Zagotovimo boljšo kvaliteto Hamamaid v l/eiettiu Z viškom premoga postaja tržišče glede kvalitete iz dneva v dan bolj zahtevnejše. Problem kvalitete je tudi v našem podjetju precej pereč. Ce pogledamo po napolnjenih vagonih, opazimo med premogom tudi primesi jalovine, kar ima za posledico večkratne reklamacije odjemalcev. Podjetje ima s tem veliko finančno izgubo na eni strani, na drugi strani pa tudi lahko povzroči izgubo odjemalca. Vzrok, da prihaja jalovina med premogom je, prvič, v sami od-kopni metodi (rušenje krovnine), drugič pa, ker so v samem pre-moškem sloju proti talnini jalo-vinski vložki, katere pa ob priliki odkopavanja ni mogoče izločevati. Ker pa imamo že itak težak problem s prodajo, je nujno, da poskrbimo, da jalovina ne bo v taki meni prihajala med premog. Ta primer odbiranja jalovine je potrebno najprej poostriti na samem čelu. Večkrat se zgodi, da ob priliki nakladanja premoga iz nadkopnega dela vdre jalovina v sam transporter. Namesto, da bi se v takih primerih ustavil transporter in se odstranila jalovina, se čestokrat transporter neodgovorno sipusti naprej. Takšne primere moramo v bodoče odpraviti. Potrebno je tudi, da bodo čuvarji trakov bolj intenzivno od-birali jalovino. Nadalje bi bilo dobro, da bi se na klasimici po-ostrilo odbiranje jalovine; Le na ta način bi se zmanjšal procent j alovinskih primesi in bi s tem zadovoljili in si zagotovili naše odjemalce, kar bi se pozitivno odražalo v finančnem uspehu podjetja in seveda tudi na osebnih prejemkih. Miklavžina Vinko V zahodnem polju se je začelo z odkopavanjem na kotu + 5 m Ze dalj časa, skoraj 4 mesece je etaža kota + 5 pripravljena za odkopavanje, vendar se čelni transporterji niso veselo sukali v ritmu dela. Oba čela sta stala nemo in tiho, tišine niso motili odmevi eksplozij in veseli vzkliki rudarjev. Kot je znano se je z vrtanji iz površine na tem področju za ugotovitev geoloških prilik v katerem se nahaja sloj ugotovilo, da imamo v krovnini bolj ali manj debele leče peska, ki je v gotovih primerih tudi vodonosen. To pomeni, da se nahaja med posameznimi zrni peska tudi voda. Te je seveda lahko več ali manj. Odvisno je od debeline peska oziroma večjih ali manjših praznin pri debelejših oziroma drobnejših granulacijah peska. Količina vode je tudi odvisna na kako veli- kem področju se nahaja oziroma kako veliko je področje, odkoder se napaja. Da bi se vse te stvari ugotovile je bilo potrebno vrtati iz jame v krovnino vrtine. Izvrtati take vrtine pa ni tako enostavno in na tem področju nismo imeli prav nobenih izkušenj. Kader vrtalcev se je sproti izpopolnjeval in pridobival na izkušnjah, za kar ima veliko zaslugo vodja globinskega vrtanja — tov. Culk. Kljub težavam smo izvrtali na tem področju dve vrtini pri katerih je bilo ugotovljeno, da imamo med premogovo plastjo in plastmi peska 40—50 m gline, ki je dobro izolacijsko sredstvo. Poleg tega tudi v spodnjih plasteh peska nismo zapazili vode. Tako debela vmesna plast gline popolnoma zadošča po izračunih, ki slonijo tudi na praktičnih izkušnjah Pred dnevi je obiskala Velenje mladinska delegacija Komsomol-cev iz Sovjetske zveze, katere so med drugimi sprejeli predsednik Občinskega ljudskega odbora Šoštanj tov. Peter Šprajc, sekretar Občinskega komiteja LM tov. Milan Šterban, predsednik Socialistične zveze delovnih ljudi Velenje tov. Volk Jože in drugi predstavniki ljudske mladine. (Glej zadnjo stran!) za varno odkopavanje pod plastmi peska. Kljub temu pa so bile potrebne pred pričetkom odkopavanja temeljite priprave, da se zadosti vsem varnostnim meram za primer eventuelnega vdora. Znano je, da smo zgradili filtrne pregrade, signalizacijski sistem, ki deluje pri vsakem streljanju v stropu, vgradili smo črpalko večje kapacitete in še mnogo drugib stvari. Z vsemi varnostnimi merami hočemo zagotoviti našemu rudarju res varno delovno mesto, ker varnost ljudi nam mora biti prva skrb. Lahko rečemo, da smo popolnoma varni. To varnost pa z varnostnimi merami samo podkrepimo, tako, da bodo naši rudarji res lahko s poletom popri-jeli za delo na teh čelih, na katerih so že tako težko čakali na odkopavanje. In«. S. F. V DANAŠNJI ŠTEVILKI: # Kontrolne markice # Odnos do orodja v jami 9 Predlogi za tehnične izboljšave # Delo lastne gradbene režije # Umetno sonce v Prelogah 0 Problemi pri uporabi jeklene podgrade 9 O velenjskem gradu 0 Sprehod po Velenju 0 Prehitevaj varno 9 Šport # Knjige 0 Novi lokala 0 Skozi vihar POPRAVEK! V 3. številki »Rudarja« je pri članku na naslovni strani »Visoki gostje v Velenju« nastala neljuba pomota. Pravilno se glasi: »... podpredsednik izvršnega sveta FLRJ Edvard Kardelj...« Uredništvo V Banovičih v rudniku »Ra-dina« se je 27. februarja v popoldanskih urah pripetila huda nesreča. Pri eksploziji je zgubilo življenja 53 rudarjev. Prizadetemu kolektivu in družinam ponesrečenih rudarjev naše najiskre-nejšo sožalje! Podrobnosti o nesreči bomo objavili v naslednji številki. Odnos do orodia v jami FRAN JO KLJUN ISCEMO PRIJATELJE! Ce pogleda nekdo, posebno tisti, ki je prvič v jami, premog, ki ga transporterji in trakovi vozijo od čel do drobilcev, se mu zdi, da gleda potoček, ki se izliva v drugega in ta že v potok, ki mirno in enakomerno teče, ne oziraje se na noč ali dan, letni čas, leto. Zdi se mu, da je vse zelo enostavno, brez motenj, brez zastojev. Vsak rudar, vsak ključavničar in električar, vsak član našega kolektiva pa ve, da vedno ni tako. vedno ne gre vse, kot si vsi želimo. Ko sem hodil ob trakovih, mi je šinila v glavo misel, kaj ko bi izračunal, kolikšna je poraba električne energije, če je trak postavljen in sestavljen, kot je treba, če izkazujejo valjčki najmanjše trenje, prav tako bobni pogonske in povratne postaje, če je čiščenje traku in za traki brezhibno, če so presipna mesta pravilno narejena, da ni prevelikega trenja med gumastim trakom in gumo, ki je T>ritrjena na stranicah presipk itd. Potem pa še, če smo v drugi skrajnosti, da je montaža slaba, da so »jahači« zviti, da ie veliko trenje v val jčkih in bobnih, da je veliko uporov na presipnih mestih, predvsem pa, da se trak in za trakovi slabo čisti. Številke so me resnično izne-nadile, zato bi jih rad povedal vsem, da se nad njimi zamislimo in skušamo vsak po svojih močeh pomagati, da bi bil uspeh zagotovljen. Enačba za moč, ki je potrebna za transport je nekaj ton premoga pri poljubnem traku, morebitno višinsko razliko, težo vseh vrtljivih delov, hitrost traku, količnik trenja v valjčkih ter še količnik, s katerim zajamemo vse ostale vplive (upor vrtljivih delov proti vrtenju, upor gume proti upogibanju preko bobnov in KONTROLNE MARKICE IN NJIHOV NAMEN krivljenju v žleb. Zajeto je pre-sipno mesto, torej kako čisto je, prav tako pa tudi stanje ob celotnem traku itd.). Zadnji količnik je zelo odvisen od dolžine traku, čim daljši je trak, tem večja je seveda tudi moč. Oba količnika pa sta odvisna od pogojev, v katerih stroj obratuje, to sem že omenil. Cim slabši so le-ti, tem večji sta obe števili in z njimi moč potrebna za pogon stroja. Jasno je, da se potrebni dolžini ne moremo izogniti, ravno tako ne masi premoga, teži vrtljivih delov, hitrosti. Saj trak zato postavimo, da neko maso premoga transportiramo na neki razdalji s čim bolj primernim trakom. Ne moremo se izogniti niti trenju niti uporom, lahko pa jih zmanjšamo na čim manjšo mero. Nečistoči na presipnih mestih in za traki se pa sploh lahko izognemo. V računu sem vzel za osnovo raven trak dolžine 150 m, ki transportira maso premoga 200 t/h, s hitrostjo 2,15 m/sek. (takih hitrosti, je v jami največ) in tak najmanjši količnik trenja ter take upore, ki jih v naši jami še lahko dosežemo, če skrbimo za trak, kot sem že omenil. Potrebna moč za tak trak je 10 kW oziroma poraba 10 kWh električne energije na uro. Pri enaindvajset urnem pogonu je to 210 kWh na dan. Če vzamemo 300 delovnih dni in ceno električne energije 10 din za 1 kWh dobimo 630.000 din na leto. Sedaj pa vzemimo trak, ki pa obratuje v tako slabih pogojih, ki so še možni pri nas (pripominjam, da so pogoji v naši jami bliže temu primeru). Izračunana moč je enkrat večja in sicer 20 kW. Tako je potem cena električne energije 1,260.000 din. (Nadaljevanje na 10. strani) kar bo dokazal z markico št. 1. To markico, ki bo služila za uvoz in izvoz, bo imel vsak pri sebi na delovišču in jo bo oddal O tem problemu bi lahko marsikdo še kaj več napisal in povedal. Če se zamislimo, da mora človek imeti jedilni pribor, če ho-.če jesti, je ravno tako pri delu, ki je tudi neizvedljivo brez orodja. Tudi učinka se ne da doseči takega kot bi ga sicer, če orodje ni vredu. Prav tako je tudi z nesrečami, ki jih je mnogo manj pri lepo in skrbno urejenem orodju. Pri nas v jami delamo pri tem mnogo napak. Vse premalo pazimo na orodje! Če začnemo kar pri čelu. Več o tem bi seveda povedali stari rudarji, ki so znali bolj paziti na orodje, kot mi dandanes. Pri ravnanju z orodjem smo močno popustili in smatram, da na tak način in po taki nedisciplinirani poti v tem oziru ne moremo več naprej. Pa poglejmo, kdo vse so krivci pri tem brezvestnem ravnanju z orodjem. Mislim, da lahko rečem, da prav vsi; od nabave lesa, izdelave v delavnicah pa do korist-nikov orodja. Često se dogaja, da so toporišča na zasekačih taka, da zdržijo komaj eno dnino ali pa še manj. To je seveda krivda v slabem lesu. Mnogokrat so krivi tudi kovači, ki nepravilno kujejo ter je rezilo zelo slabo, toporišče pa sorazmerno dobro. In seveda ru-rudarji namesto, da bi nesli nasajeni zasekač, ga običajno kar odlomijo in s tem napravijo škodo. Eno takšno toporišče nas stane približno 600 dinarjev. Vse to gre na račun materialnih stroškov. Zgodi se tudi, da nekateri brez-vestneži namenoma odrežejo ročaj od rezila in ga nesejo domov, ter ga potem uporabljajo za sekiro. Take stvari na vsak način ne bi smeli dopuščati! Prepričan sem, da ne bi nihče to delal, če bi se zavedal, da gre to vse iz naših žepov in seveda pravtako tudi iz njegovega. Če so materialni stroški večji, se prav gotovo zmanjša osebni dohodek. Sedaj, ko so se osnovale ekonomske enote, pride vse skupaj: S prvim marcem se bo za vse zaposlene v jami ponovno uvedla nujno potrebna kontrola z mar-kicami. Marsikdo se bo vprašal, zakaj je zopet to potrebno, ker gre sedaj že dva meseca brez njih |n je tako bolje itd. Na to mislim dati naslednji odgovor in obrazložitev. Sistem kontrole z markicami je danes vpeljan v vseh rudnikih na svetu in ima dvojni namen. Prvič, da se na ta način vodi stroga kontrola in evidenca vseh zaposlenih ljudi v jami, ki gredo v jamo in iz nje. Na kraju vsakega »šihta«, ko je izvoz končan, se na ta način ugotovi, kdo je slabo gospodarjenje, zanemarjanje orodja in drugo, še bolj do izraza. Mislim, da ga ni človeka med nami, ki mu ni nič do denarja. Vidite tovariši, že zato nam ne sme biti vseeno, kako gospodarimo in kakšni so materialni stroški. Zato je treba na vsakem koraku misliti, kako bomo s čim manjšimi, stroški čimveč ustvarili. To bo sigurno v korist nam samim in seveda tudi skupnosti. Ravno pri orodju bi lahko mnogo prihranili, če bi samo malo pazili nanj in delali malo bolj z ljubeznijo. Vsi vemo, da zasekač ni kladivo. Pa se še vedno zgodi, da nekdo nima pri roki kladiva da bi »zabil« zagozdo pri stojki, pa vzame kar zasekač. S tem dejanjem uničuje orodje, ki za to delo ni primerno pa tudi svojega bližnjega tovariša lahko poškoduje, kar se je tudi že zgodilo. Tudi evidenca v orodju je zelo slaba. Včasih je bila mnogo boljša. Po mojem mnenju bi bilo pametno, da bi se na vsakem delovišču zadolžil en kopač, ki bi vodil evidenco nad orodjem. Potem bi bilo veliko manj nejevolje in kritiziranja, ko se more novo naročeno orodje večkrat plačati, dejansko pa je vsa jama posejana z njim. Najbolj raztrošeno je orodje po nedeljah, ko razne tesarske skupine raznosijo čelno orodje po vsej jami. Naslednji dan — v ponedeljek pa je treba čelnim delavcem celo uro iskati orodje, namesto, da bi v tem času nakopali več ton premoga. Večkrat se zgodi, da se pri krajšanju transporterja najdejo zasekači pod gumo in pri tem pride do zastoja. In tako je spet izpad proizvodnje tu! Še marsikaj bi o tem lahko napisal pa upam, da z razvojem tehnike raste tudi naša zavest in bomo v tem pogledu iz dneva v dan boljši in bolj disciplinirani in imeli pravilen odnos do orodja — našega največjega pomagača pri delu. Lojze Potrč ostal v jami, pa naj si bo to v nadurnem delu ali pa, kar je tudi možno v tako veliki jami kot je naša, da je zašel v stranske rove ali pa v zaplinjeno področje. V vsakem primeru imamo evidenco in se na ta način lahko podvzamejo vsi potrebni ukrepi v najkrajšem času. ' Nadalje je možno le na ta način ob eventuelnih nesrečah v najkrajšem času ugotoviti imena in število ponesrečenih. Drugi namen kontrole z markicami pa je ta, da se kontrolirajo in pišejo dnine ter nadure zaposlenih v jami. Tehnična izvedba kontrole z markicami bo pri nas naslednja: Vsak, ki je zaposlen v jami, bo dobil svojo markico s tekočo številko, s katero bo v evidenčni knjigi navedeno njegovo ime. To markico bo moral oddati kontrolorju pred vstopom v jamo, kontrolor mu bo pa istočasno izdal drugo markico, ki se bo razlikovala od prve in bo služila samo za uvoz in izvoz s kletkami. Te markice bodo oštevilčene od 1 do 13 in sicer bo 48 markic s številko 1, 48 markic s številko 2 itd., toliko kolikor bo pač voženj. Namen tega načina je, da bo lahko šel s prvo kletko ven samo tisti, ki je šel s prvo tudi v jamo. pri izhodu iz jame kontrolorju, ta pa mu bo zopet vrnil njegovo evidenčno markico, ki mu bo zopet služila za ponoven vstop v jamo. Za tiste zaposlene, ki hodijo uro prej v jamo, pa bodo uvozne markice druge oblike s samo po 10 enakih številk, ker se pri izrednih vožnjah sme voziti samo po 10 ljudi. Za ostalo tehnično osebje pa se bo vodila kontrola samo z evidenčnimi markicami, katere bodo oddajali in sprejemali pri signalistih. Tovariši, mislim, da sem dovolj jasno obrazložil nujnost kontrole z markicami in bi ob tej priliki prosil, da z razumevanjem pomagate pri začetnih težavah, ki se bodo sigurno pojavljale. Prav tako prosimo vse rudarje, da skrbno pazijo na markice, ker bo potrebno vsako zamenjavo plačati, brez markice pa ne bo mogel nihče v jamo. R. T. mm Delo lastne gradbene režije Predlogi za tehnične izboljšave Komisija, ki obravnava predloge za tehnične izboljšave, je že dvakrat zasedala. Na zadnji seji je obravnavala dva predloga in odločila, naj se preizkusita. Prvi predlog je vložil vodja oddelka v zapadni jami tovariš Korelc Hinko, ki je svoj predlog na seji komisije tudi podrobno obrazložil. Namen njegovega predloga je, da bi preprečili nenadne izpade jeklenih stojk zaradi pritiska in tako zmanjšali obratne nezgode, ki jih povzročajo takšni nenadni in nepričakovani izpadi. Gre tedaj za večjo varnost pri delu. Komisija je soglasno ocenila predlog za koristen in izrekla, naj ekonomska enota jame zahod predlog preizkusi, naš konstrukcijski biro pa naj Korelčevo idejo poprej še tehnično obdela. V roku dveh mesecev mora vodja ekonomske enote jame zahod poročati komisiji rezultate tega preizkusa, nakar bo komisija izdala dokončno odločbo. Drugi predlog je vložil Ocepek Roman, ključavničar v črpališču. Njegov predlog se nanaša na odpravo pomanjkljivosti pri sedanjem uvozu In izvozu moštva v jamo in iz jame. Komisija je predlog v njegovi navzočnosti podrobno proučila in ugotovila, da je koristen in vreden preizkusa. Predvsem gre za prihranek na času. Predlog bo preizkusila ekonomska enota klasirnica in predložila komisiji rezultate preizkusa v roku enega meseca. Komisija je prejela med tem že tri nove predloge. Vodja oddelka na 80. etaži tov. Jelen Jože predlaga nov način ropanja lokov v težkih pogojih. Tovariš inž. Za-goričnik Štefan, vodja zračenja, je vložil kar dva predloga. Prvi se nanaša na podgrajevanje prog z eliptičnim jeklenim podpor jem iz starih tračnic, drugi pa na izpopolnjeni način dobivanja premoga v stropu širokega čela in pridobivanje premoga na dveh širokih čelih dolžine 30 m s skupnim odvozom. Komisija bo obravnavala te nove predloge na prihodnji seji. Sklepe bomo objavili v prihodnji številki. Komisija za tehnične izboljšave Zakaj dobra razsvetljava? Svetloba ima v našem življenju nadvse pomembno vlogo. Saj si brez nje življenja ni mogoče zamisliti. Kako važna je, pa začutimo šele takrat, ko je nenadoma zmanjka, ali če jo imamo premalo. Ker precejšnji del svojega časa preživimo ob umetni svetlobi, je potrebno, da si jo malo pobli-že ogledamo. Umetno svetlobo proizvajamo danes skoraj izključno z električno energijo. Ločimo dve vrsti električnih svetlobnih virov — žarnice z žarilno nitko in žarnice na razelektrenje v plinu (fluorescenčne žarnice in žarnice na kovinske pare). Vse te se medsebojno razlikujejo po količini svetlobe, ki jo izsevajo, po barvi svetlobe, pa tudi po ekonomičnosti. Za delovni prostor je najvažnejša količina svetlobe, ki pade na določeno ploskev, to je osvetljenost. Merska enota za osvetljenost je luks. Jugoslovanski standard določa za vsako vrsto dela najmanjšo določeno osvetljenost v luksih. Za srednje fina dela, na primer mora biti osvetljenost najmanj 40 Iuksov, priporoča pa se 80 luksov. Razen osvetljenosti je treba upoštevati še enakomernost razsvetljave, barvo svetlobe, bleščanje in drugo. KAKŠEN PA JE VPLIV SVETLOBE NA ČLOVEKOVO DELO? Podobno kot se razlikuje razpoloženje človeka v svetlem sončnem dnevu ali če je nebo prekrito s sivimi oblaki, je odvisno njegovo razpoloženje tudi od umetne razsvetljave. S tem pa tudi sposobnost za delo. S poizkusi je ugotovljeno, da se z zboljšanjem razsvetljave tudi proiz- vodnost dela poveča. Nasprotno pa se pri slabi razsvetljavi- oči prehitro utrudijo, refleksi so slabši, za isto delo pa je potreben večji napor. Prav tako je možnost nezgod pri šibki svetlobi zaradi slabe vidljivosti in utrujenosti neprimerno večja. Osebi, ki je stalno zaposlena pri nezadostni razsvetljavi tudi prehitro opeša vid. To pa je velik udarec za vsakega prizadetega. Nazadnje pa še poglejmo kakšna je razsvetljava v našem podjetju. V jami, kjer dela večina zaposlenih, so rudarji vezani v glavnem le na svojo prenosno svetilko. Stalno razsvetljena so le stabilna mesta. Na zunanjih obratih pa so dani vsi pogoji, da bi bila razsvetljava lahko primerno urejena. To velja predvsem za delavnice. Meritve osvetljenosti so pokazale, da razsvetljava v glavnem ne odgovarja niti minimalnim vrednostim osvetljenosti, ki jih navajajo, JUS standardi. Najslabše je stanje v montažni hali in strojni delavnici elektro-strojnega obrata. Sorazmerno najboljšo razsvetljavo pa imajo vajeniške delavnice. Na splošno je nujno, da se raz-svetljevalne naprave preuredijo in dopolnijo tako, da bodo v skladu s časom, v katerem živimo in s potrebami. Pri tem nam ne sme biti žal manjših materialnih sredstev, ki so za preureditev potrebna, kajti nedvomno je dobra razsvetljava eden od najvažnejših delovnih pogojev v naših delavnicah. Pravilno reševanje tega problema pa bo prav gotovo dalo dobre rezultate v delu, tako v pogledu produktivnosti kot tudi v pogledu varnosti pri delu. M. J. Gradbeni obrat pri RLV je bil ustanovljen z namenom, da čim več gradbenih-obrtniških in instalacijskih del izvaja v lastni režiji. Prednosti take izvedbe del so predvsem v tem, da je gradnja cenejša, kvalitetnejša ter da se objekti končajo v zahtevanih rokih. Naša lastna gradbena režija je s svojim delom v celotnem obdobju svojega obstoja opravičila svoj obstoj, saj je z izgradnjo številnih objektov dokazala, da v tem ne zaostaja za rednimi izvajalci gradbenih del. Ugotavlja se lahko to, da je bila v mnogih primerih ta celo presežena. Sistem in organizacija dela sta se pri lastni gradbeni režiji iz leta v leto stopnjevala tako, da si je kolektiv obrata v teku 10-letnega obstoja pridobil mnogo izkušenj za izvedbo vseh vrst gradbenih del, tako v visokograd-nji kot v nizkogradnji. V mnogih primerih so bile gradbenemu obratu postavljene velike in odgovorne naloge in zadolžitve, katere so bile skoraj na videz neizvedljive, vendar so bile kljub vsemu skoraj vedno zadovoljivo izvršene, kar je nedvomno med ostalim tudi rezultat sposobnosti in pripravljenosti kolektiva obrata. Ta se je tekom časa obstoja obrata ustalil, kar se pri vseh delih pozitivno odraža. Zelo ugodno vpliva na samo načrtno in smotrno delo predvsem to, da je večji del kolektiva že zelo ustaljen, saj pri zaposlenih prevladujejo pretežno delavci z daljšo dobo zaposlitve. Tudi pogoji, kateri se nudijo zaposlenim članom kolektiva obrata s tem, da so bila razen rudarjem tudi večjemu številu gradbenih delavcev dodeljena družinska stanovanja, drugim pa primerna samska stanovanja. Vse to mnogo pri speva k večji delovni pripravljenosti in storilnosti. Kolektiv našega rudnika je v vseh preteklih obdobjih pa tudi sedaj vlagal za namene družbenega standarda velik del družbenih in lastnih sredstev tudi za gradnjo stanovanj in objekte kultur-noprosvetne dejavnosti. Rezultati teh vlaganj so vidni, v razmeroma kratkem času je bilo je bilo zgrajeno sodobno rudarsko mesto, kjer prebivajo mnogi srečni prebivalci — rudarji, med njimi pa tudi člani kolektiva gradbenega obrata. S številkami bi se lahko dokazoval celoten obseg vrednosti in količin del izvršenem po gradbe- nem obratu v preteklih obdobjih, vendar to ni potrebno, ker je vse to za vsakega poznavalca izgradnje Velenja vidno, kar pa tudi ocenjuje celotno dejavnost kolektiva obrata. Vzporedno z razvojem in rastjo osnovne rudarske dejavnosti se je razvijal gradbeni obrat, ki pa ima tudi za v bodoče vse pogoje za uspešno delo. To delo bo tem boljše in lažje, ker obstojajo za to prav idealni pogoji, saj se bodo v bodoče izvajala vsa dela po projektih PROJEKT BIROJA RLV, kar bo omogočalo tesno koordinirano delo, predvsem to, da bodo lahko reševali sporazumno vsi nastajajoči problemi. Ker so dani za perspektivno izgradnjo prav vsi pogoji za nadaljnjo uspešno delo, bo kolektiv gradbenega obrata moral stremeti za tem, da se v operativno organizacijskem smislu še bolj utrdi, tako da bo sposoben prav verjetno že v bljižnji bodočnosti prevzeti še večje in odgovornejše obveze razen dosedanjih in predvsem izgradnjo energo-kemo kombinata. WWMMMMMBMM§. Tovarištvo Rudarski poklic je težak in nevaren. Potrebno je mnogo fizičnega napora, še več pa vzajemne pomoči, razumevanja in tovarištva. Nikjer ne pride tovarištvo toliko do izraza kot ravno med rudarji. Z roko v roki se dosegajo novi in novi cilji in premagujejo nenehne ovire. Zal pa vsi ne vedo za to! Saj je čisto razumljivo, da se človek tu in tam malo pošali. Samo velikokrat ta šala le preskoči svoje meje in namesto, da bi pripomogla k dobri volji, napravi ravno obratno. Morda samo majhna gumica, ki jo spustiš tovarišu v obraz, pa že naredi nič koliko slabe volje, rodi prepir in jezo. To nikakor ni tovariško! Čeprav je to zelo nedolžna stvar tudi pri tem lahko poškoduješ prijatelja. Prepričan sem, če bi vsaj malo pomislil na to, bi jo raje vrgel proč. Prepirov in jeze med rudarji res ne sme biti. Nikoli ne veš, kdaj boš potreboval pomoč od svojih tovarišev. Morda bo to že naslednjo minuto. Ce se tega zavedaš, boš vsekakor prenehal z neslanimi šalami in po svojih močeh čimbolj krepil tovarištvo. Ledinek Milan Umetno sonce v Prelogah Za borno hrano... Vsa začudena gleda žena moža, ko se vrne iz službe. Ze je hotela, da mu očita, pa vendar, v grlu jo je stisnilo, ni in ni mogla z očitkom na dan. Mož opazi, da z njo nekaj ni v redu. »Kaj pa se tako čudiš draga? Nekam zbegano zgledaš, kaj pa se je zgodilo?« je mož že v skrbeh. Nerodno ji je postalo, uvidela je, da je mož popolnoma trezen, ojunačila se je ter vprašala: »Kaj pa si tako rdeč, kot da bi se celi dan sončil?« Sedaj se je tudi možu posvetilo, obrazložil je svoji nežni polovici, da se je res sončil, pa ne celo dopoldne, le par minut in to v kopalnici v rudniku, kjer so montirane te naprave, ali »umetno sonce«, kakor se že temu modno reče. »To ti pa ne verjamem«, se dela žena nevernega Tomaža. Mož pa ji vse natanko obrazloži, kakšna je ta stvar, da je potrebno le dobrih pet minut, seveda je treba to v določenih presledkih ponavljati, da koži nadomestiš, pri delu v temi izgub j eno odpornost ter s tem pridobiš za kožo potrebne ultravioletne žarke. Po vsej obrazložitvi odleže ženi, oju-nači se in pove možu, kakšne čudne misli so ji rojile po glavi. Tako, doma! Poglejmo zdaj drugo plat tega umetnega sonca. Da so te naprave dragocene ter da so potrebne, posebno še rudarjem (nadaljevanje) V zadnjem članku sem omenil nekaj splošnih problemov pri vzdrževanju jeklene podgrade, sedaj bi omenil še par besed o gibanju okvar na stojkah in stropnikih ter o izgubah le-teh. V mesecu decembru je bilo 987 pokvarjenih stojk na čelih, ali 20,9 % vseh ugrajenih. V januarju se je stanje še poslabšalo. Število se je dvignilo na 1208 kom. ali 25.8 % ugrajenih. Ravno tako so se tudi pri stropnikih dvignile okvare od 6,7 na 13,1 %. Pri stojkah se registrira pri odvozu iz čel sedem vrst defektov in to: krive ali zlomljene cevi, utrg glave, zlom rogličev. Največ okvar je zaradi zloma rogličev in krive cevi in sicer okrog 80 % vseh okvar. Ta problem se bo precej omilil, ko se bo osvojila domača proizvodnja glav in kasneje celotne stojke, ki bo za naše prilike bolj odgovarjala. V kratkem se bo nabavil tudi stroj za peskanje in metaliziranje notranjih cevi, kar bo tudi zmanjšalo defekte in povečalo varnost. Okvare na posameznih čelih niso preveč razveseljive. Gibljejo se v odstotkih od 7.7 do 46 % ugrajenih. Predvsem talninska čela, ki imajo slabše pogoje, imajo večje število okvar. Pri stropnikih se bo stanje precej zboljšalo, ko bodo vsi izboljšani (kaljeni). na tem mestu ne bi obravnaval, ker je vsakemu, kateri je občutil te žarke na lastni koži in je to napravo videl, to jasno. Namen tega članka bi bil predvsem v tem, kako bi se ta stvar pospešila, da bi prišli res vsi rudarji pri obsevanju na vrsto, kar pa je glavno, bi na tem mestu obravnaval disciplino pri obsevanju samem. Prakticirali smo na tem, da bi se vsi rudarji razvrstili pri obsevanju po etažah, kar bi bilo tudi najboljše. Seznami tovašev, kateri bi se obsevali po predvidenih etapah, so bili narejeni, obsevanje se je pričelo, tu pa pride zadaj tisto, kar je potrebno poleg vseh dobrih lastnosti grajati, to je disciplina. Obsevanje se vrši štirikrat tedensko in to po določenem vrstnem redu: za jamo vzhod v torkih in petkih, za jamo zahod pa v sredah in sobotah. Disciplina je potrebna zaradi tega, da pri obsevanju ni prenatrpano in pa zaradi vodenja evidence za vsakega posameznika. So tovariši, katerim se ne zdi vredno počakati par minut, če slučajno ni takoj prostora. Tako izpusti svoj določen krogotok, drugič pa hoče to nadoknaditi ter se hoče obsevati dva dni zaporedoma, kar pa zaradi neodpornosti IZGUBA PODRAGE V preteklem letu je bilo izgubljenih 265 komadov stojk ter 285 stropnikov. Ako vzamemo srednje vrednosti le-teh, dobimo vsoto okrog 7 milijonov din. Ako k temu prištejemo še ca. 400 komadov stojk, ki izpadejo zaradi okvar, smo vsako leto brez podgrade za tri kompletna čela 60 m dolžine, to pa nam že da misliti oziroma nas opozarja, da je treba vse sile usmeriti v zmanjšanje teh številk. POTEZNE IN DVIŽNE NAPRAVE Pri teh stvareh je šepalo popravilo istih, kar se je sedaj precej zboljšalo. Še bolj se bo zboljšalo, ko bo domača proizvodnja stekla, kar bo že do konca marca. Sedaj je vsako čelo posebej zadolženo s temi napravami in če bo kaj izgubljenega, bo treba seveda plačati. Te naprave so precej drage, saj stane potezna naprava Herkules 6 ton okrog 99.000 din, STT 3 tone okrog 60.000 din ter dvižna naprava (vinta) 52.000 din. Mislim, da zopet številke zadosti zgovorno kažejo o važnosti čuvanja in pravilnega rokovanja s temi napravami. Vse probleme in celoten sestavek sem napisal zato, da bi opozoril kolektiv na te stvari, ali če še enkrat napišem: bolje moramo gospodariti s stvarmi, ki so last nas vseh. K.R. kože, posebno še v zimskih mesecih in zaradi močnih žarkov, ni priporočljivo, ker takšen nered lahko prej škoduje kot koristi. Določeno je, da mora vsak pričeti z enominutnim obsevanjem ter nato v določenih presledkih to ponoviti dvanajstkrat ter tako doseže enkratni turnus, to se pravi, da v šestih tednih opravi 12 obsevanj. Tu je potreben red in disciplina. Da pa ne bi bilo po nepotrebnem negodovanja, se priporoča rudarjem, da se pri vsakem opravljenem obsevanju takoj pozanimajo, kdaj so določeni za prihodnje sončenje. Potrebno je, da vsak za sebe skrbi, da bo redno hodil na obsevanje, da se vsakokrat javi vodji obsevanja zaradi evidence ter določanja koliko časa traja obsevanje posamezno. Tovariši rudarji! Obsevalne naprave so draga stvar. Tu se vam nudi tisto, kar je poleg hrane nujno in pa zaradi specifičnosti dela potrebno. Zato izkoriščajte to, vendar bodite disciplinirani, držite se navodil in določenega časovnega roka, ker s tem boste olajšali delo ljudem, kateri na teh napravah delajo. V glavnem pa s tem koristite sami sebi. Nekaj o stanovalcih Kersnikove 3 Poverjenika za pobiranje članarine pri mestnem odboru SZDL Velenje sta zaključila s svojim delom v hiši Kersnikova 3. Pobiranje jima je bilo, kot tudi po drugih stavbah, silno otežkočeno, ker so stanovalci zaposleni čez ves dan in sta jih morala večkrat obiskati. Tu in tam je bil kdo na rednem dopustu, pa v bolniškem staležu, ali celo na orožnih vajah itd. Skratka, treba je bilo mnogo potrpljenja, da je bila članarina pobrana. Pri tem gre tudi zahvala hišnici tega bloka, ki je po svoji moči pomagala poverjenikoma. Stanovalci tega bloka so v veliki večini sami mladi rudarji, vestni, vzorni člani naše socialistične družbe. Izdano je bilo 47 članskih izkaznic SZDL. Pa kot povsod, se je tudi med temi tovariši našlo pet tovarišev, na katere pa žal poverjenika nikakor nista mogla vplivati, da bi postali člani te organizacije. Ne vem, ali morda še niso dorasli času ali kaj, da so imeli zato popolnoma gluha ušesa. Končno pa se tudi temu ne moremo preveč čuditi, saj sta lahko poverjenika izvedela marsikaj o njih. To so tiste redke bele vrane, ki nikakor niso v ponos Kersnikovi 3. Naj samo omenim en primer, da je I. S. namenoma pokvaril posteljo, ker si je pač zaželel novo, boljšo itd. Prepričan sem, da bodo tudi ti tovariši sprevideli, kje je njihovo mesto in čimpreje pokazali svojo socialistično zavest. Zdi se mi prav, da pogledamo kako nemalo mladih članov našega kolektiva zapravlja svojo moč tam, kjer jim ni treba. Prekmalu načnejo svoje zdravje in tako prezgodaj postanejo nesposobni doprinašati skupnosti, kar le-ta od njih pričakuje. Ni malo mladih rudarjev, ki hočejo služiti, da tako rečem, dvema gospodarjema, kar pa nikakor ne zmorejo. To opravičujejo s tem, da s prejemki, ki jih zaslužijo v jami, ne morejo shajati in morajo zato na hrano in stanovanje h kmetom. Kmetje tem rudarjem za proti uslugo pri delu drago prodajo borno hrano, ki jim pri skupni mizi ostane, kljub temu morajo tako imenovani »puršU dodati še nekaj tisočakov za »blagor usmiljenim*. Nihče od teh rudarjev ne pomisli, kako poceni zapravljajo svojo mladost. Da podkrepim to še s tem, da nihče od ponudnikov hrane ne stori to iz velikodušnosti, marveč zgolj zaradi koristi, ki jo od tega pričakuje in tudi doseže. Res je, da novinci, ki šele prihajajo v podjetje, slabše zaslužijo. kar je tudi razumljivo, saj se je vsem to dogajalo. Je pač začetek in ta je vedno težaven in ne more biti enako, ko le delavec kvalificiran in v najboljših letih. Na kmetih, kjer po svojem rednem delovnem času v rudniku ti mladi rudarji garajo, ne morejo priti do tega, da bi se dobro odpočili. Ne morejo si vzeti časa, da bi se kulturno izživljali, kar je tudi pogoi za dobrega delavca, člana naše družbe. Iz navedenega sledi, da ti tovariši v boiu za večji učinek posamezne delovne skupine, ne morejo dosegati to, kar skupina želi. Razumljivo je, da zaradi sil. ki jih pustijo na kmetih, postaneio v jami utrudljivi, pri tem pride do nepotrebnih nezgod in predčasnega bolehanja. Takšni tovariši postaneio na delovnih mestih nekoristni in nera-željeni. Zato se potem zna j de i o kmalu na slabših delovnih mestih in si tako še podaljšajo čas slabših prejemkov. Znano je. da družba kot tudi podjetje želi koristne in zdrave proizvajalce. To as doseže tako. da sleherni tovariš troši svoje delovne zmožnosti tam, kjer je v službi in socialno zavarovan. Mladi rudarji se morajo zavedati dejstva, da morajo iti pač z duhom časa naprej in da si je treba razširjati svoje znanje za kasnejšo kvalifikacijo in vsestransko udejstvovanje že takoj ob nastopu službe. Tako bodo čimprej prišli do boljših življenjskih pogojev. V našem podjetju je za vse to preskrbljeno. Treba se je samo tega čimbolj oprijeti. Po napornem delu v jami se rudar lahko dobro odpočije in koristno razvedri. Vem, da ne koristi o tem samo pisati, ampak se moramo o tem s prizadetimi pogovoriti tudi individualno. Tovariši, na katere mislim, so po večini iz oddaljenih krajev in se nekako ne morejo vživeti v novo okolje. Prepričan pa sem, da bodo ob razgovoru s svojimi predpostavljenimi delovnimi tovariši uvideli pravilnost in potrebo, da bodo z vsem srcem le samo rudarji. Le to bo njim in družbi v korist. S. I. Problemi pri uporabi jeklene podgrade ter njihovo vzdrževanje O velenjskem gradu Nad Velenjem stoji grad že več kakor 700 let. Prvič se omenja leta 1273. V srednjem veku je obvladoval tedanje trgovske poti proti vzhodu, zahodu, severu in jugu. Prvi znani lastniki gradu so bili grofje Kunšperški, imenovani tudi velenjski gospodje od 1275 dalje. Pozneje se je na gradu vrstilo več lastnikov. Od konca 14. stol. dalje so posedovali grad blizu 200 let gospodje Lichtenstein-ski. Zadnji lastnik gradu je bil grof Corronini iz Gorice. Na gradu so 1623—1658 ustanovili priviligirano deželsko sodišče. Ljudsko izročilo pravi, da sta bila dva obsojenca obsojena na dosmrtno ječo. Ker pa je na gradu primanjkovalo vode, sta dobila nalogo, da izkopljeta vodnjak do talninske vode. Obljubili so, če to delo opravita, bodo oba izpustili. Ponudbo sta sprejela in začela s težkim delom, s kopanjem vodnjaka. Tla so bila trda, kamnita in delo je počasi napredovalo. Do cilja nista prišla nikoli, ker sta preje umrla od napornega dela. Danes poznamo vodnjak, globok okrog 65 m in sega do talninske vode. O prvi stavbi gradu vemo danes malo. Stavba je bila večkrat dozidana in prezidana. V času turških roparskih vdorov v naše kraje je grad dobil obrambno obzidje. Po Grudnovi zgodovini grad leta 1473 zavzamejo, izropajo in za-žgejo Turki. Takrat so bili za na- še kraje težki časi. Tega leta so se Turki preko Koroške, Slovenj Gradca in Mislinja vračali iz roparskega pohoda. Pri Mislinju so se razdelili v dve skupini. Ena tolpa je šla skozi Dravinjsko dolino, Slov. Konjice proti Ptuju in mimo Varaždina nazaj v Bosno, druga skupina pa je krenila mimo Hude luknje ob Paki v Šaleško dolino ter se vračala preko Celja. Turška drhal je ropala in požigala vse, kar ji je prišlo pod pest. Po naših krajih se je valil 14 dni dim od požganih poslopij in vasi, katere so več dni gorele. Mlajše ženske in otroke so Turki vzeli s seboj, vse druge ljudi pa so pobili. Ob cestah in vaseh so ležali mrliči in razpadali. Ljudi, da bi jih pokopavili ni bilo, zato je začela razsajati kuga, katera je po vsej okolici pobrala še več ljudi, kakor krvoločni Turki. Nekaj let pozneje so grad obnovili in še bolj utrdili obrambni sistem. Obzidje je dobilo obrambne stolpe. Portal pri glavnem vhodu ima letnico 1558. Od takrat je tudi lep renesančni obrambni stolp iz vzhodne strani gradu. Ta stolp je eden najlepših tovrstnih renesančnih stavb pri nas. Srednjeveško, arkadno dvorišče z vodnjakom vsebuje elemente romanske in gotske arhitekture. Dvorišče ima tloris svobodne kompozicije — po občutku. Zidovi so razgibani in različnih dolžin. Zgodovinska in estetska so kovana železna vrata, na katerih je razviden neposreden odnos člo- Kovana železna vrata na velenjskem gradu. vek — prvina. Človek je pri vsakem udarcu s kladivom razmišljal in ornamentiral posamezne dele železnih vrat. Zato vrata, stara od 300—400 let nimajo samo zgodovinske vrednosti, ampak tudi estetsko vrednost. Pri glavnem vhodu so taka vrata služila za obrambo gradu. Zidovje starega gradu nas še vedno opozarja na težko življenje naših prednikov, tlačanov in z druge strani na mogočno grajsko gospodo. Grad je priča neštetim dogodkom v naši dolini in s svojo zgodovino in veličino daje obeležje Velenju in Šaleški dolini. Zaplešite z njimi Prav prileze se ženi-gospodinji malo razvedrila v večernih urah. Ko še v Velenju nismo imeli večjih lokalov za razvedrilo, je bilo zadovoljstvo na višku, če si lahko v ritmu polke in valčka ter ob zvokih hripave harmonike plesal in skakal ter na koncu prisostvoval prizorčkom, kjer so »atleti« kazali svojo moč in temperament. Z razvojem novega socialističnega Velenja pa se je spremenilo tudi kulturno in družbeno življenje. Danes nismo več zadovoljni z zatohlo vinsko kletjo ali zakajeno gostilniško sobo. Le zakaj, če pa imamo v ta namen lepo urejene prostore, prijetne in se v njih resnično lahko razvedrimo. Tudi za razglašeno harmoniko nam ni več. Saj imamo vendar že domač orkester pa tudi tuji godbeniki kaj radi pridejo k nam v goste. Pa tudi za ples smo postali bolj zahtevni. Tudi polka mora biti. Ampak ne samo polka. Danes znamo že Moj kraj včeraj, danes in jutri Preteklo nedeljo so se zbrali v Kulturnem domu v Velenju pionirji vseh šol občine Šoštanj. Dvorano so napolnili do zadnjega kotička. Vsak pionir je imel svojo oštevilčeno vstopnico, za katero pa mu ni bilo treba plačati. Pionirji so se zbrali zato, da bodo poslušali oddajo »Moj kraj včeraj, danes in jutri«. Skupine 4 ali 5 pionirjev iz vsake šole so odgovarjale na vprašanja o zgodovini njih domačega kraja, predvsem o dogodkih iz NOB. Pionirji so bili dobro pripravljeni in so lepo odgovarjali. Vsaka skupina je prinesla na oder s seboj neke značilnosti za tisti kraj (n. pr. Cirkovce klobaso, Plešivec suho sadje itd.) in to stvar potem podarila enemu izmed poslušalcev in sicer jo je dobil izžrebani pionir (zato oštevilčene vstopnice). Med posameznimi skupinami so pionirji sami zapeli, zaigrali in deklamirali nekaj pesmi. To je napravilo oddajo pestrejšo. Oddajo je pripravil občinski odbor jugoslovanskih pionirskih iger in preskrbel tudi za lepa darila posameznim pionirskim odredom. Po končani oddaji so bili pionirji iz okoliških šol tudi primerno pogoščeni. Morda bi bilo še bolje, da bi oddajo razdelili na dva dela, tako bi lahko posamezne skupine povedale več o svojih krajih. datUsuite v NAS LIST marsikaj več. Zelo zanimivi so moderni plesi. Zakaj pa jih ne bi poizkusili. Na primer ročk and roll. Mladi bodo ob hitrih kretnjah sprostili svojo napetost, odrasli pa se bodo prisrčno nasmejali in pri tem nehote »pomladili«. In za vse tiste, ki jih srbijo pete in bi vse to plesno umetnost radi poizkusili, je organizirala DPD Svoboda Velenje več plesnih tečajev. Med njimi je največji in seveda tudi najuspešnejši plesni tečaj pod vodstvom priznanega plesnega učitelja Ludvika Simončiča iz Maribora. Uspešno je že zaključil oba tečaja standardnih plesov in sedaj nadaljuje z vajami latinsko-ameri-ških plesov. Tečaj obiskujejo odrasli in mladina in je med njimi veliko navdušenje in zanimanje. In spet je nov problem tu. Potrebna bi bila velika plesna dvorana. No, upamo, da bo tudi ta kmalu krasila novo Velenje in služila svojemu namenu. O tem pa kaj več drugič. R. P. TO IN ONO Kar nekam obrabljeno se že sliši, kako lepo je naše Velenje, saj to pač vsak Velenjčan s ponosom pripoveduje blizu in daleč naokoli, doma in izven meja naše domovine. Toda, ali nismo o tem hvaljenju včasih že neskromni in preveč samozavestni? Ali je res naše mesto takšno, kot si ga osi želimo in kakršno bi lahko bilo? Ali ne pride ravno v našem primeru včasih, poudarjam »očasi/i«, do veljave tisti stari pregovor, ki pravi, da ni vse zlato, kar se sveti. Ali so res edino važni samo zunanji efekti? Ali je človek dovršen že, če si nadene lepo obleko, d se ostalo pa spričo elegance ni več važno? Mislim, da smo si vsi več ali manj edini, da to ni tako. Mnogokrat slišimo, čitamo ali govorimo o pojmih kot so: estetika, higiena, bonton, kulturno obnašanje, tovarištvo ... itd., lahko bi jih našteli ne vem koliko v domači obliki, ali pa s tujkami, ki imajo, če že ne soroden pa vsaj enak pomen ali pa vsaj tako prepletajo, da nam pač ni treba nikoli biti v dvomu, kaj ta ali oni izraz pomeni. V bistvu imajo nekaj skupnega, nekaj, kar naj bi bilo jedro lepi in privlačni zunanjosti.., Skoraj malo preveč uvoda za takšne malenkosti, ki jih mislim povedati. Toda spet imam pomisleke. Ali nisem morda premalo samokritična? Le kdo izmed nas je popoln, le kdo ne dela napak? Toda ali ni ravno >Rudar< najprimernejši, da se v njem pogovorimo, kaj bi lahko bilo boljše. Prepričani smo, da ta časopis čita skoraj sleherni Velenjčan, izven meja naše bližnje okolice pa verjetno ne pride. In mnogo laže je napisati na papir kot pa človeku reči v obraz ali pa ga javno razkrinkati, posebno še, če si prepričan, da tudi sam nisi popoln. In ravno to naše glasilo naj bi imelo poseben kotiček za pomenke Sprehod po Velenju o vzgoji, srčni kulturi in podobnem. Tu naj bi se oglašali ljudje, ki posamezna področja obvladajo. Tu naj bi pisali pedagogi, zdravniki, tisti z dobrim okusom o oblačenju in še in še o vsem mogočem, kar bo naredilo naš kraj slaven, ne samo po lepih hišah, cestah, zelenicah in cvetju, temveč tudi vse ostalo, kar k temu spada, da bi bilo zato resničen vzor socialistične družbe in njenih članov. Zadnje številke našega »Rudarjat so podobne članke že objavljale, vendar menim, da še premalo ali vsaj premalo za nekatere, ki iz kakršnih koli vzrokov ne morejo korakati vzporedno z napredkom, ki naj ne bo samo odraz naše zunanjosti, temveč tudi naše notranjosti. Morda sem to jutro vstala z levo nogo, kot bi se temu reklo, res pa je, da ta dan z obhodom po Velenju nikakor nisem bila zadovoljna. Pri mojem krožnem potovanju po velenjskih trgovinah sem že o prvi doživela pri blagajni ta-le dogodek. Pred mano je hotela plačati račun neka 6 ali ? letna deklica in, ko je položila na » pulti ves denar, ki ga je imela s seboj, jo je blagajničarka grdo nahrulila češ, kaj hodi o trgovino s premalo denarja in, da naj gre domov, da za ta denar ne dobi nič. Ne gre zato ali je imela premalo denarja ali ne, prav gotovo ji blagajničarka ni mogla razlike kriti v svoje breme pa čeprav je šlo le za nekaj dinarjev. Tu gre za način na kakršen je bila odpravljena ta deklica, ki je skoraj s solznimi očmi zapuščala trgovino. Le kaj naj pričakujemo od nje, ko bo odrasla? Takšna bo, kakršni smo bili mi do nje in kakršne zglede smo ji dajali. Skoraj pozabila sem na ta dogodek, ko sem stopila v drugo trgovino. Hotela sem kupiti kekse, pa sem morala nekoliko počakati, ker je m PREHITEVAJ VARNO! Ne bo odveč, če na kratko ponovimo, kje in kdaj je prehitevanje prepovedano. Prehitevati ne smemo v križiščih, na ovinkih, mostovih, pod vrhom klanca, na zoženih delih cest, kjer je postavljen znak »prepovedano prehitevanje« in pa tudi na ravni pregledni cesti, če nam prihaja nasproti drugo vozilo. Torej skratka, tam, kjer nimamo zadosti pregleda. Dejali boste, da te stvari že poznate. To ni dovolj. Ali se po njih tudi ravnate?! Mogoče nekateri, nikakor pa ne moremo priznati, da vsi! Dovolj velik razlog, da je temu res tako, so vsakodnevne prometne nesreče, ki so posledica v večih primerih prav nepravilnega in nevarnega prehitevanja. Kakšno pa je pravilno in varno prehitevanje? prodajalka ravno stregla dečku, ki je bil še premajhen, da bi znal sam povedati, kaj želi in je imel napisan listek. Slučajno je tudi 011 kupoval kekse, toda glej, prodajalka mu jih je kar z golo roko nabirala v vrečko, in ta roka ... Ne, od sanitarnega inšpektorja gotovo ne bi bila priznana kot zadovoljivo čista. Jezik me je zasr-bel, toda po starem receptu, ki pravi: >Preštej do deset, če hočeš preveč na hitro kaj povedatU, sem se obvladala. Opozorila jo bom raje potem, ko bo stregla meni. Toda čudo, pri meni je vzela o roke papir in mi tako na higieni-čen način postregla. Ne vem, ali me je smatrala za *boljšoČuvajmo prirodne lepote«. Po mojem mnenju je ta članek izredno aktualen in zasluži vso pozornost ljubiteljev narave. Rad bi tudi jaz sodeloval d odkrivanju in obsojanju takšnih in podobnih >izgredni-kov*. Namreč, v Velenju, posebej pa pri gozdu, v bližini Slandrove ceste so se nekateri strelci na ptice pevke toliko vsilili, da ni mogoče več tega prenašati. Verjetno tisti brezsrčneži ne vedo, da je ptica pevka nedolžna in koristna žival. Pri nas smo letošnjo, kakor tudi vsako zimo, postavljali hrano (drobtine in koruzni zdrob) na balkon in okenske police ter v ptičjo hišico. Prihajali so razni ptiči ter zobali hrano. Otroci in ostali smo jih občudovali. Zanimivo je, da letos ni bilo na balkonu in nasploh na hrani pri nas drugih, kakor samo vrabci. Kje so siničke, ščinkavci in druge ptice? Ali so jih pobili, ali so toliko plahi in se ne upajo več priti niti na hrano? To uganko sem delno razvozlal, ko sem nekega dne šel čez cesto k sosedu in sem čul kratek >čoft. Ozrl sem se in zagledal Škoflek Jožeta, ki je stal v svoji dnevni sobi pri odprtih balkonskih vratih z zračno puško v roki. Zraven njega je stal mladinec vajeniške šole, njegov sin in ga verjetno zbadal kot slabega strelca (tako se mi je vsaj zdelo), ker ni zadel škrjanca, ki je na cesti zobal nekakšno svojo hrano ter po strelu odletel naprej. Poleti je okoli hiše št. 8 kakor na strelišču. Nabijajo tarčo z žeblji na fasado in streljajo. Velikokrat pa gre Jože s svojima sinovoma in tremi puškami v gozd, drugi otroci jim sledijo ter običajno občudujejo njihovo strelsko umetnost. Pred nekaj dnevi je bila prestavljena ta strelska umetnost na podstrešje. Ne vem ali je šla kakšna strešna opeka? Čulo se je Topotanje vsega, kar se nahaja tam. Nisem jih šel občudovat in štet strešno opeko. To je plačilo za obsodbo nedolžnih ptici tCINKt Novi lokali v Velenju — »Urar« in »Ekspres bife« Gostilna v stanovanjskem bloku Del pritličnih prostorov stanovanjskega bloka Cankarjeva 2-a v Velenju je bil prvotno namenjen slaščičarni in mlečni restavraciji. Kaj pa je danes? Navadna »oštarija«, ki ima dokaj zveneče ime »Express biffe« Hotela Paka. Stranke, ki stanujemo nad bifejem smo tako neposredno prizadete, saj jasno, ne moremo spati, če se pozno v noč (do dveh) razlega petje in vpitje, tako, da ima človek občutek, kot da je v resonančni skrinji. Mimogrede povedano, smo prizadeti kar trije zdravniki in nam je tako že itak skopo odmerjeni počitek moten. Končno bi že potrpeli tudi vse to, le da bi se v bifeju držali obratovalnega časa in ne puščali goste v lokalu, dokler se jim zljubi. Ne vem, da tega ne vidi odgovarjajoča inšpekcija in končno tudi TNZ. Odvzeta nam je bila tudi polovica kleti, ki jo rabi bife za skladišče. Najemnino in snažilko za skupno stopnišče pa plačujemo mi. Hišni svet je v glavnem inhibiran zaradi nekdanjih sicer zakonitih ukrepov, ki so bili grajani. Pa bo kdo rekel, saj to vendar ni nič takega, saj je veliko hiš, ki imajo gostilniške lokale spodaj. Res je, vendar ne v novogradnjah, kjer je običajno vse smotrno urejeno-. Bife so si šele kasneje zamislili, ker so zaslutili dober biznis. V bistvu bife, ki vedno bolj kaže pravo lice, ravno tako škodi Velenju (rudarjem) kot vse obrobne gostilne, ki so bile že tolikokrat predmet kritike. Dr. Zargaj Tomo V mesecu februarju so bili sprejeti v službo pri RLV naslednji členi: V jamo: Bračič Jože, nakladalec premoga; Vodišek Edvard, kvalificiran kopač; Krašovec Jože, nakladalec premoga; Senkiš Stanko, nakladalec premoga; Vrčkovnik Franc, nakladalec premoga; Djuraševič Marko, nakladalec premoga; Za-pušek Otmar, nakladalec premoga; Zabukovnik Peter, nakladalec premoga; Tajnik Franc, kvalificiran kovač; Breznikar Marjan, nakladalec premoga; Vertov-šek Jože, nakladalec premoga; Čanžek Martin, nakladalec premoga; Hudournik Franc, nakladalec premoga; Cvikl Franc, nakladalec premoga; Kurnak Mirko, Orozel Valentin, ključavničar; Stropnik Venčeslav, nakladalec premoga; Meh Mihael, nakladalec premoga; Cavnik Edvard, nakladalec premoga in Cvikl Ciril, nakladalec premoga. Klasirnica: Tepež Martin, kvalificiran ključavničar in Beričnik Ivan, delavec. Zunanji obrat: Oblišar Ivan, nekvalificiran delavec in Mravijak Karel, pom. vulkanizer,-IRS: Knez Marija, čistiilka. V MESECU JANUARJU IN FEBRUARJU SO ODŠLI IZ PODJETJA: Uršej Jože, samovoljno; Vrdev Anton, samovoljno; Varga Ivan samovoljnv; ing. Cuk Franc, na lastno željo; Stropnik Miroslav, samovoljno; Glagovšek Henrik, samovoljno in Zolger Anton, sporazumno. V pokoj sta odšla: Lončarič Ljudevit, gradbeni delavec in Kodrun Marija, člstilka. elektrlčar; Oblak Avgust, polkva-lificiran ključavničar; Novinič Stjepan, nakladalec premoga; Pesjak Ivan, nakladalec premoga; Zidarn Jakob, nakladalec premoga; Medved Ivan, nakladalec premoga; Avberšek Ivan, nakladalec premoga; Bedenik Drago, kvalificiran fcopač; Janič Rudolf, kvalificiran kopač; Jelen Ivan, nakladalec premoga; Pesjek Avgust, nakladalec premoga; Roj-ten Anton, kvalificiran kovač; Potem je Fric dejal: »Z boljšim kot je kislo mleko, nama res ne moreš postreči. Mi partizani kislega mleka ne dobimo, dasi-ravno si ga vsak zelo želi.« Medtem pa je Florjan vzel nož in začel rezati ter drobiti kruh v mleko. Ko je že pol hleba zrezal v mleko, je odložil nož in veselo rekel: »No Fric, zdaj pa kar udariva po partizansko.« In res sta z dobrim apetitom udarila in pospravila do dna. Ko je bila skleda že prazna, jo je Florijan dvignil in poglodal še zadnje mrvice, potem je prazno in čisto postavil na mizo. »Tako naredimo partizani,« je dejal, »kadar dobimo ljudi, da nam dajo hrano, se najemo tudi za tri dni. Dobrih ljudi pa imamo čedalje več, ker se ljudje dobro zavedajo, da se partizani me borimo samo za sebe, temveč za ves narod.« Po kratkem razgovoru je Fric vprašal: »Lojze, kam naju boš sedaj spravil, da bova na varnem?« Lojze je nekoliko pomislil, nato pa odgovoril: »2e večkrat smo premišljevali, kam bomo dali to-vp.riše, politične delavce, ko se bodo zadrževali pri nas. Prišli smo do zaključka, da vas zaenkrat ne moremo dati drugam kot na kozolec. Hrano vam bom jaz sam prinašal.« »Dobro, dobro!« sta odgovorila oba hkrati. »Glavno je, da sva na enem mestu, kjer bova lahko delala.« Nato je Lojze odvrnil: »Tu bosta lahko delala, ker bosta imela mir. Ako česa potrebujeta, vam bomo že poskrbeli.« Fric je rekel: »Potrebujeva vašo pomoč pri delu,« Potem je vprašal: »Koliko vas je v Ravniku, ki delate 'skupno za OF?« »Štirje smo!« je odgovoril Lojze. »Dobro je!« je dejal Fric. »Ali bi se lahko jutri vsi skupaj z nama sestali?« »Lahko,« je odvrnil Lojze. »Samo povej ta, ob kateri uri.« »To pa ti sam najbolj veš, kdaj jih lahko dobiš.« »Jaz mislim,« je dejal Lojze, »da bi jih še najlaže dobil opoldne, takoj po kosilu.« »Dobro ie,« sta mu odgovorila, »obvesti jih, da se - bomo sestali po kosilu na kozolcu, sedaj pa pojdimo spat.« Lojze je vzel dva koča (odeji) in ju pospremil na kozolec. Pri vzpenjanju po lestvi je Lojze svetil z žepno svetilko, da sta se laže povzpela. Ko so prišli na vrh, jima je pokazal, kje naj se namestita, da bosta "imela primerno ležišče. Bila sta zelo zadovoljna, ker sta videla, da je velik kup sena, na katerem si bosta lahko uredila dobro posteljo. Florjan je vprašal: »Ali smo na varnem, oziroma če se lahko se-zujeva?« »Brez skrbi« je odvrnil Lojze. »Če bodo čez dan prišli Italijani, vaju bom že obvestil. Sicer pa ne delajo nikakih preiskav.« »Previdni moramo biti,« je dejal Fric »lahko'pride do kake izdaje in bodo delali preiskavo. Če naju dobijo, ne bova več tlačila slovenske zemlje. Sicer pa naju itak ne dobe živih.« Med tem časom sta sezula čevlje in se pripravila na počitek. Suknjiče sta dala pod glavo, zraven glave sta položila pištole in kmalu sladko zaspala. Drugi dan se je Lojze zgodaj prebudil. Čeravno je šel zelo pozno počivat, ni mogel spati. Celo noč je premišljeval o tov. Fricu in Florjanu. »Kaj bi bilo, če bi bila izdana, da bi Italijani zvedeli kje se nahajata. Prišli bi in zažgali kozolec, njega pa po vsej verjetnosti odpeljali v zapor, ga tam pretepali in zahtevali od njega, da bi kaj več povedal o organizaciji in delu Osvobodilne fronte. Z rokami si je pomencal oči, pogladil lase in sam pri sebi dejal: »Ne, do tega ne sme priti. Če bi bila tovariša v nevarnosti, jih moramo na vsak način rešiti, da ne prideta v roke Italijanom, pa naj me sitane, kar hoče«. Rekel si je: »Vstati moram in povedati še Jožetu in Pepetu, da imam na kozolcu ilegalna politična delavca, da bosta še ona dva prevzela odgovornost za njuno varnost.« Res je takoj vstal in se napotil k Jožetu in Pepetu. Dobil ju je na dvorišču, ko sta se ravno razgo-varjala, zakaj toliko časa ne pridejo ilegalci. Ko sta zagledala Lojzeta, sta ga veselo pozdravila, ker sta vedela, da mora biti nekaj novega, ker je tako zgodaj prišel k njima. »iDobro jutro!« je pozdravil Lojze, »Ravno prav, da sem vaju kar skupaj dobil.« »Kako to, da si tako zgodaj vstal?«, sta ga smehljajoče vprašala. »I, ker ne morem spati, sem pa kar vstal,« jima je smeje odvrnil. »Ali je kaj novega?« je vprašal Jože in radovedno čakal na odgovor. »Seveda je novega!« je z resnim pogledom odgovoril Lojze. »Sinoči sta prišla k nam dva ilegalca, ki bosta ostala pri nas nekaj dni. Naročila sta mi, da bi se mi vsi skupaj danes po kosilu sestali, da se pogovorimo o delu.« »Kje se bomo sestali?« je vprašal Pepe. »Kar na našem kozolcu,« je odgovoril Lojze. »Dobro«, sta mu odvrnila, se spogledala in rekla: »Bova prišla.« »Sedaj se moramo še eno stvar pogovoriti,« je z resnim povdar-kom pristavil Lojze, se prestopil in naredil par korakov. Jože in Pepe sta ga gledala in čakala, kaj bo povedal. Lojze ju je živo pogledal, se ozrl na levo in desno, da bi ga kdo ne slišal ter z močnim naglasom povdaril: »Pripravljeni moramo biti na vse, ker lahko pride do kakega izdajstva. Zato moramo biti previdni in ne smemo pustiti, da bi dobili Italijani tovariša na kozolcu. Mislim, da je naša dolžnost, da ju bomo takoj obvestili, če bi slučajno šli tekav£c aože proti vasi Italijani, da se pravočasno umakneta, ali pa skrijeta in zakopljeta globoko v seno.« Pepe je možato odgovoril: »Jaz imam danes delo na polju, zato bom lahko pazil, če bi šli Italijani proti vasi. Zagledal jih bom na »mali poljani«, če bi šli peš iz smeri Velike bloke ali pa na Lahovem, če bi šli iz smeri Nova vas preko Volčjega. Če bom videl, da je to kaka večja skupina, bom šel hitro povedati na vaš kozolec, da se bosta lahko umaknila proti gozdu. Ce pa bi bilo samo nekaj Italijanov, bodo prav gotovo prosili jajca po vasi, kar je njihova navada. V tem primeru itak ne bi bilo nevarnosti.« »Dobro je!« je rekel Lojze. »Danes boš ti prevzel to skrb, da boš pazil, za bodoče se bomo pa itak dogovorili. Sedaj moram domov, po kosilu se dobimo na kozolcu. Nasvidenje!« in Lojze je odšel. Pepe in Jože sta še nekoliko počakala in se razgovarjala o novicah, ki jih je povedal Lojze. Potem pa sta se razšla vsak na svoj konec. Lojze je prišel domov ter stopil v kuhinjo, ko se je mati ravno sukala okoli štedilnika. Komsomolci v Velenju Gostje so si ogledali dvorano delavskega sveta rudnika Velenje, kulturni dom, delavski klub, jezero, zunanje obrate novega jaška in termoelektrarno Šoštanj in na kraju še eno družinsko stanovanje. Ob zaključnem razgovoru, ki je bil v hotelu »Paka« v Velenju, so se gostje zanimali za delo mladinske organizacije in dejali, da so z vsem, kar so slišali in videli zelo zadovoljni in zaželeli, da bi zgradili v Jugoslaviji še več podobnih mest. Obvestila! Zdravstvena služba: Od 1. marca do 5. marca in to do 7. ure zjutraj je dežurni dr. Gams Zdenko, Cankarjeva 2 a — Velenje. Od 5. do 12. marca do 7. ure zjutraj je dežurni zdravnik dr. Zargaj Tomo, Cankarjeva 2 a — Velenje. Od 12. do 19. marca je dežurni zdravnik dr. Fijavž Alojz, Cankarjeva 3, Velenje. Lekarna v Velenju je odprta vsak dan od 7. ure do 19. ure neprekinjeno. itd*: MODERNA MEDICINA: »Vidite tovariš doktor, tu me boli«. NAPAK POVEZANO Turistični agent stranki, ki vprašuje, v katerem času bi bilo najbolj priporočljivo potovati na Haiti (otok najlepših deklet): — V vsakem trenutku med enaindvajsetim in petinštiridesetim letom! »... pet, štiri, tri, dva, ena, nič!«