo in podlago za individualno delovanje ali politične odločitve, pa prostorske vrednote lahko na splošno opredelimo kot sistem norm, stališč, prepričanj, mnenj in zaznav, ki umeščajo držo posa- meznika do lokalne skupnosti in delovanja v njegovem življenjskem pro- storu (Ingelhart, Welzel, 2005). Del tega sistema so tudi volilne orientacije, ki imajo prek volilne (ne)udeležbe in izbire ter drugih oblik politične parti- cipacije velik vpliv na delovanje države in družbe (Dalton, 1996). Specifične prostorske vrednote tako v članku dojemamo kot integriran del družbenoe- konomskega sistema, ki skupaj z drugimi dejavniki vplivajo na oblikovanje volilnih preferenc. Prostorske vrednote po majhnih korakih vplivajo na spreminjanje/ohra- njanje določenega načina življenja, in s tem navidezno neškodljivim spre- minjanjem/ohranjanjem drobnih rutin iz vsakdanjega življenja pomembno posegajo v oblikovanje volilnih orientacij in preferenc. Nekateri avtorji v tem pogledu govorijo tudi o oblikah mehke spodbude, pri čemer samo okolje s kombinacijo neformalnih družbenih pravil in elementi fizičnega okolja akterja nezadržno usmerja v določeno obnašanje in oblikovanje spe- cifičnih mnenj, če nočejo biti sankcionirani s strani večinske družbe (Kos, 2007; Uršič, Hočevar, 2007). V tej perspektivi so lahko prevladujoče prostor- ske vrednote pomembna oblika neformalnega družbenega in političnega nadzora. Na splošno se izraz družbeni in politični nadzor nanaša na meha- nizme ali procese, ki poskušajo regulirati vedenje posameznika in skupine, da bi pridobili odobritev in podporo za določene pomembne, torej vplivne spremembe ali posege v družbo in politično skupnost. Čeprav je koncept družbenega in političnega nadzora doživel pomembne preobrazbe (Cohen, 1985; Meier, 1982; Scull, 1988), izraz še vedno pogosto dojemamo kot meha- nizem normativne integracije v razmerah vse večje raznolikosti vrednot (Deflem, 2015). Uporablja se pri sklicevanju na politične akterje, kot so na primer država, vlada, parlament ali mestne oblasti in organi lokalne skupno- sti, ko ti uveljavljajo posebna pravila, predpise in sankcije, da bi zagotovili delovanje institucij, izvajanje razvojnih načrtov in spoštovanje zakonodaje. Po drugi strani pa lahko družbeni nadzor označujemo tudi kot način nefor- malnega nadzora, pri čemer ponotranjenje specifičnih družbeno-politično- -kulturnih norm in vrednot deluje kot učinkujoč mehanizem, ki močno deluje na izid skrbno načrtovanih formalnih odločitev o posegih v družbo Matjaž URŠIČ, Jernej TIRAN TEORIJA IN PRAKSA let. 59, 4/2022 873 in politično skupnost, vključno z volitvami. Ross (2009) v nasprotju z avtorji, ki poudarjajo pomen mehanizmov avtoritete in podrejenosti (Durkheim, 1938; Parsons, 1961; Spencer, 1967), omenja, da prepričanja, ne glede na njihovo obliko, izvajajo večji nadzor nad človeškim vedenjem kot zakoni, ki jih nalagajo vlade in drugi uradni organi. Rossov širok pojem družbenega nadzora nadgrajuje pomen koncepta družbenega in političnega vpliva, ki potemtakem ne izhaja le iz formalnih institucij, temveč vključuje vse nefor- malne vplive, ki služijo kot vzvodi družbenega nadzora. S tega zornega kota je lahko tudi sociologija institucij zaznana le kot podpodročje znotraj socio- logije družbenega nadzora kot temeljnega področja raziskovanja (Deflem, 2015). Pomembno je omeniti, da strukture prostorskih vrednot v kontekstu volitev ni mogoče opredeliti kot stabilno, izolirano kategorijo. Posamezniki in družba jo nenehno spreminjajo in redefinirajo. Kljub temu nekatere pro- storske vrednote kažejo močne in dolgotrajne vezi s specifikami volilnega vedenja oz. so opažene kot bolj obstojne od drugih, bolj odvisnih od druž- beno-ekonomskega konteksta in podvrženih hitrejšemu spreminjanju. V slovenskem kontekstu je to na primer opazno bolj na ravni političnih polov, ne na ravni političnih strank, sploh na levi sredini političnega spektra, ki ga zaznamujeta velika fragmentiranost in dinamičnost (Fink-Hafner, 2019; Fink-Hafner in Novak, 2021). Na osnovi teh specifik je mogoče bolj obstojne prostorske vrednote pripisati specifičnim družbenoprostorskim značilno- stim Slovenije ter jih povezati z določenimi geografskimi lokacijami, kjer so najbolj navzoče. Članek analizira, kako se skupki oz. kombinacije določenih prostorskih vrednot umeščajo v teritorialnost Slovenije in kako se to povezuje s politič- nimi preferencami. Natančneje, kako so specifične družbenoprostorske in teritorialne značilnosti krajev z vidika razlikovanja med urbanim in rural- nim, ki močno zaznamuje slovenski družbeni in politični prostor (Uršič in Hočevar, 2007; Tiran, 2015), povezane z volilnimi izidi. Ta povezava med prostorskimi vrednotami, ki naj bi se prevajale v neformalni družbeni nad- zor in posledično vodile do specifičnih političnih preferenc na osi urbano– ruralno, je umeščena v kontekst Slovenije in analizirana skozi volilno vedenje v daljšem časovnem obdobju. V ta namen smo volilne rezultate državnozborskih volitev od leta 1996 do leta 2022 opazovali glede na tip naselja glede na stopnjo urbaniziranosti, pri čemer je urbanizacija mišljena kot proces funkcijske, socialne, ekonomske in fiziognomske preobrazbe podeželja (Ravbar, 1997). Longitudinalna analiza volilnega vedenja glede na lokacijo volivcev prikazuje nekatere prostorskopolitične vzorce, ki so povezani z vpetostjo volivcev v specifičen lokalni družbeno-kulturni kon- tekst, temelječ na »mehkem«, tj. neformalnem družbenem nadzoru skup- nosti v odnosu do posameznika. In nenazadnje, prispevek skuša podati Matjaž URŠIČ, Jernej TIRAN TEORIJA IN PRAKSA let. 59, 4/2022 874 tudi izhodišča za identifikacijo in analizo dolgotrajnih prostorskopolitič- nih vzorcev, ki so povezani s samoperpetuiranjem specifičnih življenjskih usmeritev in ohranjanjem sistemov vrednot, ki temeljijo na razlikovanju urbanih in ruralnih območij v smislu percepcije nadaljnjega razvoja gospo- darstva, infrastrukture, kulture in države nasploh. Iz navedenega izhajajo tudi nastavki za analizo posameznih značilnosti prostorskovrednotnih siste- mov, pri čemer ne bomo analizirali vrednotnih sistemov kot celote, ki zaradi svoje kompleksnosti presegajo zmožnosti geoprostorske analize. V okviru analize se bomo zato osredinili zgolj na del prostorskovrednotnega sistema, ki v enoten sklop povezuje spremenljivke tipov naselja po stopnji urbanizi- ranosti s prostorskopolitičnimi vzorci. Pomen prostora v navezavi na urbano-ruralno politično delitev v Sloveniji Že bežen pogled na politično dogajanje skozi daljše časovno obdobje v Sloveniji kaže na opazne delitve med volivci glede na družbene, politične in kulturne nazore. Če se omejimo na novejše obdobje od devetdesetih let 20. stoletja dalje, je bilo eno glavnih političnih torišč spopad med »modernim« in »tradicionalnim« (Vehovar, 1993; Vehovar in Tiran, 2016), ki ima močne kulturne primesi (Luthar, 1993) ter se delno prekriva z razcepom med staro in novo elito ter odnosom do pretekle socialistične ureditve (Fink-Hafner, 2019). V drugi polovici prvega desetletja 21. stoletja se je v ospredje raz- prav prebilo tudi vprašanje o obstoju urbano-ruralne politične delitve, 1 ki je vezana na mesto in podeželje kot geografska prostora s svojstvenimi zna- čilnostmi in identiteto. Delitev naj bi se napajala zlasti iz kulturnovredno- tnih razlik med bolj liberalnimi mesti in bolj konservativnim podeželjem, povezana pa je tudi z delitvijo med središčem in obrobjem (Pikalo, 2008; Lukšič, 2008; Tiran, 2015). Delitve volilnega telesa na osi urbano–ruralno so sicer globalen pojav, ki je v navezavi na novejši val populizma značilen zla- sti za zahodne države kapitalističnega tipa (Scheiner, 1999; O’Neill, Wasko, 2007; McKee, 2008; Rodden, 2019), vključno z Evropo (Kenny, Luca, 2021). Ozadje te delitve je ekonomsko in kulturnovrednotno ter ga je mogoče poja- sniti tako s kompozicijskimi/individualnimi kot kontekstualnimi/prostor- skimi vplivi (Norris, Inglehart, 2019; Kenny, Luca, 2021). Obstoj te delitve v Sloveniji ni presenetljiv, saj ima trdno prostorsko podlago: kljub močnim procesom modernizacije podeželja, intenzivni deagrarizaciji, industrializa- ciji in urbanizaciji, ki so po drugi svetovni vojni zmanjšali socio-ekonomske 1 V članku razlikujemo med pojmoma delitve in cepitve – slednji sugerira večjo stopnjo frakcije in konfrontacije ter se kaže v nastanku političnih gibanj in strank (Lipset, Rokkan, 1967; Norris, Inglehart, 2019). Matjaž URŠIČ, Jernej TIRAN TEORIJA IN PRAKSA let. 59, 4/2022 875 razlike med mesti in vasmi (Ravbar, 1997; Klemenčič, 2002), je slovenski pro- storski sistem iz procesa modernizacije izstopil razmeroma razpršen, brez večjih mest in z majhnimi urbanimi jedri (Uršič, 2005) ter razraščujočimi se velikimi primestnimi območji, kjer se urbani in ruralni vplivi prepletajo. Urbanizacijski pritisk v Sloveniji, tudi zaradi odsotnosti slojevske strukture, aristokracije in meščanstva, torej ni bil tako močan v primerjavi z drugimi socialističnimi in zahodnoevropskimi državami, to pa je privedlo tudi do močne identitetne povezave s podeželjem (Uršič, 2015) in obstoja nekate- rih vrednot, ki jih lahko označimo za protiurbane in egalitarne (Szelenyi, 1996; Uršič, Hočevar, 2007; Kos, 2007; Vehovar in Tiran, 2016). Razcep med urbanim in ruralnim se je v slovenskem političnem sistemu najbolj vidno izrazil v obdobju demokratizacije leta 1988 z nastankom Slovenske kmečke zveze, ki je zagovarjala zlasti interese primarnega sek- torja. Ta delitev oz. napetost med obema miljejema je pozneje ostala laten- tno prisotna (Tiran, 2015), sam politični razcep pa je nekoliko zbledel, tudi zaradi zgoraj omenjene prepletenosti mestnih, primestnih in podeželskih območij, ki pomaga ohranjati egalitarne vrednote in jih najbolje predstav- ljajo prav velika razpršena primestna območja z nizko gostoto poselitve (Deželan et al., 2014) in težnje strank k vzorcu »polovi-vse« (angl. catch-all) (Fink-Hafner, 2001). To je povzročilo zmanjševanje razlik med programi in idejno-konceptualnimi paradigmami slovenskih političnih strank: njihovi manifesti so, zlasti po letu 2000, postali precej bolj splošni, generični, manj podrobni z vidika časovne strukture izvajanja ali praktičnih nastavkov, ki bi usmerjali mehanizme, procese in orodja za oblikovanje faz implementacije posameznih razvojnih politik v Sloveniji. Kot take stranke vodijo politično razpravo na zelo splošni in deklarativni (neizvedbeni) ravni, ki prepoznava razcep med mestom in podeželjem le kot obliko politične aktivacije, torej za začasno čustveno stimulacijo volivcev, 2 zanemarja pa destruktivni potencial tovrstnih politik (Deželan et al., 2014). V kontekstu čustvene stimulacije oz. aktivacije volivcev iz predmestja in podeželja so programi političnih strank pogosto tudi zelo povezani z elementi »lokalizma« (Mlinar, 2001: 770), ki v Sloveniji igrajo pomembno vlogo. Lokalizem lahko opišemo kot razmerje med krajem (razumljenim kot prostor, ki je relativno majhen in omejen) in družbenimi pojavi v njem. Ta odnos se valorizira (ideologizira) s stališča opazovalca ali akterja in postane del njihovega stanja zavesti (Strassoldo, Tessarin, 1992). Na ta način postane lokalnost (in kraj nasploh) pomembna sestavina identitete in lahko deluje kot element neformalnega družbenega nadzora, ki vpliva tudi na politične 2 Volivci na določenih območjih so v tem pogledu pogosto nagovarjani prek čustvenega vpletanja oz. so stimulirani kot pripadniki deprivilegiranih skupin. Slovensko podeželje se v političnem diskurzu skozi razvojna vprašanja obdavčitve, dostopa do socialnih storitev in infrastrukture pogosto povezuje z idejo neenakosti v razmerju do drugih območij v državi. Matjaž URŠIČ, Jernej TIRAN TEORIJA IN PRAKSA let. 59, 4/2022 876 preference in v nasprotju s teorijami izginjajočega teritorialnega determi- nizma poudarja pomen kraja v vsakdanjem življenju prebivalcev/volivcev (Hafner-Fink et al., 2012; Malnar, 2012). Tradicionalno sta lokalizem in zakoreninjenost veljala za del konserva- tivnega pola vrednot. Zdelo se je, da so modernizacijski procesi usmerjeni v kozmopolitizem, univerzalizem in mobilnost. Teritorialno navezanost, ki jo je Tönnies (1999) opisal kot del koncepta »skupnosti« (gemeinschaft), naj bi postopoma ošibil koncept širše družbene povezanosti (gesellschaft) v smislu manjše navezanosti na lokalno okolje oz. skupnost. Strassoldo (2004: 7) pojasnjuje, da se je koncept skupnosti kot relativno zaprte, avtar- kične entitete (gemeinschaft) dejansko do neke mere ošibil pod vplivom procesov globalizacije, digitalizacije, naraščanja individualizma, neformal- nih interakcij, vendar procesa ni bilo mogoče izpeljati do konca. Navaja, da je proces »našel notranje meje v nekaterih osnovnih človeških potrebah in je dialektično ustvaril svoja lastna omejujoča protislovja in izravnalne sile« (Strassoldo, 2004: 7). Posledica teh dogajanj je bil nastanek »novega loka- lizma« (Strassoldo in Tessarin, 1992: 46), pri katerem so se elementi starega lokalizma zlili s procesi globalizacije, ki so vnesli nove elemente v lokalno okolje. Prostorske značilnosti v navezavi na lokalno okolje torej še vedno osta- jajo pomemben del mehanizmov tvorjenja političnih preferenc. Pravzaprav analiza vpliva prostorskih značilnosti na volilne vzorce postaja zaradi pomena predvidevanja politično-ekonomskih sprememb vse pomemb- nejša tematika preučevanja v politični geografiji in njeni poddisciplini volilni geografiji. V okviru prostorskih značilnosti postaja v odnosu do kon- cepta lokalnosti še posebej pomembna dimenzija kraja oz. krajevnosti. Kraj je mogoče razumeti kot kontekst družbene interakcije, kot teritorialno-kul- turno okolje. Kot take se sosesko, kraj, mesto in majhna podeželska obmo- čja lahko obravnava kot ključne prostorske oblike za opredelitev značilnih političnih identitet in kasnejših političnih dejavnosti. Za razlago človeškega vedenja se je torej treba ukvarjati z vpetostjo vsakdanjega življenja v kon- kretno (teritorialno) okolje (Giddens, 1983; Agnew, 1987). Aktivna vloga kraja kot dejavnika volilnega vedenja je bila prepoznana v številnih volil- nih študijah, ki se ukvarjajo s t. i. »sosedskim učinkom« (ang. neighborhood effect), ki ga lahko opišemo kot proces poenotenja volilnih rezultatov glede na težnjo ljudi, ki so si prostorsko blizu in volijo podobno zaradi vsakodnev- nih relacij in medsebojno vplivnih interakcij (Cox, 1971; Johnston, 1974; Miller, 1977; Pattie, Johnston, 2000; MacAllister, 2001). Drug, soroden pojav je »učinek poznanstva in sosedstva« (ang. friends-and-neighbors effect), ki se odraža v večji podpori kandidatom z domačega območja ne glede na stran- karsko pripadnost (Jones, Woods, 2004; Gimpel, 2008; Simiyu, 2010; Červ, 2015). V tem kontekstu članek povezuje lokalne in prostorske značilnosti s Matjaž URŠIČ, Jernej TIRAN TEORIJA IN PRAKSA let. 59, 4/2022 877 procesi oblikovanja političnih preferenc v Sloveniji in prikazuje prisotnost neformalnega družbenega nadzora, ki se izvaja z vsakodnevnimi družbe- nimi interakcijami na urbanih, suburbanih in ruralnih območjih. Analiza volilnega vedenja glede na tip kraja bivanja v Sloveniji Metodologija Metodološki pristop je temeljil na prostorski analizi volilnih izidov (Državna volilna komisija, 2022) in geoprostorskih podatkov iz Registra prostorskih enot, ki obsegajo tudi volilne okoliše na različnih prostorskih ravneh (Geodetska uprava Republike Slovenije, 2022). Dejstvo, da je večina od 88 volilnih okrajev v Sloveniji precej heterogenih glede na tip naselja ozi- roma vključuje tako mestna, primestna kot tudi podeželska območja, je zah- tevalo podrobnejšo opredelitev prostorskih enot za analizo, in sicer raven območij volišč, ki jih je okrog 3000 in so najmanjša razpoložljiva prostorska enota, za katero se zbirajo podatki o volilnih izidih. Analizirani so bili izidi 3 osmih zaporednih državnozborskih volitev (1996, 2000, 2004, 2008, 2011, 2014, 2018 in 2022), za katere je bilo moč dobiti prostorske podatke. Najprej smo določili tip območja posameznega volišča glede na stopnjo urbaniziranosti. Uporabljena je bila ena od obstoje- čih tipologij naselij (Ravbar, 1997; Cigale, 2005), ki temelji na družbenogeo- grafskih, fiziognomskih, strukturnih in funkcionalnih merilih (delež kmeč- kega prebivalstva, gostota poseljenosti, selitveni saldo, delež enodružinskih hiš, delovne migracije itd.). Uporabili smo poenostavljeno različico tipolo- gije, v kateri so naselja razdeljena v tri skupine glede na stopnjo urbanizi- ranosti: mesta (70), urbanizirana naselja – večinoma nekdanja podeželska naselja s primestnim značajem v bližini večjih mest (1235) in podeželska naselja (4688). Podatkovni bazi naselij in volišč smo združili in obdelali v geografskem informacijskem sistemu (GIS) s programsko opremo ArcGiS 10.8 in ArcGIS Pro. Glede na stopnjo urbaniziranosti je bila vsakemu volišču s pomočjo orodij GIS dodeljena oznaka, ki je bila uporabljena v nadaljnji analizi (glej tudi Tiran, 2011 in 2015). S takšnim postopkom smo izdelali tudi več zemljevidov volilnih izidov, ki so nam omogočili prikaz in interpretacijo rezultatov glede na izbrane lokacijske oz. družbenoprostorske spremen- ljivke (tip naselja, delež glasov za posamezne politične stranke). Obstoj neformalnega družbeno-političnega nadzora na lokalni ravni smo skušali potrditi tudi s pomočjo analize stopnje homogenosti oz. fragmenti- ranosti volilnih izidov na osi urbano–ruralno. Določili smo ga z indeksom 3 V analizi nismo mogli upoštevati glasovnic, ki so bile oddane na druge načine (predčasno glasova- nje, pošta, OMNIA, tujina), saj se te zbirajo zgolj na ravni volilnih okrajev. Matjaž URŠIČ, Jernej TIRAN TEORIJA IN PRAKSA let. 59, 4/2022 878 fragmentiranosti na skali 0–100 (Sartori, 1976; Kropivnik in Vehovar, 1995), ki je obratno sorazmeren z vsoto deležev glasov treh najmočnejših strank na posameznem volišču. Manjši indeks fragmentiranosti pomeni večjo lokalno homogenost glasov, kar bi lahko nakazalo večji družbeni nadzor, obstoj lokalizmov in učinek sosedstva. Domnevali smo, da je od vseh treh tipov naselij fragmentiranost glasov najmanjša na podeželju. Analiza volilnih izidov političnih strank Analiza podatkov je pokazala, da je iz povezave med strukturo volilnih teles večjih političnih strank in stopnjo urbanizacije oziroma tipom naselja opazna delitev med mestom in podeželjem (graf 1). 4 Graf 1: SESTAVA VOLILNIH TELES POLITIČNIH STRANK NA VOLITVAH V DZ 2022 GLEDE NA STOPNJO URBANIZIRANOSTI NASELIJ Vir: Tiran, 2015; DVK, 2022; GURS, 2022. 4 Prikazane so samo stranke, ki so na volitvah v DZ 2022 dosegle več kot dva odstotka glasov. V volilna telesa so všteti le glasovi, oddani na volišču, torej brez ostalih oblik glasovanja, kot je npr. predča- sno glasovanje. Delež slednjega se vztrajno povečuje in je bil na volitvah v DZ 2022 že 10,7 %, pri čemer prihaja do pomembnih razlik med okraji (v bolj podeželskih okrajih je praviloma med 5 in 10 %, v bolj urbanih okrajih pa med 15 in 20 %). Zato je pri vseh strankah delež mestnih volivcev nekoliko podcenjen, še posebej pri bolj urbanih strankah z velikim deležem »predčasnih« volivcev, kot je npr. Levica (16,9 %). Matjaž URŠIČ, Jernej TIRAN TEORIJA IN PRAKSA let. 59, 4/2022 879 Na volitvah v DZ 2022 so imele politične stranke zelo podoben odstotek volivcev z obmestnih območij (povprečje je 30,2 %). Obmestna oz. subur- bana območja lahko tudi z vidika volilnega vedenja opredelimo kot pre- dele, kjer se prepletajo mestni in podeželski vplivi. Ta prepletenost v smislu zaposlitvene in izobrazbene sestave, mobilnosti, grajenega okolja, gostote prebivalstva in nenazadnje tudi življenjskih stilov očitno prispeva tudi k bolj heterogenim političnim orientacijam. Večje razlike pa opazimo pri mestnih in podeželskih območjih: kot izrazito urbana stranka se je že na tretjih volit- vah zapored profilirala Levica z več kot polovičnim deležem volivcev iz mest 5 (51,6 %), kar je 17 odstotnih točk več od povprečja (34,6 %). Na drugi strani grafikona pa najdemo tri desne stranke (Nova Slovenija, Slovenska demokratska stranka, Povežimo Slovenijo) z izrazito prevladujočim dele- žem podeželskih volivcev v njihovih volilnih telesih v primerjavi z drugima tipoma (med 42,8 in 47,8 %; povprečje je 35,2 %). Primerjava podatkov iz celotnega preučevanega obdobja 1996–2022 je opredelila dva osnovna tipa strankarskih volivcev glede na tip kraja biva- nja. Na eni strani so volivci strank, ki se pretežno identificirajo z desnim oziroma desnosredinskim polom in večinoma prihajajo s podeželja. Na drugi strani spektra pa so volivci strank, ki so se na podlagi samoidentifika- cije pretežno opredeljevali za levi pol oziroma levosredinski pol (glej npr. Politbarometer, 2013) in so močneje zastopani v mestnih naseljih. Ob tem je pomembno poudariti, da volivci različnih svetovnonazorskih prepričanj živijo v vseh naselbinskih tipih. Ne glede na to Slovensko ljudsko stranko (SLS) 6 , Novo Slovenijo – Krščanske demokrate (NSi) v celotnem obdobju ter Slovensko demokratsko stranko (SDS) in Slovensko nacionalno stranko (SNS) 7 označimo za pretežno »stranke podeželja« zaradi nadpovprečnih volilnih rezultatov na teh območjih kot tudi prevlade podeželskih volivcev v njihovih volilnih telesih. V nasprotju z njimi stranke levega in levosredin- skega pola, kot so Pozitivna Slovenija (PS), Levica, Zares, Stranka Alenke Bratušek (SAB), Gibanje Svoboda (GS), Socialni demokrati (SD) 8 in Stranka modernega centra (SMC), lahko označimo kot pretežno »urbane stranke« zaradi nadpovprečnih volilnih rezultatov v mestih, od koder prihaja tudi največji del njihovih volivcev. Analiza stopnje urbano-ruralne delitve Čeprav so ti rezultati ilustrativni in kažejo na določene razlike v slo- venskem političnem prostoru, ne morejo pokazati dejanske stopnje 5 Med volilnimi upravičenci, ki so doma v mestih, je ljubljanskih slaba tretjina (32,6 %). 6 Na volitvah v DZ 2022 so nastopili na skupni listi gibanja Povežimo Slovenijo (PoS). 7 Le od volitev 2008 dalje, pred tem je stranka boljše izide dosegala v urbanih okoljih. 8 Zlasti v obdobju 1996–2008, od volitev 2011 dalje mnogo manj izrazito. Matjaž URŠIČ, Jernej TIRAN TEORIJA IN PRAKSA let. 59, 4/2022 880 urbano-ruralne delitve, ki ga je bilo treba določiti s posebnim koeficientom (glej tudi Tiran, 2015). Najprej je bilo za vsako politično stranko izračunano razmerje med povprečnim volilnim izidom v mestih in povprečnim volilnim izidom na podeželju; nato pa je bilo to razmerje obteženo z volilnim izidom stranke na državni ravni. Obtežena razmerja smo sešteli in dobili koeficient, ki kaže na stopnjo te delitve (graf 2). Vrednost koeficienta 1 bi npr. pome- nila, da izidi volitev niso povezani s stopnjo urbanizacije oziroma so poli- tične stranke dosegle popolnoma enake rezultate na obeh tipih območij. Graf 2: STOPNJA URBANO-RURALNE DELITVE V SLOVENIJI V OBDOBJU 1996–2022 Vir: Tiran, 2015; DVK, 2022; GURS, 2022. Longitudinalna analiza kaže, da je stopnja delitve med mestnimi in pode- želskimi območji ves čas navzoča, se je pa skozi čas opazno spreminjala (graf 2). Najmanjša je bila na volitvah v DZ leta 2000 (koeficient 1,49), ko se je v primerjavi s prejšnjimi volitvami precej zmanjšala predvsem po zaslugi pre- pričljive zmage Liberalne demokracije Slovenije (LDS), ki je v obdobju tran- zicije obvladovala slovenski politični prostor in se vseskozi pozicionirala kot klasična, pretežno sredinska, liberalna vseslovenska stranka, ki deluje mimo urbano-ruralne delitve in razmeroma enakomerno nagovarja volivce iz celotne države. Pozneje, zlasti pred volitvami v DZ 2008, so zavzele kul- turne in ekonomske razlike med domnevno privilegiranimi urbanimi/sre- diščnimi in domnevno zapostavljenimi podeželskimi/obrobnimi območji pomembno mesto v političnem diskurzu, zlasti desnosredinskih strank, ki so na ta način skušale mobilizirati podeželske volivce (Lukšič, 2008; Pikalo, 2008; Tiran, 2015). Politični diskurz, vezan na urbano-ruralni razcep, je leta 2011 dosegel višek z nastankom nove politične stranke Pozitivna Slovenija Matjaž URŠIČ, Jernej TIRAN TEORIJA IN PRAKSA let. 59, 4/2022 881 (PS) na čelu z županom Mestne občine Ljubljana Zoranom Jankovićem, ki je ostro nasprotoval političnim stališčem stranke SDS, ki je med drugim pro- blematizirala položaj in financiranje Ljubljane kot slovenske prestolnice. To se je – skupaj s t. i. učinkom poznanstva in sosedstva, ki je bil bolj ali manj omejen na Ljubljano – izrazilo tudi v povečanju tega koeficienta na pred- časnih volitvah v DZ 2011 (koeficient 1,81), ko so se volilni izidi strank v mestih v primerjavi s tistimi na podeželju v celotnem analiziranem obdobju najbolj razlikovali. Urbano-ruralna politična delitev je najbolj razvidna iz kartografskih pri- kazov volilnih izidov na ravni območij volišč, kjer so s svetlejšimi (desni pol) in temnejšimi odtenki (levi pol) prikazane razlike glasov v prid enega ali drugega političnega pola 9 na volitvah v DZ 2011, ko je bila ta delitev najbolj izrazita, ter na zadnjih volitvah v DZ 2022 (slika 1; slika 2). Zemljevida razkri- vata, da na slovenskem političnem prizorišču obstaja močna politično-pro- storska polarizacija na osi urbano–ruralno, ki je močnejša od drugih prostor- skih ločnic in konfliktov (npr. središče–obrobje ali regionalizmi). Razkriva se tudi, kako pomembna je lokalnost pri volilnem vedenju, saj se to spremi- nja na razmeroma kratke razdalje. Stranke, ki se uvrščajo na levi pol, so bile, podobno kot na prejšnjih volitvah, opazno uspešnejše v vseh večjih mestih (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Koper, Novo mesto itd.), desne pa na pode- želju in redkeje naseljenih območjih (Suha krajina, Škofjeloško hribovje in večji del štajerskega podeželja). Za to obdobje je bila nasploh značilna moč- nejša polarizacija strankarskega sistema, ki je povzročila razmeroma čiste leve ali desne koalicije. Na predčasnih volitvah 2014 se je urbano-ruralna delitev močno zmanjšala in spustila pod raven iz leta 2004, predvsem po zaslugi novoustanovljene Stranke Mira Cerarja (SMC, pozneje preimeno- vane v Stranko modernega centra), za katero so bili, podobno kot nekoč za LDS, značilni zmerni politični nazori, ki so presegli prejšnje delitve. Na teh volitvah je bila SMC kot stranka z največ glasovi – za razliko od PS na prejš- njih volitvah – deležna široke podpore volivcev ne le na mestnih, temveč tudi podeželskih območjih. Stopnja urbano-ruralne politične delitve je na volitvah v DZ 2018 in 2022 10 ostala na podobni, torej nekoliko nižji ravni, a je hkrati ostala prevladujoči dejavnik prostorske porazdelitve volilnih izidov (slika 2). Ta je na zadnjih volitvah – kljub številnim spremembam v strankar- skem sistemu, ki so se zgodile v zadnjem desetletju – ostala skoraj enaka kot na volitvah pred enajstimi leti. 9 Večina političnih strank na teh volitvah je bila glede na javnomnenjske raziskave (Toš, 2009: 519; Politbarometer, 2013: 28) in programske podobnosti razdeljena na dva pola: levi (DeSUS, LDS, PS, SD, TRS, ZARES) in desni (NSi, SDS, SLS, SNS). 10 V levi pol smo uvrstili GS in stranke KUL (Levico, LMŠ, SAB in SD), v desni pa ND, NSi, PoS, SDS in SNS. Matjaž URŠIČ, Jernej TIRAN TEORIJA IN PRAKSA let. 59, 4/2022 882 Slika 1: PROSTORSKA STRUKTURA IZIDOV PREDČASNIH VOLITEV V DRŽAVNI ZBOR 2011 Vir: DVK, 2022; GURS, 2022. Slika 2: PROSTORSKA STRUKTURA IZIDOV VOLITEV V DRŽAVNI ZBOR 2022 Vir: DVK, 2022; GURS, 2022. Matjaž URŠIČ, Jernej TIRAN TEORIJA IN PRAKSA let. 59, 4/2022 883 V mesecih pred državnozborskimi volitvami 2022 so se sicer odvili šte- vilni zanimivi dogodki, ki so spominjali na dogajanje izpred desetletja in so nakazovali na vnovično obuditev političnega diskurza in problematiza- cije razmerij med urbanim in ruralnim ter središčem in obrobjem, kot tudi na uporabljanje lokalizmov v politične namene. Mehanizem nagovarjanja podeželskih volivcev prek uporabe čustvenega diskurza so bolj pogosto uporabljale stranke desnega pola, denimo v razpravi o obdavčitvi nepremič- nin. V tem kontekstu je prišlo tudi do ustanovitve stranke z jasnim rural- nim političnim pedigrejem (Naša dežela), ki je kljub deklarativni umestitvi v politično sredino primarno nagovarjala volivce z obrobja in podeželja. Med drugim si je stranka za svoj sedež izbrala Maribor, kar naj bi simbolno naka- zovalo njeno zavzemanje za manj razvite dele države. Ni dvoma, da tovrsten političen diskurz lahko razumemo kot poskus naslavljanja določenih pro- storskih vrednot in lokalizmov, zlasti na podlagi »protiljubljanskega senti- menta«, ki je v delu družbe nedvomno prisoten in naj bi strankam pomagal mobilizirati volivce s podeželja, obrobja in gospodarsko manj razvitih delov države, kjer je bila volilna udeležba doslej podpovprečna (Rogelj in Tiran, 2014). Vendar se ta diskurz ni odrazil na izidih volitev v DZ, kot bi lahko pričakovali: novoustanovljeno Gibanje Svoboda je namreč na njih slavilo visoko zmago, pri tem pa s svojim predvolilnim programom in zmernejšim nastopom v veliki meri uspelo preseči obstoječo urbano-ruralno delitev. Lokalna homogenost volilnih izidov V raziskavi smo domnevali, da je zaradi aktivne vloge kraja homogenost volilnih izidov največja na podeželskih voliščih, saj je podeželje percepi- rano kot bolj zaprto okolje s tesnejšimi medosebnimi odnosi in posledično večjo stopnjo »mehkega« družbenega in političnega nadzora. Gledano skozi celotno obdobje se je domneva potrdila, saj na podeželju tri najmočnejše stranke skupaj v povprečju dosegajo indeks 29,9 oziroma 70,1 % glasov, kar je nekoliko več kot v obmestjih (67,3 %) in v mestih (66,8 %). Indeks fragmen- tiranosti je bil na podeželju najmanjši na sedmih od osmih preučevanih voli- tev (izjema so volitve 2011 po zaslugi že omenjenega učinka poznanstva in sosedstva v Ljubljani). Vendar po drugi strani razlike med tipi območij niso velike. Obenem jih ne moremo v celoti pripisati mehanizmu neformalnega nadzora, saj gre potencialno lahko tudi za posledico drugih dejavnikov, kot sta večja fragmentiranost levosredinskega pola (zlasti na volitvah 2018) in organizacijska usrediščenost levosredinskih strank v urbanih okoljih. Matjaž URŠIČ, Jernej TIRAN TEORIJA IN PRAKSA let. 59, 4/2022 884 Graf 3: INDEKS FRAGMENTIRANOSTI IZIDOV VOLITEV V DZ V OBDOBJU 1996–2022 PO NASELBINSKIH TIPIH Vir: DVK, 2022; GURS, 2022. Diskusija Podeželska in urbana območja v Sloveniji se podobno kot v drugih drža- vah razlikujejo po t. i. kompozicijskih značilnostih posameznikov, zlasti po stopnji izobrazbe, vernosti, poklicni sestavi, socialno-ekonomskem sta- tusu in vrednotnem sistemu (Statistični urad … 2002; Eurostat, 2020; Kenny, Luca, 2021). Mnogi avtorji ob tem ugotavljajo povezavo med vrednotami in političnimi preferencami (Musek, 2002; Zorko, 2020; de Dominicis et al., 2020) ter političnimi preferencami, kulturnim okusom in življenjskim slogom (Luthar, 1993, 2002; Enos, 2017; Huijsmans et al., 2021). Vendar je ravno tako pomemben tudi t. i. kontekstualni učinek, ki se kaže prek vplivov prostora na vedenje posameznika (Agnew, 1987). Domnevamo lahko, da politično delitev med mestom in podeželjem v Sloveniji v veliki meri ohra- nja tudi ustroj specifičnih prostorskih vrednot, ki izhajajo iz različnih kul- turno-zgodovinskih identitetnih nastavkov in temu primernih življenjskih stilov in vsakodnevnih praks (Kos, 2002; Uršič, Hočevar, 2007; Luthar, 2014; Logar, 2019). S tega vidika lahko urbana in podeželska območja v Sloveniji razumemo kot dve različni družbenoprostorski entiteti z določenimi poseb- nostmi, kjer aktivna vloga kraja oz. krajevnosti v smislu pripadnosti lokal- nim skupnostnim nastavkom vpliva na politične preference ljudi. Navedeni učinek prostora oziroma »učinek soseščine« se torej morebiti kaže v prilaga- janju volivca težnjam okolice ne glede na njegov osebni položaj, pri čemer okolico zaznamuje določena oblika »kulturnega kapitala« (Bourdieu, 1986: 248) ali »struktura občutij« (Williams, 2020: 166). Naraščajočo vlogo, ki jo ima pri volilnem vedenju specifična prostorska umeščenost vrednotnega sistema, so v zadnjem času razkrile tudi druge študije (McKee, 2008; Enos, Matjaž URŠIČ, Jernej TIRAN TEORIJA IN PRAKSA let. 59, 4/2022 885 2017; Rodden, 2019; Gimpel et al., 2020; Huijsmans et al., 2021). Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti na vpliv angažiranosti političnih strank, zlasti skozi njihove aktivnosti v volilnih kampanjah in politične diskurze, ki so pogosto vezani na določen kraj, pokrajino ali tip območja, npr. podeželje. Ravno tako lahko domnevamo, da dolgoletna prisotnost in vpetost dolo- čenih političnih strank v specifična, bodisi podeželska ali urbana okolja, vplivata na samoobnavljanje določenih vrednotno-političnih povezav s pre- vladujočimi življenjskimi slogi in kulturnim kapitalom. Izsledki iz pričujoče analize volilnih izidov torej nazorno kažejo, da povezava med političnimi preferencami in družbenoprostorskimi značilnostmi obstaja in pomembno vpliva na slovensko politično dogajanje in politični zemljevid. Sklepi Kompleksnost modernizacijskega prehoda v bolj globalizirano in digi- talno povezano družbo nenehno uvaja nove ravni teritorialnosti in postav- lja različna vprašanja o vlogi prostora in krajevnosti prostorskih vrednot ter obsežnosti njihovega vpliva na oblikovanje političnega vedenja. V kontekstu Slovenije je ob tem pomembno razmišljati o nadaljnjem spreminjanju raz- merij med volilnimi preferencami na urbanih, suburbanih in ruralnih obmo- čjih. Odpira se vprašanje, ali se bo vpliv delitve med urbanim in ruralnim sčasoma vendarle razblinil z nadaljnjim razvojem komunikacijskih in pro- metnih tehnologij, tj. na podlagi večje mobilnosti in prostorske dostopno- sti, novih digitalnih in virtualnih informacijskih infrastruktur. Harvey (1989: 241) na primer opaža, da sta odprava prostorskih ovir in pospeševanje fizične mobilnosti dva različna načina vplivanja na »lokalnost« in »umešče- nost« prostorov. Na eni strani lahko opazimo hitro razpršenost popularnih in kulturnih vsebin množične potrošnje v našem vsakdanjem življenju, kar spodbuja procese standardizacije kulturnih vsebin in zmanjševanja lokal- nih posebnosti v prostoru. Po drugi strani pa časovno-prostorska dimenzija vpliva tudi na intenzivnejšo povezanost s krajem. Ljudje kot taki postajamo vse bolj predani ohranjanju lokalnih posebnosti. V tej perspektivi lahko glo- balizacijo in nove tehnologije dojemamo tudi kot mehanizem, ki pomaga povečati občutljivost za zgodovino in ohranjanje kulturnih posebnosti, ki so vezane na lokalnost. Tem principom v grobem sledijo tudi rezultati geopro- storske analize volilnega vedenja v Sloveniji, ki jih lahko strnemo v nasled- nje točke: 1. Longitudinalna analiza izidov volitev v DZ med letoma 1996 in 2022 je po eni strani pokazala, da volivci različnih političnih strank v Sloveniji živijo na vseh, tako mestnih, obmestnih kot podeželskih območjih, kar prispeva k ideji postopnega razvoja vse bolj raznolikih življenjskih stilov, načinov bivanja in splošnega funkcionalnega mešanja različnih tipov območij. Matjaž URŠIČ, Jernej TIRAN TEORIJA IN PRAKSA let. 59, 4/2022 886 2. Po drugi strani pa rezultati kažejo, da je delitev na bolj levo usmerjena urbana in bolj desno usmerjena podeželska območja zelo zakoreni- njena, da skozi čas vztraja in se skozi politične diskurze povezuje z ele- menti lokalizma. Pred približno petnajstimi leti se je celo povečala in kljub določenemu zmanjšanju na volitvah 2014 vztraja še dandanes in ostaja poglaviten dejavnik prostorske porazdelitve volilnih izidov. 3. Za vse tri analizirane tipe naselij (mesta, nekdanja podeželska naselja, podeželska naselja) je značilna navzočnost elementov neformalnega družbenega nadzora, pri čemer je treba izpostaviti, da je volilno vedenje na lokalni ravni bolj homogeno na podeželju. Ob tem se postavlja vprašanje, kaj je osrednji vzrok razcepa med urbanim in ruralnim, ki ga analiza sicer ni razkrila. Ali gre predvsem za razlike v značil- nostih tam živečih posameznikov (izobrazba, narodnost, vernost, politične preference ipd.) ali miljejev, ki te posameznike obdajajo in imajo svojo sku- pnostno strukturo (prevladujoče vrednote in kulturni okus, občutek zapo- stavljenosti, lokalna zgodovina ipd.)? Gre za večno vprašanje razmerja med kompozicijskimi in kontekstualnimi vplivi, na katerega ni mogoče povsem natančno odgovoriti (Kenny, Luca, 2021). Pri tem ne gre zanemariti aktivne vloge nekaterih političnih strank, ki prisotnost lokalizmov skušajo izkoristiti ali okrepiti in v ta namen uporabljajo različne in včasih sporne tehnike pro- mocije, ki lahko vodijo v nadaljnje, tudi umetno ustvarjene delitve, pogosto povezane z naraščajočimi družbenoprostorskimi učinki nimbizma, socialne izolacije in prostorskega izključevanja (Sennett, 1996; Edensor, 2000; Kos, 2002 itd.). Te družbenoprostorske učinke lahko razumemo kot posebno vrsto političnega mehanizma, ki je morda pripomogel k vzponu, preobrazbi in ohranjanju urbano-ruralne politične delitve v Sloveniji. Delitev med mestom in podeželjem lahko dolgoročno negativno vpliva na družbeno-ekonomski razvoj Slovenije in zmanjša možnosti soglasja o pomembnih nacionalnih ciljih in projektih. Kot taka se lahko prevelika vplivnost posameznih političnih strank, ki se naslanjajo na delitev, poten- cialno odraža tudi v pretiranem in nepredvidljivem, spontanem razvoju posameznih urbanih/podeželskih območij in ovira hitrejši razvoj Slovenije kot celote. Zaradi razmeroma intenzivnega urbanega prostorskega razvoja v globalnem merilu so tovrstni politični vplivi še posebej opazni z vidika vlaganj v pomembne nacionalne projekte, kot je na primer razvoj prometne infrastrukture. Preveliko osredotočenje na lokalne projekte v primerjavi z državnimi projekti se tako med drugim odraža v slabi povezanosti letali- ške in železniške infrastrukture, kjer Slovenija že izgublja svoje primerjalne prednosti v primerjavi z drugimi območji in mesti v regiji, kot so na pri- mer Gradec, Trst, Zagreb (ACI, 2012; Marot, Uršič, 2022). S tega vidika je treba omejiti »destruktivno tekmovalnost« (Uršič, 2003: 69) med urbanimi in Matjaž URŠIČ, Jernej TIRAN TEORIJA IN PRAKSA let. 59, 4/2022 887 podeželskimi območji, ki spodbuja oblikovanje hierarhičnih odnosov med naselji (Christaller, 1966). Prilagajanje novim okoliščinam globalne poveza- nosti, digitalizacije in celostnega trajnostnega razvoja zahteva večjo pozor- nost in skrb za naravno okolje ter rabo prostora. Za zagotavljanje optimal- nega družbenoprostorskega razvoja je zato smiselno oblikovati družbeni in politični kompromis oziroma sprožiti integracijo med urbanimi, suburba- nimi in podeželskimi območji v smislu razvojnih ciljev, ki bodo upoštevali kontekst globalno-ekonomskih sprememb, nadnacionalnih vplivov ter pre- segali okvire prepogosto zamejenih lokalno usmerjenih razvojnih politik Slovenije. LITERATURA Agnew, John (1987): Place and Politics. The Geographical Mediation of State and Society. Boston: Allen & Unwin. Bourdieu, Pierre (1986): The Forms of Capital. V: Richardson, G. J. (ur.), Handbook of Theory and Research for the Sociology of Education, 241–258. New York: Greenwood Press. Cohen, Stanley (1985): Visions of Social Control. Cambridge: Polity Press. Cox, Kevin (1971): The Spatial Components of Urban Voting Response Surfaces. Economic Geography 47: 27–35. Charney, Igal, Dan Malkinson (2015): Between Electoral and Urban Geography: Voting Patterns and Socio-Spatial Dynamics in Tel Aviv. Applied Geography 58: 1–6. Christaller, Walter (1966): Central Places in Southern Germany. Englewood Cliffs: Prentice-Hall. Cigale, Dejan (2005): Posodobitev Ravbarjeve tipizacije naselij z vidika stopnje urbaniziranosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo (podat- kovna baza). Červ, Alen (2015): Vpliv učinka poznanstva in sosedstva na volilno vedenje v volil- nem okraju Tolmin. Dela 44: 25–43. Dalton, Russell J. (1996): Political cleavages, issues, and electoral change. Comparing Democracies: Elections and voting in global perspective, 2, 319–42. de Dominicis, Laura, Lewis Dijkstra, Nicola Pontarollo (2020): The urban-rural divide in anti-EU vote (WP 5). Luxembourg: Publications Office of the European Union. Deflem, Mathieu (2015): Social Control. V: Goode, Erich (ur.): Wiley Handbook on Deviance, edited by Wiley-Blackwell, 30–44. Malden, MA: Wiley-Blackwell. Deželan, Tomaž, Alem Maksuti, Matjaž Uršič, (2014): Capacity of Local Development Planning in Slovenia: Strengths and Weaknesses of Local Sustainable Development Strategies. Lex Localis – Journal of Local Self-Government 12: 547–573. Durkheim, Emile (1938): Rules of the sociological method (Translated by Sarah A. Solovay and John H. Mueller). Chicago: University of Chicago Press. Edensor, Tim (2000): Moving through the City. V: Bell, D., A. Haddour (ur.): City visions, 121–140. Harlow: Pearson Education. Matjaž URŠIČ, Jernej TIRAN TEORIJA IN PRAKSA let. 59, 4/2022 888 Enos, Ryan (2017): The Space between Us: Social Geography and Politics. 1st ed. Cambridge: Cambridge University Press. Featherstone, Mike (1991): Consumer Culture and Postmodernism. London: Sage. Fink-Hafner, Danica (2001): Politične stranke. Fakulteta za družbene vede. Fink-Hafner, Danica (2019): Populizem. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV. Fink-Hafner, Danica, Meta Novak (2021): Party Fragmentation, the Proportional System and Democracy in Slovenia. Political Studies Review (OnlineFirst). Gaudry, Karl Heinz, Abdul Shaban, Samuel Israel Levy Tacher, Pedro, Macario Mendoza (2016): Spatial Values and Their Global Legitimization in the UNESCO Designated Cultural Landscapes of the »Latin American and the Caribbean« Region. SSRN Electronic Journal. Giddens, Anthony (1983): Comments on the theory of structuration. Theory of Social Behaviour, 13: 75–80. Gimpel, James, Kimberly Karnes (2006): The Rural Side of the Urban-Rural Gap. Political Science & Politics 49: 467–472. Gimpel, Jim (2008): Distance-decay in the political geography of friends-and-neigh- bours voting. Political Geography 27: 231–252. Gimpel, James, Nathan Lovin, Bryant Moy, Andrew Reeves (2020): The Urban– Rural Gulf in American Political Behavior. Political Behavior 42 (4):1343–68. Hafner-Fink, Mitja, Janez Štebe, Brina Malnar, Samo Uhan, Slavko Kurdija, Marjan Malešič (2013): Slovensko javno mnenje 2012/1: Raziskava o nacionalni in med- narodni varnosti, Mednarodna raziskava o družini in spreminjanju spolnih vlog IV., Primerjalna raziskava volilnih sistemov CSES V. in Longitudinalni program SJM 2012 [Data file]. Ljubljana: University of Ljubljana, Slovenian Social Science Data Archives. Harvey, David (1989): The Condition of Postmodernity – An Enquiry into the Origins of Cultural Change. Oxford: Blackwell. Inglehart, Ronald, Christian Welzel (2005): Modernization, Cultural Change, and Democracy: The Human Development Sequence. Cambridge, UK ; New York: Cambridge University Press. Huijsmans, Twan, Eelco Harteveld, Wouter van der Brug and Bram Lancee (2021): Are Cities Ever More Cosmopolitan? Studying Trends in Urban-Rural Divergence of Cultural Attitudes. Political Geography 86 (102353): 1–15. Jones, Martin, Jones, Rhys, Michael Woods (2004): An introduction to political geo- graphy. Space, place and politics. London: Routledge. Johnston, Ron J. (1974): Local effects in voting in a local election. Annals of the Association of American Geographers 64 (1974): 418–429. Kenny, Michael, Davide Luca (2021): The urban-rural polarisation of political disen- chantment: an investigation of social and political attitudes in 30 European countries. Cambridge Journal of Regions, Economy and Society 14 (3): 565–582. Klemenčič, Vladimir (2002): Procesi deagrarizacije in urbanizacije slovenskega podeželja. Dela 17: 7–21. Kos, Drago (2002): Praktična sociologija za načrtovalce in urejevalce prostora. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Matjaž URŠIČ, Jernej TIRAN TEORIJA IN PRAKSA let. 59, 4/2022 889 Kos, Drago (2007): Neurbana nacija. V: Čerpes, Ilka, Dešman Miha (ur.): O urba- nizmu: Kaj se dogaja s sodobnim mestom?, 137–163. Ljubljana: Krtina, Knjižna zbirka Krt. Kropivnik, Samo, Urban Vehovar (1995): Lokalne volitve ’94. V: Lokalne volitve 1994 in njihov pomen za stabilizacijo političnega strankarskega prostora v Sloveniji: fazno poročilo za leto 1994. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Lepič, Martin (2017): Limits to Territorial Nationalization in Election Support for an Independence-Aimed Regional Nationalism in Catalonia. Political Geography 60: 190–202. Lipset, Seymour Martin, Rokkan, Stein (1967): Party systems and voter alignments: cross-national perspectives. New York: Free Press. Logar, Erik (2019): Primerjalna analiza učinkov druženja in sodelovanja v prosto- voljnih gasilskih društvih na primerih podeželskih skupnosti z Gorenjske in Sauerlanda. Geografski vestnik 91 (2): 39–52. Luthar, Breda (2002): Boj za okus in moralno odličnost: tipologija vrednotnih habi- tusov. Družboslovne razprave 18 (2002): 87–108. Luthar, Breda (1993): Pledoaje za raziskovanje politične izbire kot stilistične izbire. V: Frane Adam (ur.), Volitve in politika po slovensko, 113–138. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. Luthar, Breda (2014): Kultura in Razred. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FVD. MacAllister, Iain, Ron Johnston, Charles Pattie, Helena Tunstall, Danny Dorling, David Rossiter (2001): Class Dealignment and the Neighborhood Effect: Miller Revisited. British Journal of Political Science 31: 41–60. Marot, Naja in Matjaž Uršič (2022): Mestni turizem v Sloveniji: značilnosti in uprav- ljanje. Ljubljana, Biotehniška fakulteta. McKee, Seth (2008): Rural Voters and the Polarization of American Presidential Elections. Political Science & Politics 41: 101–108. Meier, Robert (1982): Perspectives on the Concept of Social Control. Annual Review of Sociology 8: 35–55. Miller William (1977): Electoral Dynamics. London: Macmillan. Mlinar, Zdravko (2001): Krepitev in slabitev moči lokalnih akterjev ter nastajanje in izginjanje lokalnih posebnosti v procesu glokalizacije. Teorija in praksa 38 (5): 765–785. Musek, Janek (2002): Vrednote kot prediktorji in posredovalci verskih in političnih prepričanj. Anthropos 34: 1–18. Norris, Pippa, Ronald Inglehart (2019): Cultural Backlash: Trump, Brexit and Authoritarian Populism. Cambridge: Cambridge University Press. O’Neill, Brenda, Kevin Wasko (2007): The Urban/Suburban/Rural Cleavage in Canadian Political Opinion. Annual Meeting of the Canadian Political Science Association, University of Saskatchewan, Saskatoon, May-June 2007. Dostopno prek http://www.cpsa-acsp.ca/papers-2007/wasko-oneill.pdf, 26. 3. 2018. Parsons, Talcott (1961): Theories of Society: foundations of modern sociological theory. New York: Free Press. Pattie, Charles, Ron Johnston (2000): »People who talk together vote together«: An Matjaž URŠIČ, Jernej TIRAN TEORIJA IN PRAKSA let. 59, 4/2022 890 exploration of contextual effects in Great Britain. Annals of the Association of American Geographers 90 (1): 41–66. Ravbar, Marjan (1997): Slovenska mesta in obmestja v preobrazbi. Geografski zbor- nik 37: 65–110. Rodden, Jonathan (2019): Why Cities Lose: The Deep Roots of the Urban-Rural Political Divide. First edition. New York: Basic Books. Rogelj, Boštjan, Jernej Tiran (2014): Geografska analiza volilne udeležbe v Sloveniji. Geografski vestnik 86 (2): 25–43. Ross, Edward (2009): Social Control: Control A Survey of the Foundations of Order. Piscataway, New Jersey: Transcation Publishers. Sartori, Giovanni (1976): Political parties and party systems. A Framework for Analysis, Volume 1. Cambridge, Cambridge University Press. Scheiner, Ethan (1999): Urban outfitters: city-based strategies and success in post- -war Japanese politics. Electoral studies 18 (1999): 179–198. Scull, Andrew (1988): Deviance and Social Control. V: Smelser, Neil (ur.): Handbook of Sociology, 667–693. Newbury Park, CA: Sage. Sennett, Richard (1996): Flesh and Stone: The Body and the City in Western Civilization. New York: Norton. Simiyu, Robert (2010): Politics of Residency, Friends and Neighbours Effect, and Voting Patterns in Kwanza Constituency, Kenya, 1988–2000. African Geographical Review 29: 37–61. Spencer, Herbert (1967): The Evolution of Society. V: Carneiro, Robert (ur.): Selections from Herbert Spencer’s Principles of Sociology. Chicago: The Uni- versity of Chicago Press. Stern, Michael, Bryan Rookey (2013): The Politics of New Media, Space, and Race: A Socio-Spatial Analysis of the 2008 Presidential Election. New Media & Society 15 (4): 519–540. Strassoldo, Raimondo (1990): Lokalna pripadnost in globalna uvrstitev (Local affili- ation and global placement). Družboslovne razprave 7 (10): 64–76. Strassoldo, Raimondo, Nicoletta Tessarin (1992): Le radici del localismo – Indagine sociologica sull’ appartenenza teritoriale in Friuli. Trento: Reverdito edizioni. Strassoldo, Raimondo (2004): The meaning of localism in a global world. Paper presented at the conference The global and the local in mobile communica- tion. Budapest, June 10–12, 2004. Szelenyi, Ivan (1996): Cities Under Socialism – and After. V: Andrusz, Gregory, Harloe, Michael, Szelenyi, Ivan (ur.): Cities after socialism: Urban and regional change and conflict in post-socialist societies, 286–317. Oxford, Cambridge: Blackwell. Tiran, Jernej (2010): Tip naselbinskega območja kot dejavnik volilnega vede- nja: Analiza volitev v Državni zbor 1996–2008 (diplomsko delo). Ljubljana: Filozofska fakulteta. Tiran, Jernej (2011): Settlement Area Type as a Factor in Electoral Behaviour in Slovenia. Hrvatski geografski glasnik 73 (1): 87–98. Tiran, Jernej (2015). Urbano« proti »ruralnemu«: nov razcep v slovenskem politič- nem prostoru?. Teorija in praksa 52 (1–2): 271–290. Matjaž URŠIČ, Jernej TIRAN TEORIJA IN PRAKSA let. 59, 4/2022 891 Toš, Niko (2009): Vrednote v prehodu IV.: slovensko javno mnenje 2004–2009. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Inštitut za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja. Tönnies, Ferdinand (1999): Skupnost in družba: temeljni pojmi čiste sociologije. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Ubarevičienė, Rūta, Donatas Burneika, Maarten van Ham (2012): Socio-Spatial Transformations, Suburbanisation, and Voting Behaviour in the Vilnius Urban Region. SSRN Electronic Journal. Uršič, Matjaž (2003): Urbani prostori potrošnje. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani. Uršič, Matjaž (2005): Integracija urbanega sistema Slovenije: hierarhično ali nehie- rarhično omrežje? (doktorska disertacija). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Uršič, Matjaž (2015): Skriti pridih podeželja? Razrednost in »urbanost« v primeru Ljubljane in Maribora. Teorija in praksa 52 (1–2): 236–252. Uršič, Matjaž, Marjan Hočevar (2007): Protiurbanost kot način življenja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede (Knjižna zbirka OST). Vehovar, Urban, Jernej Tiran (2017): Structural and cultural characteristics of Slovenian society and potential for establishment of authoritarian rule. Research in social change, 9.1: 49–68. Williams, Raymond (2020): Dežela in mesto. Ljubljana: Studia Humanitatis. Zorko, Žan (2020): Strukturni in vrednotni politični razcepi: analiza slovenskega volilnega telesa v letu 2017. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. VIRI ACI – Airports Council International (2014): ACI ANNUAL World Airport Traffic Report (AWATR). ACI, 2012. Dostopno prek https://www.aci-europe.org/, 15. 8. 2022. Geodetska uprava Republike Slovenije – GURS (2022): Register prostorskih enot. Dostopno prek https://www.e-prostor.gov.si/podrocja/prostorske-enote-in- -naslovi/register-prostorskih-enot/, 15. 8. 2022. Državna volilna komisija – DVK (2022): Izidi volitev v Državni zbor Republike Slovenije 1996, 2000, 2004, 2008, 2011, 2014, 2018 in 2022 (prikaz po voliščih). Lukšič, Igor (2008): Pri upiranju skušnjavam je ključna kontrapomoč (intervju- val Stepišnik, M.). Večer, 15. 3. 2008. Dostopno prek http://www.vecer.com/ vecer2007/default.asp?kaj=3&id=2008092605364565, 15. 8. 2022. Malnar, Brina (2012): Rastoči lokalizem in umik v zasebnost. Blogspot. Dostopno prek http://brinolina.blogspot.com/2012/05/rastoci-lokalizem-in-umik-v-zaseb- nost.html, 20. 8. 2022. Pikalo, Jernej (2008): Ključ je v provinci. Mag, 9. april 2008: 47. Politbarometer (2013): Politbarometer 1/2013. Ljubljana: Center za raziskovanje javnega mnenja, Fakulteta za družbene vede. Statistični urad Republike Slovenije (2002): Prebivalstvo po veroizpovedi in tipu naselja, Slovenija, popisa 1991 in 2002. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji leta 2002. Dostopno prek https://www.stat.si/ popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=8, 30. 9. 2022.