Poštnina plačana v gotovini rminino piavcma v gvivviui g Slovenski ^«na Din T- Stev. 94 V Ljubljani, petek &5. aprila 1941 Leto VI. Duce se zahvaljuje zmagoviti vojski »Domovina je kakor vedno ponosna na Vas" Nekje ▼ Italiji, 24. aprila. Stefani, s. Po podpisu premirja, ki je bilo objavljeno včeraj, je Mussolini na vojsko naslovil naslednje dnevno povelje: Vojski na grškem bojišču! Po šestmesečni hudi borbi je sovražnik položil orožje. Zmaga plačuje vaše krvave žrtve na izredno težavnem ozemlju in venča naše zastave t novo slavo. Domovina je, kakor vedno, ponosna na vas. V tem trenutku se italijanski narod spominja in pozdravlja i ginjenostjo svoje junaške sinove, ki so padli v albanskem boju in vam, ki ste jih maščevali, izreka svojo večno zahvalo. Naj živi Kralj! — Mussolini. — Iz vrhovnega poveljstva, dne 23. aprila. Italijansko vojno poročilo R e k j e t Italiji, 24. aprila. Stefani. a Uradno poročilo št. 32B generalnega štaba italijanske vojske pravi: Prodiranje na grško ozemlje se je brez prestanka nadaljevalo do 18 včeraj, ko so nehale sovražnosti na bojišču devete in enajste armade. Med boji v teh zadnjih dneh je bilo približno 6000 mož naše vojske izločenih iz boja, od teh je bilo med mrtvimi in ranjenimi približno 400 častnikov. Naši bombniki so napadli zasidrane parnike t pristanišču Patras in v zalivu Milo. V vzhodnem delu Sredozemskega morja so nemški bombniki v celo zadeli parnik z 8000 tonami. V noči na 23- april so letala nemškega letalskega zbora večkrat napadla pomorsko oporišče La V*aletto (Malta) in so napravila škodo in zanetila požare. En rušilec je bil potopljen. V severni Afriki je sovražnik s podporo letalstva vnovič poskusil prebiti obroč, ki se vedno bolj zožuje, moral pa se je umakniti ter pustiti v naših rokah mnogo ujetnikov in avtomatičnega orožja. Italijanska in nemška letala so večkrat napadla s strmoglavskimi poleti naprave in ladje, ki so bile zasidrane v pristanišču Tobruk, en parnik je bil potopljen, številni drugi pa hudo poškodovani. Med letalskimi dvoboji je bilo sestreljenih šest letal. V vzhodni Afriki nadaljuje sovražnik s svojimi napadi pri Dessieu, toda naše čete ga zadržujejo. V Motti (Amhara) odgovarja naše topništvo sovražnemu ognju. • Solun, 24. aprila. Stefani, s. Premirje med italijanskimi, nemškimi in grškimi pooblaščenci je bilo podpisano v neki vili na gričih okoli Soluna, kjer sedaj prebiva maršal List. Uvodni razgovori so se začeli že dne 22. aprila v Larissi in Janini. Nemško vojno poročilo Berlin, 24. aprila. DNB. Današnje poročilo nemškega vrhovnega poveljstva pravi: V razvoju napadov nemških oddelkov globoko v krilo grške severne armade' je prišlo — kakor je že bilo objavljeno s posebno objavo — od dne 20. aprila naprej do krajevnih vdaj in do ponudb premirja na 12. nemško armado. Dne 22. aprila je grško odposlanstvo tudi poveljniku italijanske 11., armade na epirski fronti ponudilo vdajo celotne od te armade na severu in od nemških čet na vzhodu zaprte im od zvez z ozadjem odrezane grške epirske in macedonske armade. Kapitulacija je bila med zavezniškim ■vrhovnim poveljstvom na eni strani in grškim vrhovnim poveljnikom na drugi strani sklenjena v Solunu. V boju z grškhni zaščitnimi oddelki je bila v ozemeljsko zelo ugodni Termopilski postojanki sovražna fronta predrta. Med Larisso in Lamo (Lamio) je bilo zaplenjenih 30 angleških tankov. _ Letalstvo je včeraj podnevi in ponoči bombardiralo angleška letališča, poškodovalo z bombami in z ognjem iz strojnic in topov na letalih mnogo letal, ki so bila razporejena na tleh. Bombe so tudi zadele hangarje, barake in municijska skladišča na letališčih. Podnevi so bile napadene pristaniške naprave v Harwichu, in siteer zelo uspešno. Močni oddelki bojnih letal so ponoči pri slabi vidljivosti bombardirali znova vojno pri- stanišče P1 y m o n t h in s številnimi rušilnimi in zažigalnimi bombami zadeli tovarniške naprave in skladišča, kjer so divjali požari še po napadih, ki so jih letala izvedla na to pristanišče v prejšnji noči. Tako so tod nastala nova huda razdejanja, predvsem v velikih skladiščih petroleja, ki so gorela že po prvih bombah. Prav tako uspešno je bilo napadeno v pretekli noči tudi vojno pristanišče Portsmouth. Bojna letala so južno od Wicka z dvema bombnima zadetkoma zažgala sovražni rušilec, vzhodno od Aberdeena pa so poškodovala dve veliki trgovski ladji. Nočni lovci so sestrelili eno sovražno letalo. Polaganje min okoli angleških pristanišč se je ponoči in podnevi po načrtu nadaljevalo. Lahka nemška bojna letala, kakor tudi nemški in italijanski strmoglavci so vče-raj t spremstvu lovskih letal napadla večkrat pri Tobruku obkoljenega sovražnika. Zadetki v eelo so izločili iz boja angleške'tanke in razbili kolono motornih vozil. Prav tako so bombe Jane-tile precejšnje požare. V pristanišču so še od vožnje sposobnih ladij več ladij močno poškodovala, ena ladja pa je bila potopljena. V letalskem boju je pri teh napadih sovražnik izgubil dve bojni letali vrste »Bristol-Blenheim« in štiri lovska letala vrste »Hurricane«. Naše letalstvo je izgubilo eno letalo. Nad otokom Malto je bilo sestreljeno še eno sovražno lovsko letalo vrste »Hurricane«. Nad nemškim državnim ozemljem ni bilo bojev. Najnovejše nemško poročilo z bojišč Nemški letalci so potopili pet prevoznih ladijf drugih deset pa težko poškodovali Berlin, 25. aprila, f. Nemško vrhovno poveljstvo pravi v svojem zadnjem vojnem poročilu, ki ga je danes zjutraj objavilo tudi po nemškem radiu, med drugim naslednje: Nemško letalstvo je dne 23. aprila izvedlo ponovne napade na ladje, ki so bile v grških vodah pripravljene, da z njimi britanska vojska zbeži. Potopljenih je bilo pri tem pet prevoznih ladij s skupno 21.000 tonami. Poleg tega je bilo težko poškodovanih še drugih deset ladij, nekatere tako težko, da jih je treba smatrati za izgubljene. Napadeni sta bili dalje tudi dve pomožni vojni ladji. Nemški! letalci so uničili en rušilec in eno štirimotorno letalo, • katerim so Britanci prevažali vojaštvo. V zadnjih treh dneh je nemško letalstvo potopilo za 89.000 brutto registrskih ton sovražnikovega brodovja. Nek nemški letalski častnik je izvršil na grškem bojišču izredno junaško dejanje. Neko nemško letalo je moralo pristati na sovražnikovem ozemlju, kjer ga je takoj obstopilo in zastražilo nasprotnikovo vojaštvo. Nenadno pa je priletel s svojim letalom nek nemški letalski častnik in napadel sovražnika, ki je bil nad tem drznim podvigom očividno presenečen. Sovražnikovo vojaštvo se je takoj razbežalo, nem/ki pilot pa je tako rešil svoiega tovariša in njegovo letalo. V splošni zmedi sovražnik proti temu ni ničesar ukrenil. K poročilu o bombardiranju Plymoutha smo zvedeli še naslednje podrobnosti. V doku na sevemozahodni strani tega mesta je bila uničena ena sovražna ladja. Poleg tega so včeraj podnevi in ponoči nemški letalci z velikim uspehom napadli še več drugih britanskih pristanišč. Grki se hudujefo nad Angleži Solun, 25. aprila. J. Nemški radio poroča: Po | svojem porazu so Angleži v veliki stiski in 6e skušajo po najhitrejši in najbližji poti približati manjšim grškim pristaniščem, da bi se vkrcali in potem odpeljali. Dogodilo pa se je, da so Grki spoznali angleške načrte m zato ^o v mnogih pristaniščih posadke grških ladij odklonile, da bi sprejele Angleže in jih peljale čez morje. Zato so Angleži začeli enostavno grške ladje pleniti in se nanj? z vso možno naglbo vkrcavati. V več grških krajih je že prišlo do protiangleških^ demonstracij. V Te-saliji so Grki ubili več Angležev zaradi raznih na-fiilstev in plenjenja. Tako so Grki streljali tudi na dve angleški ladji, ki sta pluli mimo otoka Thasos. Grška javnost ne odobrava odločitve svojega kralja, ki je napovedal vojskovanje do konca. Ljudstvo se vprašuje, s kakšnimi sredstvi misli kralj zmagovito končati to vojsko in kako si sploh to zmago predstavlja. Ljudstvo ve, da jim angleška pomoč ne bo nič hasnila, kajti Angleži rabijo grške čete le za to, da jim krijejo umik. Tri grške armade so se doelej že vdale, ostale pa so v razsulu. Ujeti Angleži, ki so padli v roke Nemcem blizu Lamie, so pripovedovali o 6vojem velikem trpljenju. Že tri oni niso zatisnili očes, ker se je vrstil napad za napadom. Povrh vsega so nemška letala sipala nanje bombe in onemogočila sleherno obrambo. j Napori Kr. Civilnega Komisarja za ureditev vseh prometnih zvez Ljubljana, 25. aprila. Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje se je potrudil že od začetka svojega delovanja, da načne in prouči vprašanja, ki se nanašajo na zveze med ozemljem, ki so ga zasedle italijanske čete, ter med ostalim ozemlje Kraljevine. Včeraj je bilo to vprašanje pazljivo proučeno z zastopniki prometnega ministrstva. Kr. Civilni Komisar je odločil, da se z dnem 26. t. m. začne železniška zveza s Trstom, tako za tovorne vlake, in sicer iz Vrhnike v Postojno. Dne 27. t. m. se bo začel avtomobilski promet med Trstom in Ljubljano in nazaj ter med Gorico in Ljubljano in nazaj. Razen tega se proučuje izvedba druge avtomobilske proge iz Ljubljane proti Trstu in nazaj, ter iz Ljubljane proti Gorici in nazaj. Prometna služba je bila poverjena velikima specializiranima podjetjema Calissano in Ribi. Kr. Civilni Komisar je razen tega odločil, da se takoj prouči vprašnje avtomobilskih prevozov med Ljubljano in drugimi središči zasede- nega ozemlja. Za uvozni in izvozni promet se bo pa uporabila železniška proga Ljubljana-Karlo-vac-Reka. Poleg tega se proučuje vprašanje blagovnega prevoza avtomobilska prometna služba, ki bo izročena zasebnemu podjetju. Kr. Civilni Komisar je opozoril pristojne činilce, ki mu jih je Ministrstvo dalo na razpolago, tudi na vprašanje cest. Že včeraj so se začela obnovitvena dela na cesti med Kačjo vasjo in Ljubljano. Spored del se bo razvijal v treh obdobjih in sicer bo prvo obsegalo začasno ureditev cestnega odseka od Vrhnike do Ljubljane, drugo obdobje obsega skrbnejše vzdrževanje cestnega odseka od Kačje vasi do Vrhnike, tretje pa že načeto proučevanje za temeljito odpravo prahu po vsej cesti od Kačje vasi do Ljubljane. Činilci Samostojne cestne zveze že delajo načrte za omrežja in ureditve, ki se bodo izvedle na tem cestnem odseku, ki bo tudi asfaltiran, kakor vse velike italijanske prometne žile. Churchill še vedno molči Berlin, 25. aprila, f. Včeraj so angleškemu ministrskemu predsedniku Churchillu poslanci v spodnji zbornici spet zastavil celo vrsto vprašanj. Predsednik vlade pa je spet odklonil vsak razgovor, ki bi se nanašai na sedanji vojni položaj. Značilno je, da se je Churchill ponovno izmikal raznim vprašanjem ter pripominjal samo, da bo storil vse, kar bo v njegovi moči, to pa šele tedaj, ko bo imel zanesljiva poročila iz Grčije. Churchill je moral priznati, da nima pojma, kako se dogodki na Balkanu razvijajo. Pripomnil je tudi, da bi razgovori o vojaškem položaju lahko spravili v nevarnost nadaljnje premikanje britanskih čet na Grškem. Z drugimi besedami se to pravi — pripominja nemški radio — da Churchill skuša zdaj zvaliti odgovornost od sebe na druge. San Sebastian, 25. aprila, f. Semkaj je prispelo poročilo, da je bila v južnem delu Atlantskega oceana potopljena 8.550 -tonska sovražna ladja »Bahia Blanca«. 30 članov posadke je rešenih. Prepoved prodajanja raznega blaga čez normalno potrebo Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje odreja: Člen 1. Zabranjuje se vsem producentom, trgovcem na debelo in drobno prodajati privatnikom živila, blago za obleke, tkanine ter obutev preko normalne potrebe. Člen 2. Kdor se bo proti temo prekršil, bo takoj aretiran ter izročen pristojnemu sodišču, ki ga bo kaznovalo po zakonu proti nakopičevalcem z živili in blagom, blago se bo zaplenilo in koncesija odvzela. Člen 3. Ta naredba stopi takoj v velja'/«. Ljubljana, dne 23. aprila 1941-XIX. Kr. Civilni Komisar ca zasedeno slovensko ozemlje-. EMIUO GRAZIOLI, s. r. Bolgarija se zahvaljuje Duceju in Hitlerju za svoje nove pridobitve Sofija, 25. aprila, j. Bolgarska telegrafska agencija: Predsednik bolgarske vlade dr. Bogdan Filov je poslal voditelju Nemčije Adolfu Hitlerju ob priliki vkorakanja bolgarskih čet v nova ozemlja brzojavno zahvalo. V tej zahvali izraža dr. Filov polno zaupanje bolgarskega naroda v voditelja Nemčije, ki je omogočil izpolnitev dolgoletnih želja in zahtev Bolgarije. To je predvečer narodnega zedinjenja Bolgarov, katero velika Nemčija podpira,« je napisal med drugim v brzojavki Hlov. Zahvala enake vsebine je bila poslana tudi Duceju. Bolgarski zunanji minister Popov pa se je z brzojavkama zahvalil italijanskemu zunanjemu ministru grofu Cianu in nemškemu zunanjemu ministru von Ribbentropu za podporo, ki sta jo vedno izkazovala Bolgariji. Nemški zunanji minister von Ribbentrop se je zahvalil za brzojavko ia rekel, da je zveza med Nemčijo in Bolgarijo v. okviru trojnega pakta temelj za končno pravično ureditev vseh vprašanj v jugovzhodni Evropi. V Združenih državah napovedujejo za Angleže poraz na Balkanu Solun, 25. aprila, j. Nemški radio poroča: Po vdaji epirske in macedonske grške armade se sedaj približuje zadnje dejanje grškega naroda. Angleške čete se neprestano umikajo. Vprašanje je, ali se jim bo posrečilo priti do ladij in se odpeljati. Nemška letala so večji del teh pripravljenih ladij že uničila. Ameriška poročevalska agencija United Press pravi, da je stanje Angležev težko, ker imajo nezaščiteno levo krilo. Sedaj se Angleži ne bore več za zmago, temveč le za svoje golo življenje. Dve možnosti sta dani, ali popolno uničenje, ali pa umik. To dokazuje, da so Angleži v velikih težavah. Poročevalska agencija kMcali zaradi časopisov. Ne. Med seboj so vojaki zbrali hitro nekaj dinarjev in mu jih darovali. Hvaležen se jim je revež zahvalil. Oni pa so mu dejali, naj le še pride katerikrat naokrog. Na številne mimoidoče, je vojaška usmiljenost napravila globok dojem. Saj tak dogodek se le težko vidi. V teh časih je dobrosrčnih ljudi vedno manj na svetu. Vsaj videti jih ni; vsak stiska denar kolikor more, vsak se nekako boji, kaj bo njemu ostalo, če bo odrinil revežu 50 par ali celo dinar. Ljudje so strašno preračunljivi, pa včasih morda prav ob nepravem času. Če pa take stiskače najdeš pri dobri volji, na primer ob kozarcu vina, pa ti bodo denar skoraj bi rekli razmetavali. Takrat, ko ga imajo malo v glavi, je njihova misel daleč od hladnega računa. Včeraj okrog petih pojjoldne so mogli videti pešci ob ograji Narodnega doma lep primer dobrosrčnosti. Kakor je znano, imajo v Narodnem domu streho številni italijanski vojaki. Spijo v dvorani, jedo na vrtu in tudi kuhajo tamkaj. Kadar imajo prosto se zabavajo z raznimi igrami, igrajo na harmonike in drugo. Ob ograji je bilo včeraj ob omenjeni uri nekaj vojakov, ki so se živahno pogovarjali. Kdo izmed Ljubljančanov ne pozna reveža, ki se brez nog v nekakšnem zaboju, ki je na treh kolesih prevaja po Ljubljani sem in tja in prodaja Drobni ljubljanski dogodki Ljubljana, dne 25. aprila 1941. Sprva megleno, kasneje pa možno oblačno je bilo današnje jutro. Kmalu je pričelo tudi deževati. Ulice so bile kmalu zmočene, kotanje na hodnikih in cestah so bile kmalu polne vode. Deževje bo dobro delo zemlji, v katero so šele pred nedavnim kmetje vsejali semena poljskih pridelkov. Ljubitelji glasb* bodo prišli na svoj račun V Ljubljani že dolgo ni bilo nobenega koncerta in ljubitelji glasbe so se že bali, če bodo ostali brez glasbenih užitkov. Kakor pa smo izvedeli, bo ljubljanska Glasbena Matica, kot najvažnejša glasbena ustanova pri nas, do konca tekoče koncertne sezone priredila še šest koncertov. Da bi svoje glasbene čitatelje seznanili, kaj bodo lahko poslušali, naj navedemo izvajalce. Nastopili bodo: trio, ki ga sestavljajo: Ornikova ,Šedlbauer in Lipovšek; koncert violinista Prevorška, ki ga bo na klavirju spremljal L. Škerjanc; klavirski koncert Marte Osterc-Valjalove; koncert komortnega kvarteta, v katerem igrajo: Ornikova, Burger, Ivančič in Šedlbauer. Zatem bo sledil koncert operne pevke ge. Franje Golobove, katero bo na klavirju spremljal M. Lipovšek. Na tem koncertu bo nastopil najbrž tudi pevski zbor Glasbene Matice in orkestralno društvo Glasbene Matice. Kakor je pričakovati, bo ta koncert največji dogodek v tekoči koncertni sezoni. Prvi izmed omenjenih šestih koncertov bo že v ponedeljek, dne 28. t. m. v mali Filharmonični dvorani. Vsekakor je treba delavnosti naših glasbenikov dati polno priznanje, ko delajo na glasbenem polju tudi v najtežjih časih, ko drugi kulturni delavci drže skoro križem roke. Veliko zanimanje za italijanščino Sedaj, ko je naSe ozemlje zasedeno, ge je zanimanje za italijanščino zelo poživilo, čeprav se je že prej precej naSih ljudi učilo tega lepega jezika. Po knjigarnah ni skoraj več mogoče dobiti italijanskih učnih knjig niti italijansko-slovenskih slovarjev. Ljudje so skoraj že vse te knjige pokupili in treba bo misliti na nove izdaje učnih knjig. Posebno zanimanje pa vlada seveda za radijsko učenje italijanskega jezika, ki ga bo poučeval prof. Stanko Leben. Tečaj bo seveda voden na najbolj praktičen način, tako da se bodo poslušalci čimprej seznanili i italijanščino. Kakor nam je dozdaj znano, bo tečaj ob torkih, Četrtkih in sobotah V interesu vseh, ki bi se hoteli učiti italijanščine, pa prosimo ljubljanski radio, da uvede pouk italijanščine za tako uro, ko ne bodo ljudje zajrosleni. Upamo, da bo mnogoštevilnim, ki se zanimajo za pouk, v tem tudi ustreženo. Krajio cesto Iz Roina doline v mesto — grada Že precej časa grade krajio cesto, ki bo vezala Rožno dolino z mestom. Cesto bodo speljali od mestne drevesnice, kjer so zasajena izključno smrekova debeka po pobočju šišenskega hriba ob Cesti na Rožnik. Nato se bo cesta zaokrenila proti tivolskemu ribniku, kjer bo čez park zvezana s Šubičevo ulico. Cesta, v kolikor je dosedaj dograjena, se počasi vzpenja in lepo je lepo široko urejena. Najbrže se je bodo mogli posluževati tudi kolesarji in drugi, ki so v posesti vozil, Nova cesta bo vsekakor mnogo krajša kakor dosedanja, ko si mogel priti v mesto šele po velikem ovinku. Nova cesta je v precejanjem delu vsekana v hrib v delu pa, ki gre skozi park, bo pa cesta zgrajena na nasipu. Pešci, posebno pa kolesarji Rožne doline, že željno čakajo, kdaj bo cesta odprta za promet in bodo mestni občini prav hvaležni za dograditev te skrajšane vezi Rožne doline z mestom. Navje je en sam cvetoči vrt številni obiskovalci Navja se kar ne morejo načuditi, kako lejx> je urejeno na pokopališču najzaslužnejših slovenskih mož, Navje je sedaj kakor njiva žametastih mačeh. Čez 10.000 mačeh je zasajenih na tej njivi pokojnih. V raznih pestrih barvah so posajene druga ob drugo. Kakor v okvir pa je na robovih pestrobarvnih mačeh zasajenih 3000 belih marjetic. Oko se ti kar od]x>čije, ko gledaš to krasoto. Sonce zadnjih dni je pričelo razgrinjati tudi barvno razkošje, ki ga nudi 10.000 najrazličnejših tulipanov. Navje je sedaj kakor najbogatejša vrtnarska razstava pomladanskega cvetja. Kdor se hoče naužiti cvetlične lepote, naj gre na vrt naših zaslužnih mož. V tej krasoti narave se lahko spoštljivo poglobiš v tajne onostranosti in pomoliš za blagor tistih, ki tukaj čakajo vstajenja. Cena mleku Cene mleku je bila v Ljubljani pred 15. marcem največ 3 din za liter, zato pa vse prodajalce mleka opozarjamo na banovo uredbo z dne 15. aprila, da tudi cena mleku nikakor ne sme biti višja kot pred 15. marcem. Prodajalci, ki zahtevajo za svoje blago višjo ceno, bodo po tej uredbi kaznovani z zaporom najmanj 15 dni in denarno globo od 5000 do 100.000 din v veLiki prodaji pa s strogim zaporom najmanj 3 mesecev in denarno od 50.000 do 1,000.000 din. Razglas bana pomeni, da se morajo v mnogih primerih cene celo znižati. Okupacijske oblasti odločno vztrajajo na tem in ne bodo trpele nobenega izkoriščanja prebivalstva po brezvestnih trgovcih in obrtnikih. Ojx>zarjamo torej vse prodajalce na stroge kazni, ki bodo zadele vsakogar, kdor bi prodajal blago po višjih cenah, kakor so veljale 15. marca. Takim prodajalcem bodo vzete tudi koncesije in poslani bodo na prisilno delo. Mestni tržni urad vabi kupce, da vsak prekršek takoj naznanijo mestnemu tržnemu uradu v Mah-rovi hiši. »SLOV, IM)M« v vsako hišo! Prijavite državno lastnino! Vso državno lastnino kakor denar, živila vseh vrst, orodje in drugo, ki si jo je prebivalstvo prilastilo iz javnih zalog, skladišč, vagonov ali kakorkoli, morajo sedanji neupravičeni lastniki takoj prijaviti mestnemu' vojaškemu uradu na Ambroževem trgu št. 7., I. nadstropje, soba 4. Kdor še takega blaga ni naznanil, naj to stori ob delavnikih od 8. do 12. in od 16. do 18, ure. Opozarjamo, da bodo stroge preiskave po hišah. Kdor ne bo prijavil prilaščenega blaga, bo kaznovan po določilih uredbe bana in narodnega sveta z dne 16. aprila 1941. Kdor pogreša svojega konja, voz itd. Za zadnje dogodke so morali kmetje in drugi, ki so imeli v lasti konje, vozove, avtomobile, motorje, kolesa, le-te oddati vojaškim oblastem za ujiorabo. K.o se je vojna končala, pa posojenih konj, koles itd. od nikoder ni bilo. Kmetje so bili v skrbeh za svoje konje, kajti za poljska dela jih nujno potrebujejo. Vsi tisti, ki pogrešajo svojo lastnino, naj se s potrdili javijo na mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trg-u št. 7, I. nadstropje. Tisti, katerih se to tiče, naj pridejo na omenjeni vojaški urad ta teden med uradnimi urami, ki so od 8 do 12 dopoldne. Nesreče Tudi ljubljanski reševalci imajo v teh časih Erecej manj voženj, kakor pa so jih imeli nekdaj, edaj namreč ne smejo voziti čez mejo ljubljanske mestne občine in ljudje morajo poškodovance prepeljati prav do mestne meje, kjer lahko šele reševalci nalože poškodovance na svoj avtomobil in jih odpeljejo v bolnišnico. Taki so namreč predpisi za sedaj. Tudi včeraj so morali reševalci nekajkrat na mejo mestne občine po ponesrečence. Osemletni fantiček Rozman Franček se je doma_ obešal na domači voz, v katerega sta bila vprežena konja. Konja sta kar naenkrat potegnila in Franček je padel pod voz. Pri padcu je dobil hujše poškodbe m reševalci so ga morah priti iskat na Pot za rakovo jelšo. . _ Murna Franceta je pa včeraj v Podkovski soli na Poljanski cesti 69 brcnil konj v trebuh in mu prizadejal težke notranje poškodbe. — Enake po- škodbe je doživela včeraj tudi Rihar Marija. Razlika je bila samo v tem, da jo je brcnila krava. Njo so domači prepeljali do polhovgrajske mitnice, kjer so jo naložili na reševaln. avtomobil in jo odpeljali v bolnišnico. — V Staničevi ulici 16 pa se je s sekiro poškodovala 11 letna Jamnikova Silva. Koledar Danes, petek, 25. aprila: Marko, ev. Sobota, 26. aprila: Mati d. sv. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa C. 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, mr. Gartus, Moste-Zaloška 47. Barle Alojzij, orožniški polkovnik, se še do danes ni vrnil iz Banjaluke. Kdor ve kaj o njem, se lepo naproša, da sporoči uredništvu »Slovenskega doma«: v Ljubljani, Kopitarjeva ulica št. 6. Natcfaj za regulacijo Ljubljane. Zaradi dogodkov, ki so ovijali dejo, je Ijublja-imko mastno poglavarstvo v soiriatijii * rasttiodiSfiein podaljšalo vok natečaja za izdelavo regulacijske skice mesta Ljubljane m okolice za poldrug mesec do vštetega poueaedjka, uue 16. junija 1041. ... . Za kanalizacijska dela potrebuje. mestna ob&ma tudi letos več raznovrstnih izdelkov iz litega železa in večjo množino cementnih cevi ter je dobavo že razpisala. Razpisano giadivo bo porabljeno predvsem za popravila in za manjša kanalizacijska dola. v ec30 nove kanalizacija delajo podjetniki, predvsem pa kanalizacijo Erjavčeve ulice in njenega podaljška ro Kongresnem trgu mimo Kazine do kanalizacije Wol-fove ulice. Zaradi minulih dogodkov so se dela sicer zavlekla, sedai pa delo spet naglo na.preduje. Prazne zabojčke masti proda mestni preskrbovalni urad ljubljanski. Pismene ponudbe sprejema mestna tržnica na Pogačarjevem trgu. V ponedeljek, 28. t. m. bo v mali Filharmonični dvorani intimni koncert, ki ga bo izvajal trio: Ornikova, Šedlbauer in Lipovšek,- Na sporedu Beethoven, Suk, Arni«. Vstopnice v Matični knjigarni. Za mestne reveže je podarilo osebje mestnega domovinskega urada 160 din v počaščenje pokojne gospe Ivane Vrišer, mestna vrtnarija je pa v znamenje tega darila položila na krsto preprost venec. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! _ _ Pričetek pouka na novomeški gimnaziji in meščanski šoli bo v ponedeljek, 28. aprila ob 8 za gimnazijo in ob 13 za meščansko šolo. Vsebina pogodbe o vdaji grške vojske v Epiru in Macedoniji Trst, 25. aprila. >11 Piccoloc objavlja besedilo kapitulacijske {»godbe, ki je bila podpisana od Vrhovnega poveljstva italijanskih vojnih sil v Albaniji in Vrhovnega poveljstva nemških vojnih sil na eni in od grškega poveljstva v Epiru in Macedoniji na drugi strani. Pogodba vsebuje 10 členov in sicer: Čl. 1. Vrhovno poveljstvo italijanskih vojnih sil v Albaniji in Vrhovno poveljstvo nemških vojnih sil v Grčiji sprejemata predajo brez vsakih pogojev. Cl. 2. Pripadniki grške armade v Epiru in Macedoniji so vojni ujetniki. Uvažujoč hrabrost, ki so jo jiokazale grške čete na bojnem polju, in dejstvo, da so one na" tak način rešile svojo vo-ja*ko čast, obdrte grški ofieirji svetlo orožje in označke. Vsi italijanski vojni ujetniki, ki se nahajajo na ozemlju grške armade v Epiru in Macedoniji, morajo biti takoj izročeni italijanskim edi-nicam. Grški vojni ujetniki bodo medtem zbrani v vojnih taboriščih. Po končanih vojnih operacijah na grški celini in na Jonskih otokih se bo vpožtevala osvoboditev vseh oficirjev, podoficirjev in moštva. Male zgodbe izpred malega senata Ljublajna, 25. aprila. Na sodišču se mirno razvijajo vse tekoče zadeve. Pač pa je opažati, da niso izvršilni oddelki tako obleganj, kakor pred vojnimi dogodki, tudi začasno ni razpisanih nikakih dražb nepremičnin. Na drugi strani pa je zemljiška knjiga dobesedno bombardirana z najrazličnejšimi zemljiškoknjižnimi predlogi. Na okrajnem sodišču se ljudje tako hudo ne pravdajo, kakor ob normalnih časih. Na okrožnem sodišču gredo posli v redu svojo instančno pot. Za danes so bile določene nekatere prizivne razprave. Mali kazenski senat je te dni razpravljal prav zanimivo tatvino jute. Ta predmet je sedaj zelo iskan, kajti juto rabijo za vreče in tapetniki za izdelovanje raznih tapetniških predmetov. Juto so drugače uvažali iz Indije. Ta uvoz je sedaj popolnoma izostal. Pred malim kazenskim senatom so se morali zaradi tatvine jute odnosno nakupa nakradene jute zagovarjati 4 moški in neka gospa. Prvi trije obtoženci so odnašali iz skladišča neke trgovine juto, jo prodajali raznim interesentom in ta-petnikom. Obtožnica pravi, da je glavni obtoženec Maks odnesel iz skladišča 50 bal jute, 7 kolobarjev pasov in druge stvari, da je bila tvrdka oškodovana za 98.000 din. Glavni obtoženec Maks je v bistvu priznal tatvino. Tudi drugi so priznali, da so sodelovali pri teh tatinskih špekulacijah. Razprava je bila prekinjena in se bo drugi teden nadaljevala. Zanimivo je, da so sedaj v teh časih obiskovalci in poslušalci v veliki dvorani št, 79 prav redki. Poprej »stalni gostje« so kar nekam izostali in se porazgubili. Na šutni pri Stari Loki stanujoči Lojze Plestenjak, kleparski pomočnik je bil zaradi zločina ponarejanja 10-dinarskih kovancev obsojen na 5 mesecev strogega zapora in na 120 din denarne kazni. Lani 22. decembra je \z cina in svinca naredil 25 kosov 10 dinarskih kovancev in jih 16 spravil v promet, čeprav so bili fabifikati zelo slabo narejeni. —d. Čl. 8. Vrhovno grško poveljstvo bo poskrbelo, da ostanejo grške edinice pod poveljstvom svojih oficirjev in bo ukrenile vse odredbe za izvršitev predaje. Prehrana in sanitarna služba za grške ujetnike bo začasno zasigurana od grškega vrhovnega poveljstva. Čl. 4. Orožje, ves vojni material in živila za grško armado v Epiru in Macedoniji, skupno z letalskim materialom in napravami na zemlji postanejo vojni plen. Čl. 5. Vrhovno poveljstvo grške armade bo z vsemi sredstvi poskrbelo, da se takoj ustavijo sovražnosti in prepreči vsako poškodovanje, tako tudi vsako razdejanje vojnega materiala in naprav, tudi vse ceste na ozemlju armade ostanejo nedotaknjene. Čl, 6. Izplutje vsakovrstnega brodovja iz pristanišč in vsak letalski promet na ozemlju armade v Epiru in Macedoniji mora biti ukinjen. Čl. 7. Vrhovno grško poveljstvo je porok, da ostanejo brodovje, razvrščeno po pristaniščih in vse pristaniške naprave pod varstvom grških čet, dokler ne bo odrejena kaka druga določitev. Čl. 8. Vrhovno grško poveljstvo bo imenovalo komisije, opremljene z vsemi pooblastili, ki bodo uredile podrobnosti za izvršitev predaje skupno z italijanskimi in nemškimi organi, ki bodo imenovani. Omenjene komisije bodo takoj sestavile sezname’ o položaju sil, oborožitve in o bojni formaciji predane armade v Epiru in Macedoniji. Čl. 9. Ostane v veljavi prenehanje sovražnosti med nemškimi in grškimi četami v Epiru in Macedoniji, kakor je bilo določeno v pogajanjih glede predaje z dne 21. aprila. Prenehanje sovražnosti med italijanskimi četami in grško armado v Epiru in Macedoniji stopi v veljavo 23. aprila ob 18, veljavno tudi za grške oddelke na italijanski fronti, ki so že v preteklosti položili orožje. Čl. 10. Z zaključkom sedanje pogodbe preneha veljavnost jKigodbe o predaji, sklenjene 21. aprila med Vrhovnim poveljstvom nemških čet v Grčiji in med poveljnikom grške armade v Epiru in Macedoniji. Solun, 23. aprila 1941 — XIX. ' Za Vrhovno poveljstvo nemških vojnih sil Jorl 1. r. — Za Vrhovno poveljstvo italijanskih vojnih sil gen. Ferrero. — Poveljnik grške armade v Epiru in Macedoniji Tsolakoglu. Edgar VVallace: Na sever, potepuh! Samovo stanovanje je bilo nad garažo njegovega očeta. Tu je od časa do časa zbral svoje prijatelje in z njimi veseljačil. Imel je tu skrivne predale, v katerih je bila vedno sveža zaloga »pristnega* z onkraj meje. Ni manjkalo tudi vseh vrst kozarcev. Proti večeru je Sam stavil nek predlog. »Poslušajte, dečki.., sijajna misel mi je šinila v glavo. Tam zunaj v gozdu sem videl nekega potepuha ... sijajen dečko... Pozna se mu, da je videl že mnogo sveta. Pojdimo ponj in dajmo mu piti. Stavim glavo, da kaj takšnega že več let ni poskusil,.. Biti hočemo bratje... prelepa sloga mladcev... ki ljubijo veličastno, prosto naravo— III. Gospa Elmer je že parkrat Sla v spalnico. Ves dan se je zaman trudila, da bi v svoji nečakinji vzbudila zavest odgovornosti. »Kamen bi spravila v obup,« je končno dejala, ko je videla, da je vse njeno prizadevanje brez uspeha. Mrs. Elmer je bila neverjetno suha; i« celo njen obraz je bil ves oglat. »Kako naj namesto tebe spravljam, Oktober?« je dejala nestrpno. »Saj sploh ne vem, kaj hočeš vzeti s seboj.« Oktober je odložila knjigo im zamišljeno pogledala svojo teto. »Saj je vseeno. Kaj mora prav za prav vzeti nevesta s seboj?« Bilo je prvič, da je pokazala vsaj iskrico zanimanja. »Vzemi ono modro, svileno obleko...« Ker je imela fvoroka biti tajna, brez zunanjih slovesnosti, se je mrs Elmer zdelo odveč, da bi po nepotrebnem zapravljali denar za nove obleke... »Saj yendar nisem prosila, da bi mi kupili kaj novega,« je vzdihnila Oktober. Storite kar hočete. Ne maram preveč prtljage, ker bi me samo ovirala. Skrb in delo si naprtim z njo.« »Zakaj mi vendar ne pomagaš?« je nejevoljno vzdihnila teta. »Ali naj si zaradi tvojih kovčegov zlomim hrbtenico?« »Pa pustite vse skupaj,« je hladnokrvno dejala deklica in vzela knjigo v roke. Ko je prišel čas večerje, je ostala v svoji sobi, kamor ji je služkinja prinesla večerjo. Ko je pojedla, se je zopet zatopila v knjigo. Sedela je poleg medle svetilke in si z roko jDodpirala glavo. Tako jo je našla mrs. Ebner, ko je pritekla k njej že oblečena v črno svileno obleko. »Rev. Stevens je že tu,« je zašepetala, kot da bi ta novica bila preveč intimna, da bi jo mogla povedati na glas. Oktober je počasi odložila knjigo, »i z naglo kretnjo popravila lase in vstala. »Kaj prav za prav hoče?« je vprašala presenečeno. Malo je manjkalo, da ni mrs. Elmer padla v nezavest. »Ali he bo nocoj tvoja poroka?« je burno vprašala. »Ah, saj res!« Navadno je bil salon zelo pust in dolgočasen. Danes pa je bil bolj prijazen, ker ga je krasilo cvet-I je. Mr. Elmer v praznični obleki in rev. Stevens v talarju sta dajala okolici še slovesnejši izraz. Tudi priče, vrtnar Johnny Woodgers, njegova žena, blagajničar kmetske hranilnice Artur Fingel in vdova Marta Dimmok, ki se je ponašala, da je najboljša prijateljica mi s Ebnerjeve, so bili vsi v prazničnih oblekah. Oktober je zaman iskala Sama. »Zakaj nisi oblekla modre obleke?« ji je zašepetala mrs. Elmer. »Ta obleka izgleda preveč veselo.« »Saj tudi sem vesela«, je odvrnila deklica tako, da so jo vsi slišali. Pastor je pravkar nekaj potihoma dejal mr. El-merju, nakar je ta odšel iz salona. Na to priliko je mr. Stevens čakal. Previdno se je približal dekletu. Njegovo vedenje je bilo bolj primerno za pogreb, kot za poroko. »V novo življenje stopale«, je pričel. »To življenje zahteva od vas mnogo kreposti...« »Kje je vendar Sam?« je vprašala Oktober. »Rada bi si ga temeljito ogledala, preden se dokončno odločim.« »Takoj bo tu.« »Takoj bo tu.« Mr. Stevens je bil besen. Kadar je govoril z njo, vsakikrat ga je razjezila. Sam je moral porabiti vse kreposti in vse sile, da se je premagal, če je le prišel v stik z njo. Če bi rekli, da je ni maral, bi njegovega čustva do nje še od daleč ne označili. Veselil se je dneva, ko bo po poroki prestopila v drugo versko sekto in tako za vedno Izginila iz njegovega okolja. »Stojite pred novim...» S ceste se je slišalo glasno govorjenje. Hrup je moral biti velik, da je prodrl do salona. Nekdo se je bedasto smejal. »... novo življenje, kakor rečeno. Samo eden je pravi vodnik, tudi v najmanjših zadevah...« Hrup je postal tako močan, da je pastor moral utihniti. Vrata so se sunkoma odprla. Mr. Elmer je vstopil ritenski in razburjeno mahal z rokami jx> zraku. Sledil mu je Sam Vasser v praznični obleki. Of>otekal se je in kričal na ves glas. Za njim je vdrla v sobo gruča pijanih fantov. Samova zunanjost je bila zelo čudna. Na koncu palice je imel privezano zastavo in je z njo neprestano mahal po zraku. Bil je brez klobuka, obleko pa je imel vso zmečkano in zamazano. Očividno je bil tudi on pijan, kaikor njegovi tovariši. »Tukaj je! Hura! Takoj k poroki! Poberi se!« Zadnje besede so veljale njegovemu očetu, ki je ves osupel in rdeč od jeze in sramu gledal to drhal. Nato se je obrnil k svoji nevesti in ji zaklical: »Izpolni, kar si rekla, November Jones! December Jones, ali še veš, kaj si rekla davi? Glej, čaka te presenečenje!« Tovariši so tudi kričali z njim. V istem hipu je Oktober zagledala potepuha. Čeprav se je branil, so ga drugi potisnili pred njo. Tudi on je bil vinjen; njegov pogled je bil moten in zbegan. Nekdo mu je strgal jopič, tako da mu je ostal samo še en rokav. »Odpustite mi!« je tiho dejal. Odpustiti? — Deklica ga je predirljivo pogledala. la edina beseda io je privedla do odločitve. Do tega trenutka je občutila samo jezo in zaničevanje. Mr. Elmer je končno prišel do sape. »Za vraga, kaj naj to pomeni?« je zakričal. »Kaj nameravate?... Poberite se, pijanci! Izginite od tod!« Sam se mu je izzivalno približal. (Dalje sledi.)' Z* Joito«lo»»a»fco duham« » Ljohl|anh Joto Kramarl* — IsdajatelJ: (ni Jo<• Sod)« «* Urednik: Mirko Javornik ~ RokopUov o« vračamo ~ »Slovenski dom« (shaja vsak delavnik ob 12 ~ V pnnrdftljkib t« tatraaHli *> Mosotna naročnina I« 14 din. ta Inosemstvo 25 din •» Samo ponedeljskl »Slovanski dom« volja moteFno 8 dinarjev, polletno 8S dinarjev, celoletno 60 dinarjev. Uradoilttoi Kopitarjeva allea 6/Ul ~ Uptavai Kopitarjeva allea 6, Ljubljana «* laleloa 10-01 d* 40-08 <■»» Eodraialtoi Maribor, Coljo, PtoJ, Jesenico, Kranj, Novo mesto, Trbovlje.