37 Uvod Ministrstvo za kulturo, danes Ministrstvo za izobraže- vanje, znanost, kulturo in šport (v nadaljevanju Ministr- stvo), je z uveljavitvijo novega Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1, Ur. list št. 16/2008,123/2008, Splet 1) postalo nosilec urejanja prostora za področje varstva nepremične kulturne dediščine, kar pomeni, da aktivno sodeluje v postopkih priprave in sprejemanja prostorskih aktov. Varstvo kulturne dediščine zagotavlja preko pri- prave smernic, mnenj o verjetnosti pomembnejših vpli- vov plana na kulturno dediščino, stališč o ustreznosti okoljskega poročila, mnenj k predlogu prostorskega akta, mnenj o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na kultur- no dediščino in tudi preko sodelovanja oziroma vodenja usklajevanj, podajanja pojasnil in obrazložitev. Strokov- no podporo Ministrstvu nudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije s pripravo strokovnih gradiv v vseh fazah postopka priprave prostorskih aktov. Pri tem je Ministrstvo vezano na zakonsko določene roke skladno s predpisi s področja prostorskega načrtovanja (Zakon o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt, Uradni list št. 33/2007, 108/2009, Splet 2), varstva okolja (Zakon o varstvu okolja – ZVO-1, Ur.l. RS, št. 17/2006, 20/2006, Arheo 29-2, 2012, 37–49 Preventivna arheologija v postopkih načrtovanja občinskih prostorskih aktov Preventive archaeology in the procedures of preparing local spatial planning acts © Barbara Mlakar Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Ljubljana, barbara.mlakar@gov.si Izvleček: Ustrezna vključitev varstva nepremične kulturne dediščine v prostorske akte je temeljni način njenega ohranjanja. Varstvo kulturne dediščine v postopkih priprave in sprejemanja prostorskih aktov se zagotavlja tudi s celovito presojo vplivov na dediščino, kadar se pričakuje posreden ali neposreden vpliv na dediščino ali na arheološke ostaline. Če obstoječi podatki ne omogočajo izvedbe celovite presoje vpliva prostorskega akta na arheološke ostaline, se v okviru postopka presoje oziroma priprave okoljskega poročila izvedejo predhodne arheološke raziskave, ki temeljijo na analizi in interpretaciji obstoječih podatkov ter podatkov, zbranih z daljinskim zaznavanjem in terenskimi pregledi. V prispevku je opisan način vključevanja varstva kulturne dediščine in arheoloških ostalin v postopek načrtovanja občinskih prostorskih aktov in na prikazu konkretnih primerov izpostavljene prednosti in slabosti izvedbe predhodnih arheoloških raziskav v okviru celovite presoje vplivov na okolje. Ključne besede: varstvo kulturne dediščine, prostorsko načrtovanje, predhodne arheološke raziskave, celovita presoja vplivov na okolje Abstract: The appropriate integration of the conservation of immovable cultural heritage in the spatial planning acts represents the basic measure for its preservation. During the procedures of preparing and passing spatial planning acts, the conservation of cultural heritage is further ensured through an integrated impact assessment wherever indirect or direct impact on heritage or archaeological remains is expected. In the case of insufficient data for an integrated impact assessment, the assessment procedure or the environmental report preparation should include preliminary archaeological investigation based on the analysis and interpretation of the existing data as well as on the data collected by remote sensing and field surveys. The article presents how the conservation of cultural heritage and archaeological remains is integrated into the planning procedure of local spatial planning acts. It also presents the strengths and weaknesses of conducting preliminary archaeological investigation in the framework of an integrated environment impact assessment. Keywords: cultural heritage protection, spatial planning, preliminary archaeological investigation, integrated environment impact assessment 39/2006-UPB1, 70/2008, 108/2009, 48/2012, 57/2012, Splet 3) in graditve objektov (Zakon o graditvi objek- tov – ZGO-1, Ur.l. RS, št. 110/2002, 45/2004, 47/2004, 102/2004-UPB1 (14/2005 popr.), 126/2007, 108/2009, 57/2012, Splet 4), ki so relativno kratki: 30 dni ali manj. Kršitve rokov pomenijo, da Ministrstvo npr. smernic nima, da se s predlaganimi rešitvami strinja ali da so vpli- vi izvedbe plana na kulturno dediščino sprejemljivi, kar lahko predstavlja veliko nevarnost za uničenje ali raz- vrednotenje kulturne dediščine, saj je ustrezna vključitev nepremične kulturne dediščine v prostorske akte najpo- membnejši oziroma temeljni način njenega ohranjanja. Presoja vplivov na arheološke ostaline Ves prostor okrog nas, urbani in ruralni, je zgodovinski dokument. V njem se je z nenehnim razvojem akumuli- ralo nešteto majhnih sprememb, naravnih in tistih, ki jih je povzročil človek. Plasti zemlje vsebujejo informacije o človekovi preteklosti in jih moramo obravnavati kot zgodovinski vir, ki ga je pred uporabo treba dešifrirati, prevesti in interpretirati (Baker, 1998). Da je arheološko dediščino treba razumeti kot zgodovin- ski vir, poudarja Evropska konvencija o varstvu 38 arheološke dediščine (spremenjena) (Ur. list RS – Medn- arodne pogodbe št. 7/1999, Splet 5), s katero so kot deli arheološke dediščine mišljene vse ostaline, predmeti in vsakršni človeški sledovi iz preteklih obdobij. Celostno varstvo arheološke dediščine in financiranje arheološkega raziskovanja in ohranjanja sta posebej obravnavana v petem in šestem členu konvencije, s katerima se vsako državo pogodbenic med drugim zavezuje, da: 1. si bo prizadevala, da bodo zahteve arheologije in ure- janja prostora usklajene in povezane med seboj, in bo zato zagotovila sodelovanje arheologov pri: - politiki urejanja prostora, ki naj zagotavlja uravnotežene strategije varstva, ohranjanja in boljše predstavitve območij, pomembnih za arheologijo; - različnih fazah urejanja prostora; 2. bo zagotovila sistematična posvetovanja med arhe- ologi in urbanisti oziroma tistimi, ki skrbijo za urejanje prostora, da bi omogočila: - spremembo izvedbenih načrtov, ki bi utegnili škoditi arheološki dediščini; - in dovolj časa in sredstev za izvedbo ustrezne znanst- vene študije na kraju samem in za objavo izsledkov; 3. bo zagotovila, da bodo v presojah vplivov na okolje in odločitvah, sprejetih na tej podlagi, v celoti upoštevani arheološka območja in njihov položaj v prostoru; 4. bo poskrbela, da bodo deli arheološke dediščine, ki so bili najdeni med izvedbo posegov v prostor, če je le mogoče, ohranjeni tam, kjer so (in situ); 5. bo zagotovila, da bodo arheološka območja dosto- pna javnosti in da ureditev dostopa, ki je potrebna za sprejem večjega števila obiskovalcev, ne bo škodovala arheološkim in znanstvenim lastnostim teh območij in njihove okolice. 6. poskrbela za javno finančno podporo arheološkemu raziskovanju, ki jo v skladu s svojo pristojnostjo dajejo država, pokrajina in lokalne oblasti; 7. povečala materialne vire za preventivno arheologijo: - s primernimi ukrepi, s katerimi se zagotovi, da bodo pri večjih javnih ali zasebnih posegih v prostor vsi stroški za s tem povezana potrebna arheološka dela pokriti iz virov javnega oziroma zasebnega sektorja; - s tem, da določi, da so enako, kot to velja za presoje vplivov na okolje in prostor, tudi stroški za predhodne arheološke raziskave in za arheološke preglede, za znanstvena zbirna poročila in tudi za popolno objavo in dokumentiranje vseh izsledkov vključeni v investicijske programe za izvedbo posegov v okolje oziroma v prostor. Poseben poudarek, ki je s konvencijo namenjen presoji vplivov na arheološke ostaline, se potrjuje tudi v Direk- tivi Sveta o oceni vplivov določenih javnih in zasebnih projektov na okolje (Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 dopolnjena z Direktivo Sveta 97/11/EGS z dne 3. marca 1997 o dopolnitvi Direktive 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o oceni vplivov določenih javnih in zasebnih projektov na okolje, UL L št. 175 z dne 5. 7. 1985, stran 40, Splet 6, Splet 7) in Direktivi Evrop- skega parlamenta in Sveta o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (2001/42/ES z dne 27. junija 2001, UL L št. 197 z dne 21. 7. 2001, stran 30, Splet 8), ki poudarjata pomembnost presojanja verjetnih okoljskih vplivov načrtov in programov med njihovo pri- pravo in pred sprejetjem tudi na arheološko dediščino, ter da mora biti presoja izvedena na podlagi ustreznih in- formacij, ki jih priskrbi nosilec projekta. Direktiva sveta določa osnovne vrste posegov, za katere je treba presojo opraviti in opredeljuje, da je v okoljskem poročilu tre- ba opredeliti, opisati in ovrednotiti verjetne pomembne vplive izvajanja plana na kulturno dediščino, vključno z arhitekturno in arheološko dediščino ter krajino. Vrste posegov, za katere je treba izvesti celovito presojo vplivi na okolje (CPVO), določa v slovenskem pravnem redu Uredba o vrstah posegov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. list RS št. 78/06 z vsemi spremembami, zadnja Ur. list RS št. 95/11, Splet 9). Ured- ba določa prag posega (površino, dolžino, prostornino, zmogljivost ali drugo količino), katerega preseganje po- meni obvezo, da je za poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje. Za varovana območja (med njimi območja var- stva kulturne dediščine – glej stolpec 1 med vrstami va- rovanega območja) so določeni strožji pragovi. Z zadnjo spremembo uredbe se je obveza izvedbe presoje vplivov na okolje razširila na več različnih vrst urbanističnih pro- jektov, med drugim tudi na stanovanjska območja, ki so velikokrat za varstvo arheoloških ostalin posebej obreme- njujoča, saj sledijo logiki poseljevanja prostora in večkrat vstopajo v območja z bogatimi kulturnimi plastmi. Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1, Splet 1) določa, da se varstvo kulturne dediščine v postopkih pri- prave in sprejemanja prostorskih aktov zagotavlja tudi s presojo vplivov na dediščino, kadar se pričakuje posreden ali neposreden vpliv na dediščino ali na arheološke osta- line. Za namen priprave okoljskega poročila v segmentu presoje vpliva na arheološke ostaline se zato s smerni- Preventivna arheologija v postopkih načrtovanja občinskih prostorskih aktov 39 cami opredelijo potrebne arheološke raziskave, ki bodo zagotovile dodatne informacije za izvedbo poročila. Namen te faze predhodnih arheoloških raziskav je za- gotovitev osnovnih informacij o potencialnem obstoju arheoloških ostalin, o njihovi prostorski distribuciji in vrsti ogroženosti glede na predvidene posege. V okviru celovite presoje vplivov na okolje predhodne arheološke raziskave praviloma obsegajo le oceno arheološkega po- tenciala, ki temelji na analizi in interpretaciji obstoječih podatkov ter podatkov, zbranih z daljinskim zaznavanjem in terenskimi pregledi (ang. survey). Kadar torej občina pripravlja prostorski akt za poseg, za katerega je skladno z uredbo treba izvesti celovito preso- jo vplivov na okolje, je za območja, kjer predhodne arhe- ološke raziskave v smislu ocene arheološkega potenciala še niso bile opravljene ali pa so bile opravljene, pa po- datki ne omogočajo priprave okoljskega poročila, treba v okviru postopka celovite presoje vplivov na kulturno dediščino te raziskave izvesti. Dokler te raziskave niso izvedene in pridobljene ustrezne informacije, ni mogoče ugotoviti vpliva izvedbe prostorskega akta na arheološke ostaline. Slika 1. Izsek iz Priloge II Uredbe o vrstah posegov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje: posegi v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če dosegajo ali presegajo predpisani prag (vir: Splet 9); vrste varovanega območja v preglednici: 1 - območje, zavarovano ali varovano v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, 2 - vodovarstveno območje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo voda, 3 - območje Natura 2000 ali potencialno območje Natura 2000, zavarovano območje ali naravna vrednota v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, 4 - ekološko pomembno območje v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. Figure 1. Part of Annex 2 of Regulations of projects, which shall be made subject to an environmental impact assessment: Projects for which an EIA is mandatory if they meet or exceed a prescribed threshold (Source: Web 9); Types of protected areas in the table: 1 - area, protected in accordance with the regulations governing the protection of cultural heritage, 2 - water protection area in accordance with the regulations governing the protection of water, 3 - Natura 2000 site or a potential Natura 2000 protected area or natural value in accordance with the regulations governing the conservation of nature, 4 - ecologically important area in accordance with the regulations governing the conservation of nature. Arheo 29-2, 2012, 37–49 40 Usmeritve v zvezi s posegi v prostor, vrste možnih posegov ter pogoji in merila za njihovo izvedbo se določijo s prostorskimi akti Prostorske ureditve se načrtujejo s prostorskimi akti. Na nivoju občine razlikujemo dve vrsti prostorskih aktov: občinski prostorski načrt (OPN) in občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Osnovne značilnosti obeh na- vajamo v nadaljevanju: Občinski prostorski načrt je prostorski akt, s katerim se, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo ci- lji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogo- ji umeščanja objektov v prostor (v nadaljnjem besedilu: prostorski izvedbeni pogoji). Občinski prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del. Strateški del občinskega prostorskega načrta določa: 1. izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine; 2. usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena; 3. območja naselij, vključno z območji razpršene grad- nje, ki so z njimi prostorsko povezana; 4. območja razpršene poselitve. Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta po pos- ameznih enotah urejanja prostora določa: 1. območja namenske rabe prostora; 2. prostorske izvedbene pogoje; 3. območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt. Občinski prostorski načrt je podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o gra- ditvi objektov. Občinski podrobni prostorski načrt se izdela za pro- storske ureditve na območjih: - sanacije razpršene gradnje, in sicer za območje razpršene gradnje, ki se vključi v območje naselij, za območje razpršene gradnje, ki se opredeli kot območje novega naselja, in za območje razpršene gradnje, ki se opredeli kot posebno zaključeno območje, - celovite oziroma delne prenove naselja, - razvoja naselja kot širitev na nove površine, - pomembnejše gospodarske javne infrastrukture, - prostorskih ureditev lokalnega pomena zaradi sanacije posledic naravnih in drugih nesreč, - izkoriščanja mineralnih surovin in rud ter njihove sanacije in - kjer se zaradi obsega ali vplivov predvidenih ureditev na okolje zahteva celovit pristop, kakor tudi na večjih območij v naselju, ki so namenjena zgoščanju pozidave. Občinski podrobni prostorski načrt je podlaga za pripra- vo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po pred- pisih o graditvi objektov. Vključevanje varstva registriranih arheoloških najdišč in arheoloških ostalin v prostorsko načrtovanje Ohranitev registriranih arheoloških najdišč se obvezno upošteva v prostorskih aktih, ki imajo neposreden vpliv na dediščino in njeno varstvo (Zakon o varstvu kulturne dediščine - ZVKD-1; Splet 1). Varstvo registriranih arheoloških najdišč in arheoloških ostalin se vključuje v več korakih, so pa med njimi pomembne razlike, zato jih navajamo posamično: 1. Register kulturne dediščine. Strokovno identificirana arheološka najdišča se vpišejo v Register kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo. 2. Prikaz vrednotenja dediščine v prostoru. Registrirana arheološka najdišča se vključujejo v prikaz vrednotenja dediščine v prostoru, ki obsega zlasti podat- ke o dediščini, opredelitev meja, usmeritve za celostno ohranjanje, identifikacijo območij dediščine v prostoru z opredelitvijo njihove kulturne vrednosti, omejitev in predlogov glede prostorskega razvoja ter vplive na dediščino in ostale omejitve zunaj območja dediščine. Prikaz vrednotenja v okviru prostorsko informacijskega sistema služi javnosti, še bolj pa občinskim in državnim organom za spremljanje stanja v prostoru kot osnove za pripravo prostorskih aktov. 3. Smernice. Za registrirana arheološka najdišča se pripravijo splo- šne in po potrebi tudi posebne smernice za načrtovanje osnutka prostorskega akta (Zakon o prostorskem načrto- vanju - ZPNačrt, Splet 2). S smernicami nosilci urejanja prostora konkretizirajo določbe predpisov s svojega de- lovnega področja na območje, ki je predmet načrtovanja, in na načrtovane posege v prostor ali prostorske ureditve. Preventivna arheologija v postopkih načrtovanja občinskih prostorskih aktov 41 S smernicami varstva nepremične kulturne dediščine se skuša zagotoviti ustrezno mesto in obravnavo dediščine pri načrtovanju prostorskega razvoja občine na osnovi strokovnih podatkov in evidenc ter iz njih izhajajočih opredelitev in usmeritev. Hkrati so smernice namenjene zagotavljanju usklajenega in vzdržnega razvoja dedišči- ne v prostoru ter zagotavljanju njene trajnostne rabe. Smernice obsegajo: - usmeritve za celostno ohranjanje, - predloge rešitev in ukrepov varstva. Smernice vsebujejo pregled vseh prostorsko relevantnih enot dediščine s seznamom v preglednicah, vključno z oceno ogroženosti in zanje veljavnim varstvenimi reži- mom, dodatne usmeritve za pripravo prostorskih izved- benih pogojev po posameznih enotah dediščine ter opre- delitev do podanih razvojnih pobud. Smernice, ki se nanašajo na registrirana arheološka naj- dišča, so obvezne. V postopkih priprave in sprejemanja prostorskih aktov se varstvo zagotavlja tudi s presojo vplivov na dediščino, kadar se pričakuje posreden ali neposreden vpliv na dediščino ali na arheološke ostaline. Za potrebe izvedbe postopka celovite presoje vplivov na okolje smernice ob- segajo tudi: - prikaz vplivnih območij, - vrste in vire podatkov o dediščini, ki omogočajo prip- ravo okoljskega poročila. Če obstoječi podatki ne omogočajo priprave okoljskega poročila v segmentu presoje vpliva na arheološke osta- line, se s smernicami opredelijo potrebne arheološke raziskave, ki zagotovijo dodatne informacije za izvedbo takega poročila. Ker se z občinskim prostorskim načrtom določata os- novna (govorimo o stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vod- nih in drugih zemljiščih) in podrobna namenska raba ter prostorsko ureditveni pogoji, ki določajo pogoje za načrtovanje posegov v prostor glede namembnosti, lege, velikosti, oblikovanja, parcelacije, priključevanja na gospodarsko infrastrukturo, varovanja zdravja in celost- nega ohranjanja kulturne dediščine, je s smernicami treba med drugim jasno opredeliti način varstva za registrirana arheološka najdišča. Ob tem: - se upošteva obstoječi varstveni režim (za registrirano arheološko najdišče, ki ni kulturni spomenik, kot izhaja iz ZVKD-1 in Pravilnika o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah; za registrirano arheološko najdišče, ki je kulturni spomenik, kot izhaja iz Odloka o razglasitvi ali če je ta nejasen, iz ZVKD-1); - se konkretizira varstveni režima glede na predlagano namensko rabo prostora oziroma prostorsko ureditev tako, da se: - zavzame jasno stališče, ali je podrobna namenska raba glede na režim varstva območja registriranega arheolo- škega najdišča sprejemljiva ali ne in, če je, pod kakšni- mi pogoji, pri čemer se upošteva dejansko stanje; - glede na opredeljen režim varstva predlaga prilago- ditev ali umik prostorskih posegov iz registriranega arheološkega najdišča, da bi kar najbolj zmanjšali vpliv na arheološke ostaline. Pri opredelitvi sprejemljivosti in opredelitvi ukrepov varstva je treba pretehtati naslednje možnosti: a. predlagana namenska raba oziroma prostorska ured- itev je sprejemljiva – skladna z varstvenim režimom (npr. gozdno zemljišče je sprejemljivo, ker je varstvo gomil zagotovljeno z lokalno usmerjeno nego gozda), b. predlagana namenska raba oziroma prostorska ured- itev je nesprejemljiva – ni skladna z varstvenim režimom (npr. stavbno zemljišče ni sprejemljivo, ker predvidena gradnja lahko uniči najdišče, kmetijsko zemljišče zara- di predvidenega globokega oranja ni sprejemljivo, ker tovrstna raba uniči najdišče), c. predlagana namenska raba oziroma prostorska ureditev je pogojno sprejemljiva - ko je potencial arheološkega najdišča že ocenjen, a še ne vrednoten. Izjemoma so do- voljeni posegi v arheološka najdišča: - ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč, - če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav do predloga prostorskega akta izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za poseganja v zemeljske plasti (za gradnjo). Do izpolnitve pogojev ostaja predlog namenske rabe nesprejemljiv. č. predlagana namenska raba oziroma prostorska ure- ditev je pogojno sprejemljiva – ko je potencial ar- heološkega najdišča že ocenjen in vrednoten ali ker gre le za ažuriranje dejanskega stanja (npr. spre- memba namenske rabe zaradi legalizacije gradnje). Arheo 29-2, 2012, 37–49 42 Pri tem je možno v prostorskem aktu opredeliti pogoja: - da je treba v fazi priprave PGD dokumentacije ali pred- posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, izvesti predhodno arheološko raziskavo, katere rezultati se upoštevajo pri vseh nadaljnjih aktivnostih: pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, sami gradnji, vključno s poizkopavalno obdelavo arhiva najdišča; - da je treba pred gradnjo ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, izvesti pred- hodno arheološko raziskavo, s katero se arheološke osta- line nadzorovano odstrani. 4. Prvo mnenje in odločitev o CPVO. V prvem mnenju nosilci urejanja prostora preverijo, kako so bile upoštevane njihove splošne smernice in posebne smernice, če so bile izdane. Ob tem nosilci urejanja pros- tora opozorijo tudi na morebitne pomanjkljivosti po- datkov v prikazu stanja prostora z njihovega delovnega področja. Pristojni nosilci urejanja prostora, ki v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, sodelujejo v postop- ku celovite presoje vplivov na okolje, v prvem mnenju podajo tudi svoje mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov občinskega prostorskega načrta na okolje z vidi- ka njihove pristojnosti. 5. Celovita presoja vplivov na okolje in izdelava okoljske- ga poročila. Na podlagi informacij (že znanih ali rezultatov pred- hodnih arheoloških raziskav) se presoja vpliv vsebine prostorskega akta na ohranitev registriranih arheoloških najdišč in arheoloških ostalin. Opredelitev, da neka prostorska ureditev ali usmeritev predstavlja nedopus- ten oziroma uničujoč vpliv za ohranitev registriranih arheoloških najdišč ali arheoloških ostalin, zahteva spre- membo oziroma prilagoditev rešitev prostorskega akta. 6. Usklajevanje prostorskega akta. Občina ali država ima na podlagi ugotovitev presoje vplivov na okolje (vplivov na arheološke ostaline) možnost, da z večjo gotovostjo usmeri prostorske ureditve in vrsto namenske rabe tako, da ne povzroča uničevanja arheoloških najdišč in arheoloških ostalin oziroma da je v primerih zavestnega poseganja v strukturne el- emente dediščine zagotovljena nadzorovana odstran- itev arheoloških ostalin, pri čemer stroške arheoloških raziskav nosi investitor gradnje ali drugega posega. 7. Priprava (drugega) mnenja k prostorskemu aktu. Nosilci urejanja prostora k predlogu prostorskega akta podajo drugo mnenje, s katerim ugotovijo ali predlog upošteva podane smernice in prvo mnenje in ali so vplivi njegove izvedbe sprejemljivi. Varstvo arheoloških ostalin v postopku načrtovanja Občinskega prostorskega načrta Občine Ormož Postopek priprave občinskega prostorskega načrta se je pričel v letu 2009. S strani ministrstva, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, so bile izdane smernice za načrtovanje (Ministrstvo za kulturo 2009c), s kateri- mi je bil podan pregled arheoloških najdišč z veljavnim varstvenim režimom ter dodatne usmeritve za pripravo prostorskih izvedbenih pogojev po posameznih enotah dediščine ter opredelitev do podanih razvojnih pobud. Za novo gospodarsko cono na zahodni strani mesta Ormož ob priključku na hitro cesto je bilo npr. že s smernicami podano stališče, da poseganje v registrirano arheološko najdišče glede na opredeljene arheološke ostaline oziro- ma varstveni režim ni dopustno. Za območja, za katera je treba pripraviti presojo vplivov na okolje: za industrijsko cono v Ormožu, gospodarsko cono, območje pridobivalnega prostora pod kanalom Formin, so bile pripravljene dopolnilne smernice (Mini- strstvo za kulturo 2009č) s konkretizacijo potrebnih pred- hodnih arheoloških raziskav. Dodatne dopolnilne smernice (Ministrstvo za kulturo 2010c) so bile podane še v zvezi s predlogom selitve kmetije na območje arheološkega najdišča Pavlovci – Rimska stavba. Nekaj območja je bilo zaradi poznavanja obsega in vsebine najdišča izločenega iz možnosti pozi- dave. Za preostali del bi bila sprememba namenske rabe v stavbno zemljišče dopustna le, če se do predloga ob- činskega prostorskega načrta opravijo predhodne arheo- loške raziskave (strojno izkopani testni jarki), na podlagi Slika 2. Postopek priprave OPN in OPPN; kratice v shemi: MKO – Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, MIZKŠ DKD – Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Direktorat za kulturno dediščino, ZVKDS – Zavod za varstvo kulturne dediščine, Izvaj. PAR – Izvajalec predhodnih arheoloških raziskav. Figure 2. The process of preparing municipal spatial plans; Abbreviations in the scheme – MKO – Ministry of Agriculture and Environment, MIZKŠ DKD – Ministry of Education, Science, Culture and Sport, Cultural Heritage Directorate, ZVKDS – Institute for the protection of Cultural Heritage, Izvaj. PAR – preliminary archaeological researcher. Preventivna arheologija v postopkih načrtovanja občinskih prostorskih aktov 43 Arheo 29-2, 2012, 37–49 44 rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav pa se izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za posega- nja v zemeljske plasti. Občina je v nadaljevanju načrtovalskega postopka obmo- čje, ki je bilo predvideno za novi del industrijske cone, zmanjšala na približno polovico površine in podrobno namensko rabo preoblikovala v območje gospodarske cone (IG), posebno območje (BD) in območje površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK), ostali del pa ohra- nila v sedanji kmetijski rabi. Nova gospodarska cona na zahodni strani mesta je bila ukinjena, deloma se je prostor rezerviral za umestitev ceste in mejnega prehoda. Ravno tako se je občina odpovedala območju pridobivalnega prostora pod kanalom Formin. S temi spremembami so bila območja predvidenih posegov zmanjšana pod prag potrebnosti izdelave celovite presoje vplivov na okolje in izvedba predhodnih arheoloških raziskav v okviru le te ni bila več obvezna. Čeprav predhodne raziskave niso bile opravljene, lahko zaradi umika predlaganih rab oz. ureditev, ki bi lahko ne- gativno vplivale na arheološke ostaline, presojamo vpliv dopolnjenega osnutka prostorskega akta v primerjavi z vplivom osnutka prostorskega akta na arheološke ostali- ne kot manj obremenjujoč. Varstvo arheoloških ostalin v postopku načrtovanja Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Puchove poslovne cone v Ljutomeru Občina Ljutomer je pristopila k izdelavi Občinskega po- drobnega prostorskega načrta z namero oblikovanja me- ril, pogojev, ukrepov in prostorskih rešitev, na podlagi katerih bo možna kvalitetna umestitev poslovno proizvo- dnih objektov v prostor ter ureditev potrebne komunalne infrastrukture. Na območju ni registriranih enot kulturne dediščine, zato se je v izdanih smernicah (Ministrstvo za kulturo 2009a) občino opozorilo na nujnost izvedbe predhodnih arheolo- ških raziskav na območjih tistih vrst posegov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Za območje Puchove poslovne cone je Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, izdalo odločbo (35409- 234/2008-JL, 27.8.2008), da je zaradi velikosti območja predvidene poslovne cone, ki presega 50 000 m 2 , treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Občina je zato v letu 2009 zaprosila za dopolnilne smernice – konkre- tizacijo potrebnih predhodnih arheoloških raziskav za ustrezno preveritev vpliva in sprejemljivosti načrtovanih posegov z vidika varstva arheoloških ostalin. Izdane so bile dopolnilne smernice (Ministrstvo za kul- turo 2009b), s katerimi se je opredelila metoda raziskav: „Z namenom ocene arheološkega potenciala se na celotni površini OPPN opravi predhodne arheološke raziskave z metodo ekstenzivnega površinskega oziroma podpovr- šinskega pregleda in ekstenzivne geofizikalne raziskave, vse s poterensko obdelavo gradiva. Okvirno je potrebno predhodno arheološko pregledati površino 136.050 m 2 . (13,6 ha). Od tega je 34.331 m 2 . (3,43 ha) njivskih površin, na katerih je potrebno opraviti ekstenzivni terenski pregled odprtih površin, ki je možen samo v primeru, če bo v trenutku raziskave njiva sveže zorana, brez posevkov. Preostali del OPPN pokriva gozd in travniki, s skupno površino 101.719 m 2 . (10.2 ha). V gozdu in na travnikih je potrebno opraviti ekstenzivni te- renski pregled zaprtih površin. Pregledi se delajo v skladu z normativi, ki jih je določil SAAS: Ekstenzivni pregled odprtih površin je vzorčni pregled površine – opravi se v enotah 50 × 50 m (znotraj tega se z obhodom vzorči površina v 5 prečnicah). Ekstenzivni pregled zaprtih površin je izkop testnih jar- kov – opravi se v enotah 50 × 50 m (znotraj tega se izko- plje 5 testnih jarkov 40 × 40 × 40 cm).“ V času priprave okoljskega poročila pred javno razgrni- tvijo dopolnjenega osnutka prostorskega akta predhodne arheološke raziskave še niso bile izvedene. Okoljsko po- ročilo je navedlo, da morajo biti izvedene do predloga prostorskega akta in rezultati upoštevani pri pripravi pre- dloga in dopolnjenega okoljskega poročila, zato je bilo okoljsko poročilo ocenjeno kot ustrezno in občina je lah- ko nadaljevala s postopkom javne razgrnitve. Predhodne arheološke raziskave je izvedel Center za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne de- diščine Slovenije. Iz Poročila o izvedenih predhodnih arheoloških raziskavah (Zavod za varstvo kulturne dedi- ščine Slovenije, Center za preventivno arheologijo 2009) Preventivna arheologija v postopkih načrtovanja občinskih prostorskih aktov 45 izhaja, da je na območju velik arheološki potencial. „V severnem in južnem ter v manjši meri tudi v vzhodnem delu območja je bilo pri površinskem in podpovršinskem pregledu odkrito materialno gradivo, ki ga na podla- gi tipoloških in tehnoloških značilnosti lahko uvrstimo v prazgodovinsko, rimsko in srednjeveško obdobje. Pri tem s svojo izpovednostjo prednjačijo odlomki lonče- nega in steklenega posodja ter gradbenega materiala, ki nakazujejo, da imamo na tem območju opravka z ostanki naselbinskih kompleksov. V osrednjem delu raziskanega območja arheološke ostaline niso bile odkrite. Najverje- tneje je vzrok le-tega spreminjanje toka Globetke, kate- rega stara struga (iz časa izpred melioracijskih posegov v prejšnjem stoletju) se v meandrih vije skozi danes goz- dnato območje. Spreminjanje vodnega toka je v več tisoč let trajajočem obdobju verjetno odplavilo dele naselbin- skih kompleksov, ki so se razprostirali ob bregovih poto- ka Globetka. Na prestavljanje potočnega korita Globetke v preteklih obdobjih je opozorila že analiza zemljevida franciscejskega katastra, ki kaže drugačno podobo, kot nam je znana iz časa tik pred melioracijskimi posegi.“ Zemljišča, na katerih je bil potrjen velik arheološki po- tencial, so bila vpisana v register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, kot registrirano arheološko najdišče z ime- Slika 3. Območje OPPN za območje Puchove poslovne cone (OPPN Puchova poslovna cona, 2009). Figure 3. The area of Municipal detailed spatial plan Puchova business zone. Arheo 29-2, 2012, 37–49 46 nom Ljutomer - Arheološko najdišče Ob Globetki (EŠD 29015). Zaradi nedvomno izkazanega velikega arheološkega po- tenciala na delu prostora načrtovanega OPPN za območje Puchove poslovne cone v Ljutomeru, so bile izdane dru- ge dopolnilne smernice (Ministrstvo za kulturo 2010a), saj je bilo potrebno pred izdajo mnenja na predlog OPPN opraviti nadaljnje arheološke raziskave, s katerimi se bi natančno določila vsebina in sestava arheološkega najdišča. V ta namen je bilo potrebno na zemljiščih s parc. št. 904/3, 905/1, 905/2, 906, 907/1, 959/1, 959/2, 959/3, 960, 961/1, 961/2, 961/3, 961/4, 966/1, 967/2, 972/1, 973, 1342, 1354/2, vse k. o. Ljutomer, v skladu s 27. členom ZVKD-1 (Ur. l. RS, št. 16/08) opraviti naslednje raziskave: - intenzivni površinski/podpovršinski pregled v mreži 10 × 10 metrov, - arheološko dokumentiranje strojnih testnih jam veliko- sti 1 × 1 meter, v globino do kulturno sterilne geološke osnove (oz. vsaj 1 meter) v mreži 20 × 20 metrov. Rezultate predhodnih arheoloških raziskav je bilo potreb- no upoštevati oziroma vključiti v dopolnitev okoljskega poročila. Iz Poročila o arheološkem vrednotenju na lokaciji OPPN Puchove poslovne cone v Ljutomeru (PJP d.o.o. 2010) izhaja, da so „opravljene predhodne arheološke raziska- ve za določitev vsebine in sestave arheološkega najdi- šča Ljutomer - Arheološko najdišče ob Globetki (EŠD 29015), arheološko dokumentiranje strojno izkopanih te- snih jam na zemljiščih s parc. št. 906, 907/1, 907/2, 958/3 in 960, vse k.o. Ljutomer, pokazale prisotnost prazgodo- vinskih in rimskodobnih podpovršinskih kulturnih plasti, ki jih interpretiramo kot naselbinske plasti. Posamezni sledovi človekove dejavnosti so bili odkriti tudi v južnem delu raziskanega območja, na zemljiščih s parc. št. 966/1, 972/1 in 973, vse k. o. Ljutomer, kar nakazuje človekovo prisotnost na tem prostoru v rimski dobi, pri čemer naj- diščne okoliščine ne dopuščajo nedvoumnih zaključkov o obliki te prisotnosti.“ Na podlagi tretjih dopolnilnih smernic (Ministrstvo za kulturo 2010b) se je v Odlok o OPPN za območje Pucho- ve poslovne cone v Ljutomeru vključilo določilo: „Puchova poslovna cona v Ljutomeru se nahaja na obmo- čju registriranega arheološkega najdišča Ljutomer - Arhe- ološko najdišče ob Globetki (EŠD 29015). Pred izgradnjo območja je potrebno znotraj okvira zemeljsko-gradbenih posegov (vključno z območji ureditve javne infrastruktu- Slika 4. Prikaz zbiralnih enot v prostoru (ZVKDS CPA 2009): sivo obrobljeno območje – zbiralna enota, sivo obarvano območje – zbiralna enota z velikim arheološkim potencialom. Figure 4. Collection units in the area (ZVKDS CPA 2009): grey line – collection unit, grey area – collection unit with high archeological potencial. Slika 5. Območje arheološkega najdišča Ljutomer - Arheološko najdišče Ob Globetki (EŠD 29015). Figure 5. The area of the archeological site Ljutomer - The archeological site by Globetka (EŠD 29015). Preventivna arheologija v postopkih načrtovanja občinskih prostorskih aktov 47 re) opraviti predhodne arheološke raziskave, s katerimi se arheološke ostaline nadzorovano odstranijo.“ Čeprav se prostorske rešitve kljub ugotovljeni prisotnosti naselbinskih kulturnih plasti niso spremenile, ocenjujemo izvedbo predhodnih arheoloških raziskav v okviru celo- vite presoje vplivov na okolje kot pozitivno izkušnjo. Za- radi njihove izvedbe se je povečalo poznavanje območja z vidika arheoloških ostalin in zagotovila njihova nadzo- rovana odstranitev v okviru zemeljsko gradbenih del. Prednosti in pomanjkljivosti izvajanja predhodnih arheoloških raziskav v okviru načrtovanja občinskih prostorskih aktov V okviru sodelovanja v postopkih priprave občinskih prostorskih aktov in spremljanja izvedb predhodnih arhe- oloških raziskav v okviru le-teh, je bilo mogoče zaznati tako prednosti kot tudi pomanjkljivosti. Dokazano in potrjeno, da je: - mogoče z nedestruktivnimi metodami uspešno detekti- rati in definirati arheološke ostaline, - mogoče dopolniti in dograditi obstoječo bazo podat- kov ter tako doseči višjo stopnjo njene kredibilnosti in uporabnosti, - varstvo arheološke dediščine na ravni občinskih aktov uspešnejše, če se obstoječe podatke o arheološki dediščini nadgradi s predhodnimi arheološkimi raziska- vami že v fazi načrtovanja, saj se lahko z interpretacijo pozitivnih rezultatov vpliva na prostorske rešitve ali vsaj omogoči kontrolirano odstranitev arheoloških ostalin, - varstvo arheoloških ostalin lahko še uspešnejše, če bi bile predhodne arheološke raziskave vgrajene v posto- pek prostorskega načrtovanja vseh prostorskih aktov in ne zgolj takrat, ko je zaradi določenih vrst posegov potrebna celovita presoja vplivov na okolje, - umik drugih posegov iz arheoloških najdišč hkrati omogoča aktivno varstvo in prezentacijo v obliki arheo- loških parkov in rezervatov. Opozoriti je vendar treba tudi na pomanjkljivosti, za ka- tere pa menimo, da jih je z dopolnjevanjem zakonskih in organizacijskih opredelitev še mogoče izboljšati: - predhodne arheološke raziskave so na območjih, kjer arheološki potencial še ni ocenjen, obvezne le v prime- rih priprave prostorskih aktov za posege, za katere je treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje (odloči- tev ni vezana na opredelitev arheološkega potenciala), - predhodne arheološke raziskave se večinoma opravijo na prej izbranem območju predvidenega posega ali rabe in ne služijo vrednotenju ustreznosti večih variant, - lastništvo zemljišč na območjih predhodnih arheo- loških raziskav v fazi priprave dopolnjenega osnutka prostorskega akta večinoma še ne omogoča prostega dostopanja in poseganja v zemeljske plasti, izvedba je odvisna od „dobre volje“ lastnika, - metodo potrebnih predhodnih arheoloških raziskav opredeli odgovorni arheolog konservator, raziskave lahko opravlja zunanji izvajalec predhodnih arheolo- ških raziskav, ki je poslovno povezan z investitorjem, izsledke oziroma poročilo mora potrditi spet arheolog konservator, ki pri raziskavah ne sodeluje – verjetno bi bil boljši sistem, ki bi vključil v vsako ekipo za izvedbo predhodnih arheoloških raziskav arheologa iz javne službe za varstvo kulturne dediščine, - tudi varstvo arheoloških ostalin ni absolutna kategorija ter mora izhajati iz jasno definiranih prioritet varovanja, saj je prostorsko načrtovanje vedno usklajevanje raz- ličnih interesov v prostoru oziroma med večimi nosilci urejanja prostora, - problem zagotavljanja nadzora nad posegi v primerih posegov, ko predhodne arheološke raziskave niso bile opravljene ali so bile opravljene deloma, saj je javna služba kadrovsko podhranjena, - vzpostavljeno enotno bazo podatkov o opravljenih arheoloških raziskavah, vključno s prostorskim prika- zom območij, ki jo za s strani CPA ZVKDS opravljene raziskave vodi CPA, je treba dopolniti tudi s podatki opravljenih predhodnih arheoloških raziskav drugih izvajalcev, - premalo povezovanja med sektorji, ko bi projekti pri- dobivanja podatkov enega sektorja v pridobljeni obliki ali rahlo modificirani lahko služili tudi drugim (Lidar snemanja, geološke vrtine, aero snemanja ipd.), - zagotoviti dovolj sredstev za izvedbo sistemsko načr- tovanih predhodnih arheoloških raziskav. Da bi izvedba predhodnih arheoloških raziskav resnično dosegla svoj namen – vključevanje prepoznavanja arheo- loških ostalin in njihovega varstva v čim zgodnejše faze prostorskega načrtovanja – bi bilo smiselno opredeliti kriterije/pragove za določanje območij, kjer je potrebno izvesti presojo vplivov na arheološke ostaline v okviru izvedbe celovite presoje vplivov na okolje, izhajajoč iz Arheo 29-2, 2012, 37–49 48 zakonitosti pojavljanja arheoloških ostalin in neodvisno od drugih okoljskih parametrov. Na ta način bi zajeli v zgodnji pregled tudi območja, ki jih Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vpli- vov na okolje, zaradi usmerjenosti v osnovne značilnosti posega (raba naravnih virov, nastajanje odpadkov, one- snaževanje, tveganje nastanka nesreč zaradi uporabljene snovi ali tehnologije) ne prepozna. Zaradi zagotavljanja neodvisnosti in metodološke usklajenosti predhodnih arheoloških raziskav bi bilo smiselno njihovo izvedbo poveriti javni službi, seveda ob zagotavljanju zadostne količine sredstev in ustrezne organiziranosti, s katerima bi pravočasno in kompetentno zagotavljali potrebne po- datke za celovite presoje vplivov na okolje (v okviru teh na registrirana arheološka najdišča in arheološke ostali- ne) in pripravo občinskih prostorskih aktov v terminskih okvirih njihove priprave. Zaključek Vsaka, torej tudi sedanja generacija lahko skozi prostor spregovori o sami sebi, ga ureja na način, ki odseva njen čas, probleme in sposobnost, da jih rešuje. Poseganje v prostor samo po sebi torej ni negativno, v povezavi z varstvom arheološke dediščine ne tudi zato, ker postavlja pred stroko vedno nove izzive in zahteve po višji stro- kovni ravni terenske arheologije (Djurić 2003), ki edina zagotavlja, da bodo arheološki viri ustrezno zabeleženi in interpretirani. Vendar je pri tem pomembno, da načrto- vanje ohranja vitalne koncepte in se spoštljivo obnaša do kulturne dediščine kot fundamentalne vrednote, do pro- stora kot skupka človekovih odnosov, konteksta prostora in lokalne drugačnosti v odnosu do preteklosti, preteklih rodov in njihovih prispevkov pri ustvarjanju prostora. Usmerjanje razvoja mora zato izhajati tako iz razvojnih izhodišč, kakor tudi varovalnih vzgibov nekega prostora in predmeta samega varstva (Mlakar 2009). Preventivna arheologija nosi pri tem veliko težo in odgovornost, saj je prav arheološka dediščina tista, ki priča o večjem delu preteklosti človeka in z rekonstrukcijo preteklih dogajanj ter njeno interpretacijo pomaga razumeti sedanjost. Literatura in viri BARKER, Ph. 1998, Tehnike arheološkega izkopavanja. - Ljubljana. DJURIĆ, B. 2003, Terra gentis humanae memoria, Varo- vanje arheološke dediščine in projekt izgradnje avtocest. – V: D. Prešeren (ur.). Zemlja pod vašimi nogami: Ar- heologija na avtocestah Slovenije: vodnik po najdiščih, Dnevi evropske kulturne dediščine, Ljubljana, 7–24. Ministrstvo za kulturo 2009a, Smernice za načrtovanje Občinskega podrobnega prostorskega načrta za obmo- čje Puchove poslovne cone v Ljutomeru, št. 35012- 12/2009/6, 22.5.2009. Ministrstvo za kulturo 2009b, Dopolnilne smernice za načrtovanje Občinskega podrobnega prostorskega načr- ta za območje Puchove poslovne cone v Ljutomeru, št. 35012-12/2009/13, 31.7.2009. Ministrstvo za kulturo 2009c, Smernice za načrtovanje Občinskega prostorskega načrta Občine Ormož št. 3501- 3/2009/3, 4.4.2009. Ministrstvo za kulturo 2009č, Dopolnilne smernice za načrtovanje Občinskega prostorskega načrta Občine Or- mož št. 3501-3/2009/7, 13. 8. 2009. Ministrstvo za kulturo 2010a, Dopolnilne smernice za načrtovanje Občinskega podrobnega prostorskega načr- ta za območje Puchove poslovne cone v Ljutomeru, št. 35012-12/2009/21, 18.2.2010. Ministrstvo za kulturo 2010b, Druge dopolnilne smerni- ce za načrtovanje Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Puchove poslovne cone v Ljutomeru, št. 35012-12/2009/23, 6.9.2010. Preventivna arheologija v postopkih načrtovanja občinskih prostorskih aktov 49 Ministrstvo za kulturo 2010c, Dopolnilne smernice za načrtovanje Občinskega prostorskega načrta Občine Or- mož št. 3501-3/2009/19, 27.10.2010. MLAKAR, A. 2009, Negotovost v prostorskonačrtoval- nih postopkih. – Urbani izziv 20.2, 22–35. PJP d.o.o. 2010, Poročilo o arheološkem vrednotenju na lokaciji OPPN Puchove poslovne cone v Ljutomeru. Slo- venska Bistrica. Vizura Vitez d.o.o. 2009, OPPN Puchova poslovna cona, št. projekta 16/2008, Ureditvena situacija. ZVKDS CPA 2009, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za preventivno arheologijo, Poročilo o izvedenih predhodnih arheoloških raziskavah na ob- močju OPPN Puchova obrtna cona v Ljutomeru št. 07- 363/2009//AM-2158/09-EL-2009-245. Ptuj, december 2009 – januar 2010. Spletni viri Splet 1 / Web 1: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200816& stevilka=485 Splet 2 / Web 2: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200733& stevilka=1761 Splet 3 / Web 3: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO1545. html Splet 4 / Web 4: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO3490. html Splet 5 / Web 5: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlmpid=199921 Splet 6 / Web 6: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri= CONSLEG:1985L0337:20090625:SL:PDF Splet 7 / Web 7: http://ec.europa.eu/environment/eia/full-legal-text/9711. htm Splet 8 / Web 8: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri= DD:15:06:32001L0042:SL:PDF Splet 9 / Web 9: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_URED4170. html Arheo 29-2, 2012, 39–52