St, 1£8_fifttiia mlmm (Ena amitttiii ima V Trstu« v nedeljo, 8. avgusta 1936. Posamezna številka 30 stat. Letnik Ll List Iztifj? vsak ,r*an Narotnfna: z« 1 mesec L 8-—, c mesece L 22. /P^S^tfffifr^ufe1° leto 75-—. v inozemstvo mesečno L 650 več. — t. — O^iasnlnt za 1 mm prostora v Jirckct-ti \ '^ske In obrtne oglase 75 stot, z* sir rtrfte, iJ 0, cglrse denarnih zavodov L SL— EDINOST Uredaiitro in upnvniitvo: Trst (3), nlica S. Francescs đ'Asaisi 20. Te-lefoa 11-57. Dopisi naj se poSiijajo izključno uredništvo, oglasi, rekla« maciie in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo- Nefrankirana ptsraa se ne ?pre emajo. — Last, založba In tisk Tiskarne „Edinost-Po<5uredništvo v Gorici: ulica Giosuž Garducci št. 7, I. n. — Telet št 327 Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric Za treznost Kakor je razvidno iz naslova, hočem pisati o delovanju za treznost, ker se o tem danes vse premalo sliši; vsaj meni se tako zdi. Kaj naj bo temu vzrok? Smo li tako na dobrem, da ni vredno o tem govoriti? Žalibog moramo pritrditi nasprotnemu mnenju. Opa-zujmo malo življenje in prepričali se borno, da je alkoholizem socijalno zlo, ki zahteva dnevno nove žrtve. Nekoč, pred vojsko, se je menda velike o treznost nem vprašanju govorilo in 7J\Xo tudi delalo; zato menim, da ne bo odveč, ako malo javno o tem razpravljamo. Potreba je vsaj taka. kakor je b-ila pred poldrugim desetletjem. In če smemo verjeti trditvam, da se ni še nikoli toliko" alkohola zaužilo kolikor dandanes, potem je nujno, da se tudi na tem polju nekaj stori. Nekaterim seveda ne bo prav, da prihajam s tem na dan. ker imajo pač interes od čim večjega konsurna alkoholnih pijač. Toda ne smemo se ozirati na koristi posameznika., ker ni prav, da radi ma jhne skupine zanemarimo delo za dobrobit velike večine naroda. Časi so resni In zahtevajo od nas, da smo povsod na svojem mestu. Ozrimo se okrog- sebe in prepričajmo se, koliko resničnega, zla povzroča alkoholizem. Ne rečem, da bodimo vsi abstinentje, da se naj popolnoma zdrži-mo alkoholnih pijač; bilo bi pretirano, to y,:-hteva.ti. Trezni smo pa laliko; to! se \-r:i.vi. da je mogoče zmerno uživati j alkoholne pijače, če jih ne moremo ali; nočemo popolnoma opustiti. Seveda ie tu nevarnost, da se ga ob priliki preveč -svetna in druga. Če ni drugače mogoče, čita lahko sposobnejši član iz kake tozadevne knjige na društvenih sestankih. Takih knjig bi se našlo nekaj med nami. Tu bi prišle prav tudi razne statistike; žal, da ne moremo razpolagati z novejšimi; • n morejo pa tudi stare prav dobro al«j7iti. S številkami si najlažje predočimo \eliko škodo, ki jo povzroča strup-alkohol našim družinam, posamezniku in celokupnemu narodu. Pustimo to; način, kako naj se deluje na treznostnem polju, se že najde. Glavno je, da se poprimemo dela z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Drznem se opozoriti vodstva naših kulturnih ustanov in drugih vodilnih krogov na to odprto rano. Naj se dela na to, da se podrejene organizacije posvetijo temu gotovo hvaležnemu delu. Posamezna društva bi si omislila treznostne odseke, katerih člani bi se zavezali živeti po pravilih treznosti; z zgledom in delom bi vplivali na okolico in s tem pripomogli stvari do uspeha. V sedanjih težkih časih, ko gre tako trda za denar in ko se nam obeta Še večja, splošna mizerija, moramo gledati, da prav gospodarimo s sredstvi, ki so nam na razpolago. Če bi se dalo izračunati, koliko se izda dnevno za alkoholne pijače, bi imeli kmalu težke tisočake pred seboj. Koliko bi se pa nabralo tekom enega leta, v desetletju? Neverjetne vsote bi dobili. In čudilf bi se, da moremo toliko izdati za pijače, ki au poleg tega da so drage, še škodljir ve. Gmotna škoda, ki jo povzroča alkoholizem, je velika; alkoholik pride prej ali slej v bolnišnico, v ječo. umobolnico ali hiralnico. In vzdrževanje teh zavodov stane denarja, ki se mora od nekje dobiti. Zato imamo tudi toliko davkov in doklad, da z njimi krije občina in ! dežela otroške prej imenovanih zavo-; d o v. Pa ako gledamo le na materijalno ! škodo, ki gre na račun alkohola, smo 'še vedno pri malenkostih, dasi smo lahko prepričani, da to v resnici niso malenkosti. To pa zato' ker je tu mora-, la, so srca in duše, ki jih zastruplja de-mon-alkohol, četudi ne neposredno. Marsikje v družinah bi se dalo v miru in edinosti živeti, a je edina ovira alkohol. Naj" bo dovolj tega; vsakdanje življenje nam nudi dovolj primerov, ki nam pravijo in nas silijo, da moramo nekaj j storiti za zboljšanje položaja v tem ; oziru. Zato skušajmo, ne dolžnost nam I bodi kjerkoli in kakorkoli delati za na-; rodno zdravje, kar bomo storili s tem, da napovemo boj — boj do skrajnosti ! enemu naših najhujših sovražnikov — alkoholu, oziroma pijančevanju. K. K. ffossollnl 1» mM] o psložija EfFSpC Sklicani e mednarodne konlemc« za rešitev finančnih težkcČ? PARIZ, 7. «Daily Mail» poroča iz Rima, da sta ameriški finančni tajnik senator Mellon in on. MuseoUni na včerajšnjem sestanku najbrž razpravljala tudi o političnem in gospodarskem položaju v Evropi, a v prvi vrsti !o možnosti za sklicanje velike medna-| rodne konference, ki naj bi proučila ter rešila Sedanje velike finančne težkoče.; «New York Herald» poroča i stot« ko iz Rima, da se je izjavil Mellon z raz-J pravami z Musselinijem oepohK>ma zadovoljnega ter je dostavil, da se njegova naziranja v vsem obsegu krijejo z onimi Benita Mussolinija. Mellon je nadalje rekel, da razgovor z Mussoli-nijem ni imel uradnega značaja. Priznal pa je, da je z Mussolinijem in s finančnim ministrom Vol pijem razpravljal o finančnih vprašanjih ter o vprašanju posojil, da lahko sestavi podrobno poročilo glede celokupnih ameriških interesov v Evropi. Finančni tajnik Zedinjenih držav se bo v ta namen podal tudi v Pariz, Bruselj in London. PraMsmi lUtrte KfCBotikt Konference načelnika vlade on. Mnsso* linija RIM, 7. Načelnik vlade on. Mussolini je imel v ministrstvu za zntkoplovbo v palači Vimmale več važnih konferenc. Mussolini se je najprej razgovar? jal z državnim podtajnikom za zrako-plovbo generalom Bonzanijezn in z generalom Piccio, nato pa z generalom Verdusiom, ki je glavni ravnatelj oddelka za gradbo zrakoplovov. Na teh konferencah so razpravljali o raznih tehniških, organizacijskih in aministraci j skih vprašanjih, katera se nahajajo v tesni zvezi s poslednjimi ukrepi glede izdelovalnic zrakoplovov in letališč. Kakor smo že javili, je ministrski svet nedavno odobril psnutek odloka za ustanovitev Sole za aeronautiko pri inženirskem zavodu v Rimu. Pouk v tej šoli bo trajal eno leto. Oni, ki bodo dovršili imenovano šolo z uspehom, bodo postali inženirji aeronautike. — V to šolo se morejo vpisati le oni, ki so že položili inženirski izpit. Ravnotako smejo vstopiti v to šolo s privoljenjem ministrstva za zrakoplovbo oni aktivni; oficirji aeronautskega ž eni j a, ki so diplomirani inženirji. Himj mm generali mm v Raoeenftgi RIM, 7. Danes predpoldne je Nj. Vel. kralj potom pobočnika generala Citta-dinija poslal generalu Nobile brzojavko, v kateri ga vabi v Racconigi. General Nobile bo s svojimi tovariši, ki so ga spremljali na poletu preko severnega tečaja odpotoval v Racconigi jutri. V pondeljek bo kralj pridržal generala Nobile in njegove tovariše na obedu. _ Zsvjd za IMIUffBtlo koltaro v taertkl RIM, 7. Iz New-Yorka poročajo: V navzočnosti italijanskih in ameriških oblasti je bil včeraj svečano položen temeljni kamen za zgradbo zavoda italijanske kulture pri univerzi «Columbia» v New-Yorku. Italijanski fli$wer Dražbi neredov Blede abesinskege vprašanja RIM, 7. Poučeni krogi doznavajo, da bo italijanska vlada v kratkem odposlala Družbi narodov v Ženevo odgovor glede, abesinskega vprašanja. Italijanska vlada namreč izjavlja, da je pripravljena dati Družbi narodov vsa izčrpna pojasnila glede dalekosežnosti i talijansko-angleškega abesinskega dogovora, ki nikakor ne ogroža neodvisnosti Abesinije. Istočasno dostavlja, da ni nikakor namen italijansko-angleškega dogovora pritiskati na abesin-sko vlado. I Poslednji potofttatft bodo Imenovani šolo v septembru I RIM, 7. Seznam poteštatov za nekatere pokrajine niso bili še sestavljeni. Raditega bo odlok glede imenovanja poslednjih poteštatov izšel Šele koncem septembra. m&Mjfl, Grfti ia Romunski bodo napravile tknpne korake v Sofiji BEOGRAD, 7. (Izv.) Pozornost političnih krogov in javnosti je bila tudi danes osredotočena na vsebino in usodo note, ki jo ima ju#oslovenska vlada izročiti bolgarski. V ministrskem predsedništvu so se >dopoldne sestali zunanji minister dr. INinČić, sofijski poslanik Rakić in mi-jnistrski predsednik Uzunović. Na tej konferenci je bilo končnoveljavno opi-ljeno besedilo n>te. Tekom konference je dospel v ministrsko predsedništvo tudi dvorni minister Janković, kateremu je bilo izročeno besedilo note. Janković je nato odšel na dvor in takoj telefonično obvestil kralja, ki se še nahaja na Bledu. O vsebini note zatrjujejo z vso gotovostjo, da nima ultimativnega zrn-čaja, Čeprav je pisana v precej energičnem tonu. Ublaženo obliko note pripisujejo intervencijam angleškega poslanika. Javnost je pričakovala, da bo vlada zavzela, sedaj odločnejše stališče in nezadovoljstvo, ki ga je povzročilo postopanje vlade, se jasno izraža v časopisju. Besedilo note bo objavljeno šele potem, ko bo nota izročena v Sofiji, kar se bo zgodilo najbrž jutri popoldne. Korani j u^oelo venske vlade se bosta pridružili tudi Romunska in Grčka, ki bosta izročili slični noti. Vsebina not bo istočasno sporočena tudi Svetu Družbe narodov. O^ezieija zahteva sklicanje narodno sfcapftšine Jutri se bodo vršili v Beogradu in po drugih krajih države razni agitacijski shodi. Veliko zanimanje vlada za shod, ki ga bo iaael St. Radić v Travniku v Bosni. Načelniki ožje opozicije so danes poslali predsedniku narodne skupščine Trifkovicu že napovedano pismo, v katerem zahtevajo sklicanje narodne skupščine radi neurejenih zakonodaj-inih poslov, radi gospodarske krize in radi poplav, ki so povzročile toliko škode. Kot vzrok za sklicanje narodne skupščine navajajo načelniki opozicije dejstvo, da }vlada opetovano krši zakone in da vrše oblasti v Južni Srbiji nasilja. Dolžnost narodne skupščine je, da se sestane, če vlada ne vrši redno svojih poslov. Slično pismo so poslali tudi ministrskemu predsedniku Uzunoviću. hHm mtTPnifljo to Amerika Vprašanja njene ratifikacija s strani francoskega parlamenta PARIZ, 7. V pondeljek bo ministrski svet razpravljal o vprašanju ratifikacije londonskega in washingtonskega dogovora za ureditev vojnih dolgov. Izgledalo je sprva, da bi bil parlament pripravljen ratificirati oba dogovora, pozneje pa se) je razširila vest, da so parlamentarci opozorili ministrskega predsednika, da je večina parlamenta proti brezpogojni ratifikaciji washing-tonskega dogovora, ker ne predvideva ta dogovor nobenih olajšav za slučaj, da bi Nemčija ustavila svoja plačevanja na račun vojnih reparacij. «Petit Parisien» piše, da ne razodeva nobene tajnosti, če reče, da se člani vlade ne strinjajo povsem v vprašanju ratifikacije obeh dogovorov- Medtem ko se Driand in Painlevć vneto poganjata za ratifikacijo, je Louis Marin docela drugačnega mnenja. List predvideva, da bo vlada še počakala in da bo predložila oba dogovora zbornici šele v oktobra. Finančno ministrstvo je danes objavilo naslednji komunike: »Nekateri listi so objavili vest, da namerava vlada v interesu franka in finančne obnove prositi zbornico, naj bi ratificirala washmgtonski dogovor še pred parlamentarnimi počitnicami. Ministrski predsednik se je v četrtek zvečer razgovarjal s predsednikom finančne komisije o možnosti, da bi komisija že sedaj imenovala poročevalca, ki bi proučeval vprašanje ratifikacije tega dogovroa. Vlada nikakor še ni izpre-menila svojega mnenja glede vprašanja medzavezniških dolgov, in to mnenje je obrazložila v svoji deklaraciji in v govoru, ki ga je imel ministrski predsednik v zbornici in v senatu. Kar se pa finančne obnove tiče, pričakuje vlada to obnovo predvsem kot posledico že izdanih ukrepov, na katerih so naši upniki prav tako zainteresirani, štakor mi sami.» Uspehi prohibicije NEW YORK, e.. Kongres metodistične cerkve je izdal proglas, v katerem pravi, da bi evropske države v najkrajšem času lahko plačale svoje dolgove, če bi vpeljale prohibicijo. Proglas zatrjuje, da so Združene države prihranile 5 milijard, odltar so vpeljale prohibicijo in da se blagostanj*' stalno stopnjuje. ZMttsnle med Francijo In Nemčijo Začasna trgovinska pogodba podpisana PARIZ, 7. Po dolgotrajnih pogajanjih in po dolgem odlašanju je bila v četrtek zvečer podpisana v francoskem zunanjem ministrstvu trgovinska pogodba med Francijo in Nemčijo. Pogodba, katero so podpisali Briand in Bokanowski za Francijo, von Hosch in Posse pa za Nemčijo, je le začasna. Pozneje, ko bodo stopili v veljavo tarifi, kot jih določa novi protokol, se bodo pogajanja nadaljevala; šele ta pogajanja bodo dovedla do prave trgovinske pogodbe, ki bo veljala za dauljšo dobo. Nova nemško-francoska pogodba u-reja skoro polovico vseh spornih vnra-šanj med obema državama. Pogodba bo prihodnji teden predložena ministrskemu svetu in parlamentu v odobri- j tev in bo stopila v veljavo 39. avgusta, j Nova pogodba je ena najvažnejših tr-j govsko-političnih dogodkov v zadniih mesecih. Pogodba je sicer začasna, ker francoske finančne razmere ne dopuščajo stalnega dogovora. Vendar pa pomeni ta pogodba odločilen korak k gospodarskemu zbližanju med Nemčijo in Francijo in s tem k po mir jen j u Evrope. Francija v začasni trgovinski pogodbi z Nemčijo sicer ni dobila največje ugodnosti, vendar pa znatno olajšanje prvotnih postavk za svoje blago. Glede produkcije tekstilne industrije se ni mcgfrl še doseči sporazum. Nemčija je velike olajša/ve za svoje železno blasro, posebno za stroje, dalje za kemikalije in elektrotehnično blago, usnje in leseno robo. Velike ugodnosti vsebuje pogodba, tudi za. francoske kmetijske produkte in luksusno blago. Poleg začasne trgovinske pogodbe so podpisali tudi pogodbo o prometu med Nemčijo in ozemljem ob Saari. Francoski senat odeferH načrt za amortizacijska blagajno. PARIZ, 7. Senat je z 281 glasovi proti osmim sprejel zakonski načrt za ustanovitev amortizacijske blagajne. Odobril je tudi druge načrte za stabilizacijo franka. Dogodki v Mehiki. PARIZ 7. Po zadnjih vesteh iz Meksike je bilo tekom zadnjih nemirov umorjenih 29 oseb, ranjenih pa 41. V Torreonu je prišlo do ponovnih spopadov med policijo in verniki. Načelnik policije je bil ranjen. O priliki katoliške 1 manifestacije v Aormbu sta bila ustreljena dva funkcijonarja poljedelskega ministrstva. Neki duhovnik, Anguisano po imenu, je izjavil, da se pokorava novim določbam, nakar so mu oblasti spet izročile cerkev. Škof iz mesta Veracruz je duhovnika An-guisano izobčil. Amerikanka preplavala Rokavski kanal DOVER, 7. Plavalki Miss Geltrude Elderle iz Amerike se je posrečilo preplavati Rokavski kanal v 14 urah in pol. _ Rnsija in Francija MOSKVA, 6. Francoski poslanik v Moskvi Herbette je v razgovoru z ruskim komisarjem za zunanje zadeve izjavil, da vstop Poincareja v novo francosko vlado ne pomeni nobene spremembe v francoski zunanji politiki. Francoska vlada bo napram Rusiji nadaljevala staro politiko in je pripravljena obnoviti pogajanja o medsebojnih dolgovih. Ruski poslanik Rakow-ski se je odpeljal v Pariz, da se razgovar-ja s Poincarejem. 12. obletnica pohoda poljskih legijo-narjev VARŠAVA, 7. O priliki 12. obletnice | pohoda poljskih legijonarjev, katerim j je poveljeval maršal Pilsudski, iz Kra-j kovega v bivši ruski Poljski, so se po vsej državi pričele včeraj velike svečanosti. Legijonarji so to priliko izkoristili za vežbe in so ponovili zgodovinski pohod. Svečanosti bodo dosegle vrhunec v nedeljo v Kjelcah, ki jih je Pilsudski zavzel 1. 1924. Znižanje eskomptne mere v Avstriji DUNAJ, 7. Avstrijska državna banka je znižala eskomptno mero na 7 od sto. Praznik na Romunskem BUKAREŠT, 7. Včeraj so po vsem Romunskem praznovali deveto obletnico zmage pri Marenesciju. Mnogo ljudi je romalo v kraje, kjer so se vršili bojf. Vršila se je svečana služba božja* kateri so prisostvovale oblasti in mnogoštevilna množica. Knibišev MOSKVA, 6. Knibišev, podpredsednik sveta ljudskih komisarjev ZSSR je bil imenovan za predsednika vrhovnega sveta za narodno gospodarstvo. *. Naročajte in širite „EDINOST" Pismo iz JugoslaviJe Ljubljana, 6. avgusta. Jutri poteče rok za vlaganje kandidatnih list za občinske volitve v Srbiji in Črni gorL V Beogradu ni še bila vložena do včeraj nobena lista in sicer iz prav enostavnega vzroka. Prvo skrinjico pri občinskih volitvah dobi namreč ona stranka, ki vloži listo najkasneje in zato tekmujejo v Beogradu vse stranke, katera bo z vlaganjem liste zadnja, kakor tekmujejo pri nas za občinske volitve vse stranke, katera bo vložila svojo kandidatno listo kot prva. Kakor v Sloveniji, tako tudi v Beogradu obetajo stranke čudeže od prve liste in zato še ni bila vložena nobena lista. Kljub temu pa se za Beograd že ve, katere liste bodo vložene. Predvsem je gotovo, da bosta vloženi dve radikalni j listi: oficijelna lista Ivarajovanovića, ki se imenuje tudi lista ministra Mak>i-moviča, ker se ta najbolj zanjo zavzema, ter lista Bobica, sedanjega pogla^ varja mestne občine Beograd ter znanega pristaša Nikole Pašića. Poleg radikalov vlože tudi svojo listo demokrati in radi razcepljenosti v radik il-nih vrstah so njih izgledi še precej dobri. Tudi samostojni demokrati vlože svojo listo in nje nosilec je poslanec Savčić, znani beograjski boga.taš in podjetnik. To so najpomembnejše li>te in med njimi se bo vodil v prvi vrsti boj. Z uspehom bi mogli nastopiti tudi socijalisti, če bi bili enotni, toda to se ni do?->ejrIo. Na pobudo neodvisnih delavskih občinskih odbornikov se je sicer vršilo posvetovanje vseh treh socialističnih skupin (neodvisni delavci, skupina. «Ujedinjenje» Ž. Milojkovića in Socijalislična, stranka Jugoslavije) glede skupnega nastopa pri občinskih volitvah, toda ni prišlo do nobenegu soglasja in bosta vloženi dve li^ti: nr ul-visna delavska in socijalističnn. Naravno, da vlada radi teh raz- prtij si1n~> zanimanje za občinske volitve, zlasti pa za obe radikalni listi. Prvotno so bile šanse za g. Bobića zelo ugodne. Ker je bil poglavar beograjske občine, se je računalo, da bodo zal njegovo listo vsi uslužbenci mestne občine, zlasti pa V3i tramvajski uslužbenci, katerih je okoli 2500. Tudi ie veljal Bobić kot intimen prijatelj Pašića in se je zato mislilo, da bo Pašićeva avtoriteta odločila Bobićevo zmago. Totla Maksimović je silen nasprotnik in stališče Bobićevo je postajalo vedno slabše. Uprava nad beograjskim tramvajem je bila odvzeta Bobiću in izročena kmetu-pravniku, ki je bil Maksi-movićev pristaš. * V glavnem odboru radikalne stranke je zmagal Maksimović in zato je bila proglašena kot oficijelna radikalna stranka lista Ka-rajovanovićeva. In ker Bobić kljub temu ni hotel odnehati in je vložil celo svojo listo, je bil izključen iz radikalne stranke. Edina pozicija, ki je ostala Bobiću, je, da so pašičevci z njim in po Beogradu se kolportira pismo Nikole Pašića, ki se odločno izjavlja za Bobićevo listo. Razkol med beograjskimi radikali je s tem perfekten, pa čeprav vsi radikali brez izjeme zatrjujejo, da so za Pašića. Pa tudi z dežele prihajajo poročila o težkih nesoglasjih v radikalnih vrstah. Nekatera poročila pravijo celo, da se veže del radikalov (centrumaši) z demokrati, samo da ne bi zmagali njih bivši strankarski tovariši. Da je zanimanje za občinske volitve tem večje, skrbe poročila opozicije o volilnem terorju. Vlada sicer zatrjuje, da ni nobenega nasilja in tudi St. Radić trdi, da opozicija silno pretirava in da je Uzunović proti nasilju. Radir navaja tudi precej tehten argument za * j svojo trditev. Pravi namreč, da je Uzunović poslal uradnika Jjuikovića, ki je demokrat, da preišče vse pritožbe o nasiljih. Če bi se vršila nasilja s privoljenjem Uzunovića, potem gotovo ne bi Uzunović poveril s preiskavo demokrata, pristaša opozicijonalne stranke. » * » Poleg občinskih volitev zanima javnost najbolj konflikt z Bolgarsko. ■4Vzrok spora je star. Bolgarski konii-Itaši pred očmi bolgarske vlade stalno [vznemirjajo jugoslovensko ozeiiilje in rle naravno je, da hoče jugoslovenska I vlada na vsak način te vpade enkrat za vselej preprečiti. Zato pripravlja ju-goslovenska vlada v soglasju z zavez-nimi vladami ostro noto, v knteri zahteva jamstva od bolgarske vlade, da se ti večni vpadi komitašev v resnici nehajo. Jugoslovenska vlada je trdno odločena, da v tej stvari ne odneha in so v tem oziru storjeni dalekosežni sklepi. Le naravno je, če so simpatije kulturnega s*veta v tej stvari na strani Jugoslavije, zakaj večna nevarnost za evropski mir obstoji, če se ne b.xlo nehale banditske akcije makedonstvu-juščih. » * « Tretja glavna skrb vlade je gospodarska kriza, ki so jo sedaj povednji še povečali. V tem oziru je delo vlade zelo pozitivno, pa čeprav noče tega opozi- n. V Trstu, 4ae 8- evgusta I9Z6. cija pripoznati. Tako hoče vlada, še tekom tega leta prihraniti dve milijardi in Uzunović je naročil vsem ministrom, da zmanjšajo svoje izdatke za 10 odstotkov. Finančni minister je v; tem oziru zlasti agilen. Odpravil je svoj' dispozicijski fond, odpravil je vse nepotrebne oddelke, uspešno se lotil akcije proti tihotapcem in končno je za^-čel boj za ureditev beograjske davčne j administracije, kar bo državi prineslo sigurno lepe milijone. Nadalje je vladaj reducirala draginjske doklade drŽav- j nih uradnikov in sicer tako, da bo naj-nižjim uslužbencem odtegnjeno me-, sečno po 14 dinarjev, najvišjim preko I 200, poslancem okoli 1000 in ministrom celih 4000 dinarjev. Pa tudi sicer skuša vlada doseči na vseh poljih varčevanje in ko bo sprejet še novi zakon o centralni upravi ter bo reducirano število ministrstev, bo finančni efekt tega varčevanja znaten. • • • Kakor vse druge di*žave, tako doživlja tudi Jugoslavija težko gospodarsko krizo. Kot agrarna država bo Jugoslavija to krizo v kratkem premagala in to tem sigurnejše, ker se krepko dela na dvigu gospodarstva in ker konsolidacija trajno in uspešno napreduje. __V___R. S. Zopet razpust slovanskega društva Prav te dni smo poročali na tem me: sena lahko potegne pod se in uniči. Voznik opomni kolesarja, naj si čuva svoje dvokolo, a ta mu odvrne: «Ce je polomiš, je boš plačal!» Voznik nadaljuje svojo pot, voi- pride do dvokolesa, je potegne pod se ter odlomi ročaj. Kolesar zahteva odškodnino, a nihče mu je noče poravnati, ker je sam kriv, da su nui je pripetila nesreča. — Franc Furlan, prebrisana glava, ki zna več kot do pet šteti, javi zadevo na orožniški postaji v Rihemberku, od koder se kmalu vrne z dvema karabinerjema. Moža pos*ar ve sta se zavzela za kolesarja, ker ta je to* žil. Po dolgem prerekanju odvedeta kara* binerja Edvarda Benko na orožniško po« stajo v Rihemberk, kjer ga obdrže do dru« gega dne do poldne. Pondeljek zjutraj (19. 7.) pridejo v vaq ajdovski orožniški tenente s tremi kara« binerji na konjih in trije karabinerji rl-« hemberški s svojim brigadirjem. Začelo se je zasliševanje in izpraševanje o takih re čeh, o katerih ni ljudstvo niti vedelo. Začudeni smo se povpraševali, kako je do tega prišlo. Najbrže — smo si mislili — karabinerja, ki sta bila prejšnjega dne v vasi, nista razumela jezika in sta napravila takšno ovadbo, da je spominjala na revolucijo. Še isti dan so bili odpeljani na orožniško postajo v Rihemberk France Lisjak, Ludvik Trobec in Anton Abram. Vsi trije so ostali tam do večera, da se je sestavil zapisnik, zvečer pa so jih odpeljali v ajdovske zapore, kjer so ostali do obravnave, ki se je vršila v četrtek, dne 27. julija. Vsi so bili seveda popolnoma oproščeni. Franc Furlan pa je obsojen, da si mora sam popraviti dvokolo, ker drugače bo moral peš «v vas hodit». VRTOJBA Izobraževalno društvo «Napredek» proslavi dne 5. septembra dvajsetletnico svoje ustanovitve s precej bogatini sporedom, ki I se pravočasno objavi. Toliko na znanje sosednim društvom, ki se s tem naprošajo naj ne prirejajo dne 5. septembra nobenih prireditev. VIPOLŽE V BRBIH Izobraževalno društvo «Vrtec» je priredilo minulo nedeljo veliko vrtno veselico toda ko se je ta najlepše razvijala, ko so se že odigravali tragični prizori krasne ža loigre, se je vlila ploha in razgnala vso množico. V kolikor se je že po začetku igre spoznalo, je bila igra dobro naštudi-rana. Igra se ponovi danes dne 8. t. rn. z istim sporedom ter pri znižanih cenah. Vsi, ki ljubite zdravo zabavo, nikar ne zamujajte prilike in obiščite našo prii^ditev v čim večjem številu. Novosti Igra se brez odra v prosti naravi. SOLKAN Ta teden se je dokončalo delo pri lesenem ogrodju našega železniškega mosta. Delo je tehnično dovršeno. Razlikuje so sedanje ogrodje od onega pred vojno, ko se je gradil most, v tem, da ne-počiva ogrodje na cementni koloni sredi Soče, marveč je v obe strani uprto., tako da izgleda kakor kak predor. Kdor se zanima, naj si ogleda delo. IZ BRD Plesi so se pri nas že tako vkoreninili, da ne more miniti nedelja, ne do bi se plesalo v naših Brdih na enema li celo na več krajih. Danes Kozana, jutri Cerovo, pa Kojsko, pa Števerjan, ples se za plesom vrsti, zapravljajo te težko prislužeue lire, zdravje se omaja in mnogi ple^r. končajo s pretepom. Kam vodi ut piMiiA nonja, imamo lep zgled v Cerovcu* Eden pobit, eden mrtev, ali n« govori i» initoKo, in prejšnji dan je bil pl«* smo se, ko nam je sporočila «E«linocit». da se je izjavila goriška kventura proti plesom. In sedftj. Culi smo. da m bo vrfii * nedeljo ples v Vedrijana. .Kaj \m torvj % ono prepovedjo? In zraven tega plejrt v Brrltfc., kjer ne mine teden, da bi toča on pobila, rdaj ta kraj, zdaj drugi. Kaka bo letina v Kostni, Smartnem, Vedri janu, Viflnjeviku. da ne govorimo o Oslavju in Števerjanu! S skrbjo se ozira kmet po oklefičenih 3teb- V Trsta, dne 8. avgusta 1936. « EDINOST* III. lih in pogled v najbližjo bodočnost Je vse prej ko rožnat. Pa se ti zbere par fantali-iiov, napravi se plesišče, naroči se godb^, dvojezični lepaki morajo seveda tudi biti, in vabijo se vaščani in meščan, na «gran festa da ballo». V Kozani so šli prireditelji prosit celo g. kurata, naj jim posodi cerkvene tramove za brjar. Seveda jih niso dobili v ta namen. — Mladina, okleni se svojih društev, deluj rajši na prosvetnem polju, beri in prebiraj časopise in poučne ktiii°rc, da boš dobro podkovan na svoji poti skozi sedanjo dobo! Pusti plese, ki ti iztiskajo iz tvoje listnice denar, z tvojega telesa pa zdravje! Udejstvuj se drugače, v svojo telesno in duševno blaginjo in ne skači po tleh, kamor je padala mogoče prav pred par dnevi toča. Kako nam bodo oblasti olajšale davčna bremena, ko pa vidijo, da rajamo nedeljo za nedeljo brez odmora, zdaj v tej, zdaj v drugi vasi. Sedanji čas zahteva tudi od mladine resnost in varčnost! SRFENICA Po precej dolgem odmoru nas je prosv. društvo «Stol» zopet razveselilo s prireditvijo. Res, da smo dolgo čakali — rekel bi — že z nestrpnostjo, kajti igralci so hoteli nastopiti kolikor mogoče popolno. In v resnici: presenetili so nas! Saj tudi drama «Dom» ni ena najlažjih! Podana je bila od vseh igralcev s popolnim razumevanjem vloge, tako da je občinstvo igro zasledovalo z največjim zanimanjem, iz-vzemši tiste, ki se že iz navade smejejo prf najbolj tragičnih prizorih. K uspehu igre je mnogo pripomogla neverjetno lepo in naravno uspela scenerija. S sodelovanjem društvenega pevskega zbora, ki je zapel par lepih narodnih pesmi, je bilo občinstvo popolnoma očarano. Ni manjkalo seveda nezadovoljnežev, ki bi hoteli pri vsaki kulturni prireditvi tudi ples. Danes, v nedeljo, 8. t. m., ponovitev celotnega sporeda. Vabljeni so vsi tisti, ki igre še niso videli. Zagotavljamo jih, da jim ne bo žal! IDFiIJA PRI EACI Dve nesreči, Nasa vas je razdeljena z reko Idrijco na dva kraja: nekaj hiš je na levem, nekaj pa na desnem bregu reke. Ker pa so stiki z obema jako potrebni vsem vaščanom, zato se je napravila črez vodo nekaka zračna železnica, po kateri se sedaj ljudje prepeljujejo. Vsak pa, ki gre črez vodo po tej vrvi, se podaja v veliko nevarnost in odkar je bila napravljena omenjena pot črez vodo, se je že kakih 30 vaščanov po-škouovaio, in sicer največ s tem, da so jim prišli prsti pod kolo, ki teče po vrvi. Vendar pa se do srede, t. m., ni Še zgodila nobena večja nesreča. — Tukajšnji posestnik Lukman Jožef se je ta dan proti 23. uri vračal proti domu in prišedši do vode, se je po navadi hotel prepeljati na drugo stran. Ker pa je bil malo vinjen, se ni mogel vzdržati v ravnoteži, ampak je omahnil in padel kraj vode na tla tako nesrečno, da si je poleg drugih poškodb zlomil tudi hrbtenico. Svetolucijski zdravnik, h kateremu je bil ponesrečenec prepeljan, je izjavil, da bo ubogi mož prav težko okreval in da je zelo malo upanja na ozdravljenje. Prihodnjič spregovorim morda še kaj o oni poti čez Idrijco. Za danes bodi omenjeno samo to, da bi bil že enkrat čas, da bi županstvo poskrbelo, da bi se napravil črez vodo vsaj tak most, da bi ne bilo človeško življenje v nevarnosti. — Dne 3. t. m. se je v Zatolminu ponesrečil mladenič Alojzij Baudaž, ki je doma iz naše vasi. Padel je kakih 200 m globoko v neki prepad, vendar je še upanje, da bo okreval. Ponesrečenec je bil v Zatolminu zaposlen pri napravljanju drv. Skrbno se ogibajoč na tleh ležečih izstrelkov, sem pribežal do Hublja. Ravno sem hotel prebresti, kar slišim, da me nekdo kliče. Obenem se ozrem in vidim, kako teče proti meni neka bela postava. Ko pride bližje, spoznam našega Jo-Škota «Ribenčana», bil je — v spodnji obleki. «Zadremai sem nekoliko«, je pripovedoval «naenkrat čutim, da leži nekaj na meni, bila je omara, komaj sem zlezel na prosto, in zbežal je kakršen je bil. Tu sn\o poiskali v bližini prijatelja, kateri je hotel ostati na vsak način doma, končno smo ga le pregovorili. Jovrotn smo preoblekli v civilno obleko, tudi klobv^k smo mu lepo posadili na glavo, preuredli Bubelj in začeli bežati v hrib. Ustavili smo se še precej visoko, da se nekoliko odpočijemo. Ozrli smo se na Ajdovščino, videli razdejanje, toda glavni sklad granat (28 cm) je ležal še nedotaknjen. Šli smo naprej. Medtem pa se zamajajo tla, blisk nam vzame vid, grozen oglušujoč, pok, a okrog nas je padal železen dež. Velik kos granate je treščil par korakov pred nami. Zaječali smo in se vrgli na tla. Končno smo dospeli do neke skale, kjer se je že tiščalo nekaj ljudi. Pogledoval sem s strahom izza skale na kraj nesreče. Po-v!^d je bil grozen in obenem veličasten. V; 7cl sem, kako je švignil ogenj v velikem leku na v bližini stoječo hišo — hiša je biia v plamenu, Užgala se je zaloga bencina. K sreči je ogenj zajel le bližje stoječe hiše. Crn dim je postajal vedno gostejši a iz dima so švigali zublji spremljani z nešteto šrapneli, kateri so se v gotovi visočini raz-gnali. Ni se nam zdelo bogvekako varno na tem mestu. Odšli smo dalje. Dospeli smo do ne ke kotline. Bilo je tu vse polno otrok, ne kateri s knjigami v rokah, namenjeni so bili v šolo a prehitela jih je nesreča. In med njimi je bil naš rajni nepozabni g. na-tar Lok ar ter jih je tolažil. Na rob kotline je postavil par starejših, ki so morali vse lej, ko so zagledali dim in je bilo pričako vati novo eksplozijo, zakričati: «Usta odprite, ušesa zamašite! Nekdo je celo odprl dežnik, ki ga je slučajno, ko je bežal od doma, pograbil za vrati. Pokalo je še vedno, večkrat je priletela kaka granata ter se razletela ne daleč pod goro. Jelo se je mračiti in odšli smo v bližnjo vas, kjer smo prenočili. Drugo jutro smo se vračali nazaj v opustošene domove. Po ulicah je bilo vse posejano z drobci granat, stekla, opeke, blaga, ležalo je nešteto ne-razletelih granat in drugega streliva vsake velikosti. Po hišah se ie nudil pogled še ža-lostnejši, vsa vrata in stropi, vse pohištvo .je bilo razmetano. Strehe so bile vse več ali manj poškodovane, tudi udrtih je bilo precej. Vrhu vsega je pričelo še deževati in veltko nas je bilo,, ki smo morali prenočevati v mrzlih kleteh. Putrhi, predmestje Ajdovščine, katere so se nahajale najbližje kraja nesreče, so bile popolnoma porušene. Ajdovščina je izgledala kakor po najhujšem obstreljevanju. Na kraju eksplozije so se še vedno razletavale posamezne granate. Par dni po katastrofi sem šel na kraj eksplozije, da jo malo bližje ogledkm, dasi je bil dostop strogo zabranjen. Prostor, kjer je razneslo ogromne municije, je bil strašno razoran. Bilo je več jam 1(X—15 m širokih, veliko neraz lete lih granat je ležalo naokrog. Ni se poznala več cesta, ni se poznalo več zraven stoječe pokopališče, ne kje se je nahajala kapela in mrtvašnica. Niti mrtvim v grobovih ni prizaneslo. Opazil sem več zaglinelih trupel ruskih ujetnikov. Večina žrtev je bilo teh revežev, a natančno število se ni dalo ugotoviti. Od civilnega prebivalstva, kakor sem že takoj v začetku omenil, je bila k sreči le ena žrtev. Takoj pri prvi eksploziji je priletel drobec granate skozi okno in zadel spečega otroka v zibelki. Več dni potem je bilo ljudstvo kolikor toliko že pomirjeno, toda kljub temu smo se še vedno bali kake katastrofe, kajti bilo je še drugod v okolici spravljenega mnogo streliva. Pa si o le izmislijo. — Nekega lepega dne jo je cela procesija Rusov prisopihala proti Ajdovščini ter so vso pot vpili: Eksplozija, eksplozija. Seveda je vse pričelo bežati, toda ne daleč. Ker ni nikdo slišal kakega poka, so se ljudje začeli vračati, a husi so se začeli smejati. Pozneje smo prišli na to, da »o ujetniki ta begfin-girali, češ: ljudje bodo bežali, medtem časom pa se nam bo nudila lepa prilika, da se okoristimo s tujo lastnino. Morda pa tudi da so kje zagledali kak dim in to jih je preplašilo, da so bežali. Kako je nastala eksplozija? Lahko trdimo, da je povzročila to strašno katastrofo BABICA. avtorizirana, sprejema slovensko. Slavec, Via Giulia 29. noseče. Govori 1164 KOZA, eno leto stara, z mlekom se proda. Roj?n (Via Sara Daviš 1). 122? PRODA SE enonadstropna hiša z dobroidočo gostilno in gostHnaikim inventarjem. Hiša stoji v sredini mesta in je pripravna za vsako- trgovino ali obrt. Pojasnila daje « Gostilna pri -Toniku*, Idrija 424. 1232 ČEVLJARSKI vajenec, ki se uči 6 mesecev ali eno leto, se sprejme v Via Piccardi 30. 1227 ČEVLJARSKI vajenec se sprejme v Via Molino grande 36. pritličje. 1228 UČENEC za trgovino jestvm se sprejme. Novič, via Udine 3.__1231 KOZA, Švicarske pasme, z mladičem, daje 3 Utre mleka, se proda radi selitve. Androna Fortunato žt, 2, (Greta), Gregorich.__1233 PRODA SE parni stroj Wolf Magdeburg v najboljšem stanja, 35 konjskih sil s pripravo za kurjenje z žaganjem, drvami ali premogom. Kurilna ploskev 18.52. — Valjčni Mlin Ajdovščina. (1223) 13. L m. ob 10. pr. p. se proda v sobi 36 tukajinje preture na prisilni dražbi nepremičnina ležeča v kat. občini Padriče ob ccsti iz Trsta v Bazovico nad Sv. Ivanom, vi. št. 527, hiša pol. št. 92 z gospodarskim poslopjem, dvoriščem, vrtom in travnikom, cenjena na L 9638.—. Najmanjši ponudek je L 6425.33, vadij pa L 963.80. Podrobnejše se zve v sodni pisarnici in pri dr. Josipu Wilfanu. _1225 24. t. m. ob 10. predpoldne se bo v sobi 31 tukajšnje preture prodajalo na javni dražbi posestvo tvoreče 1/2 tab. št. 944, 2727, 2728 in 3C03 in 1/4 tab. št. 3810 k. Oi Opčine. Gre za kmetsko posestvo s hišico, vrtom, travnikom in npvo, cenjeno na L 6502.30. Najmanjši ponndek znaša L 4334.80, vadij pa L 651.—. Podrobnejši podatki so na razpolago v sodni pisarnici in pri dr. Josipu Wilfanu. 1224 ABONEMENT petnajstdnevni, mesečni. Največja udobnost, L 4 vsakokrat, na izbero z vinom, kruhom, sadjem, sirom ali slaščicami L 5.50. Restavracija «Fortuna», via S. Francesco 2. 1226 STENICE in kuhinjske ščurke uničujemo z jamstvom. Prodaja perolina, «ciraitana» in dr. Zavod za razkuževanje, via Rossetti 2. 1239 G. DOLI.INAR, Trst, Via Ugo Polonio št. 5 (prej Via Bacehi) Telefon 27-81. uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisaln%tae£a izdelka. __neo PRIZMATIČNE daljnoglede, tudi pokvarjene, kupuje Giusto Hirsch, optik, Via Mazzini 36 - Trst. ___1190 NA PRODAJ. Hiša z 10 prostori, pripravna za gostilniško obrt. 2 kleti, 2 hleva, gospodarsko poslopje, vrt 7C00 m", veliko dvorišče, na jako prometnem kraju pri postaji ob vipavski cesti. Na željo kupca se proda tudi posestvo. Naslov pri tržaškem upravnišivu. 1196 ■ABICA, avtorizirana, diplomirina, sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (po-Jaljšana Ginnastica), lastna vila, tel. 20-64. 1162 VODA -DELL'ALABARDAa. PROTI IZPADANJU Vsebuje kinin in je vsled tega posebno priporočljiva prod prhljaju in za ojačenje korenin. Steklenica po L 6 se dobiva samo v lekarni «Ca->teIIanovich»t Trst, Via Giuliani 42. 1161 MIZARSKA DELAVNIC« S ZALOGO navadnega In finega - POHIŠTVA - D. Cavaflerl & E. Luis rrst, Via Parini Stev. 5, telefon 11-03 Najb*J& blag0. srn Najnižje cene. Plačevanje a»a obroke. POZOR! Resna trgovina z mrtvaškimi predmeti ^e priporoča občinstvu. Izbera velika in izključi r a konkurenca. Pavšič Terezija, Gorica, Kašteli ?7, pod oboki. Zaloga v prvem nadstropju. i03S GLTKOL ie pravi dobrotnik vseh onili ki trpijo na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju slasti. GIykol jo splošen m energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Castcilannvich. Trst Via Giuliani 42. 1220 LŠM Milita lo Mita v Lfei registre.Vi na zadruga z neomejeno zavezo vabi na redni zbor ki se bo vršil đne 15. avgusta 1926, ob 3. url popoldne v prostorih na Tabru s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Odobritev bilance za leto 1925. 4. Slučajnosti. NAČELNIŠTVO. Opomba. Ako ne bi bilo ob določeni uri zbrano zadostno število članov se bo vršil občni zbor pol ure pozneje ki bo sklepčen na podlagi pravil ob vsakem "" Spomin! nfl oeliko eksplozijo o Ajdouščini 1918. leti Kakor je menda marsikateremu izmed čitatelje v «Edinosti» znano, posebno onim iz Vipavske doline, je bila dne 24. maja 1918. leta v Ajdovščini velika eksplozija municije. Govorilo se je o njej mnogo, pisalo dosedaj malo ali nič. In to me je napotilo, da opišem na kratko dogodke onega dne, kateri ostane brezdvomno Ajdovcem .v neizbrisnem spominu. Pravi čudež je bil, da ni zahtevala katastrofa med prebivalstvom, razen nekega otroka, nikakih žrtev. Pač pa je ubilo precej vojakov in ruskih ujetnikov, kateri so bili zaposleni pri razkladanju. Bilo je okoli 1. popoldne omenjenega dne. Solnce je močno pripekalo, kakor v naj-, hujšem poletnem času. Nahajal sem se s prijateljem v sobi. Kar je silno zagrmelo, zemlja se je stresla, šipe so žvenketale, s streh je padala opeka. Luč na stropu je zanihala in velik kos ometa je padel na tla, mimo okna pa je hušknila granata in se zarila v zemljo. Spogledala sva se in v hipu sva bila na ulici. Kakšno vrvenje je toilo šele tu! Ljudstvo je preplašeno begalo sem in tja, povprašujoč se, kaj je vendar, toda nihče ni vedel pravega odgovora. Otroci so jokali ter se ^skrivali k materam, drugi zopet so iskali svoje matere, dokler jih ni ta ali oni vzel pod svoje varstvo. Prigodilo se je, da je marsikatera mati pograbila v zmedenosti drugega otroka mesto svojega. — Iznad postaje pa se je valil gost in črn dim, ki je skoraj zatemnil soince. — Slišalo se je še vedno prasketanje, podobno streljanju strojnih pušk. Vedel sem, da se je užgal kup nagromadenih patron. Šel sem nazaj v iiišo, stopil v klet, bila je polna ljudi, trepetaje pričakujočili nadaljnih eksplozij, kajti vsakdo je vedel, kako ogromna je nakopičena municija. Medtem je priletel v hišo orožnik z ukazom, da morama takoj zapustiti hišo. Na mah je bila prazna klet, vsi so zbežali, jaz sem se pa skril v bližnjo sobo. Čakal sem precej časa, nisem vedel, naj bežim ali naj ostanem. Pogledam na ulico, vse prazno, nikjer nobenega človeka. Postajalo mi je tesno pri srcu. V tem priteče po cesti vojak, spoznal sem ga, bil je sluga častnika Joškota. Hotel sem ga vprašati, kje je njegov «gazda», a prehitel me je: «Gospodin, bežite, granate, granate!» je izgovoril v eni sapi in bežal dalje. Nisem vedel, kaj naj storim. Odšel sem v klet, a v tem je zadonel silen tresk, blisk, žvižganje razletelih granat in drobcev. Takoj njff je bilo jasno, nov kup granat je šel v zrak. Nisem več odlašal, zagnal sem se skozi vrata na ulico in bežal... Po jasnem nebu se je valil dim, kakor črni oblaki ob nevihti, da je komaj pro-puščalo solnce. Vse se je razbežalo, eni sem, flruiti tia. (Dalje na IV.strani) Zagreb Ida Čebronova Ivo Bukavec zaročena 8. VIII. 1926. Rihemberk 847 MALI OGLASI BERLITZ-SCHOOL" F"bio Fllzl 23 pouk ,n prevodi v vseh jezikih. (I J03 POSTREŽNICO pošteno Rejan-VeraielHs št. 445. in čisto išče družina. 1238 številu čla-(848)' ELIZIR CHINA. Jako okusen. V buja tečnost in je naibaljje zdravilo proti žviodčnim šibkostim ia za rek on vale sc ene o. Steklenica L 6,—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Via Giuliani 42. 1221 Hsica is pesejilsiia ? li Petra na Krasa r z, z n. z. vabi svoje člane na r@dnS občni zbor ki se bo vršil dne 22. avgusta 1926* ob 3. uri popoldne v prostorih zadruge s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3 Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev bilance za leto 1925. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev načelništva in nadzorništva. 7. Slučajnosti. NAČELNIŠTVO. Ako bi ob določeni uri ne bilo navzočih zadostno število članov, se bo vršil občni zbor pol ure pozneje in bo sklepal ob vsakem številu navzočih članov, v smislu pravil. (851) Trst - Piazza Goidoni 12 - Trst vabi na redni občni zbor ki se bo vršil dne 15. avgusta 1926, ob 10. url v dvorani Kousumnega društva, L nadstropje DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Odobritev letnega računa« 5. Volitev nadzorništva. 6. Slučajnosti. Ob koncu sezije vse blago jar po znižanih cenah. CisMiin§ Japonski, pristna suiia po L 3'5S Velikanska zaloga volnenega blaga za ženske obleke v vseh modernih barvah In črnega po OODDCJana neverjetno nizkih cenah. * | Blok volnenega blaga, visokega 140 cent, ki se je prodajalo po L 85 sedaj L 35*—. Nogavice - pletenine - kra marile Perilo vsake vrste po tovarniških cenah ! 1! Da se prepričate o istinitosti, obiščite našo prodajalno brez vsake obveznosti za nakup. Točita postrežba ! T očna. postrežba! ROMEO CIPRIAi Trst, Piazza Goidoni 12 H u Q !□ a □I (849) ODBOR. PODLISTEK J U LES VERNE: (91) LJUDSKA KUHINJA se proda. Pojasnila v via Raffineria 3, gostilna. 1237 MOTOR, majhen, se proda v mehanični delavnici na Opčinah Marco. 1234 DVE SOBICI s hrano iščeta brat in sestra. Naslov pustiti pri upravništvu. 1235 SOBA, lepa, na novo mehlirana, zračna, svetla, pri mali mirni družini, se odda gospodu. Via Parini 13/1 II., vrata 9. 1236 V MALI BUKOVICI pri II. Bistrici se prodajo objekti «Reške parne opekarne*, enonadstropna hiša ter 124-000 m3 zemlje (njive, gozd itd). Cena zelo primerna. Proda se vse vkupaj ali parcelirano. Ponudbe na: Banta di Credito, Flume. (1222) RADI SELITVE v inozemstvo proda Martin Zar-, nik, nadučitelj v p. v Kosezah pri IL Bistrici več nevezanih letnikov «Slovana» Dr. I. Tavčarja in L Hribarja. Proda tudi dobro ohranjen harmonij s 6 spremeni za L 1200.— Ur Bnogo pedagogičnih Nikier nisem videl iive duše. in drugih zabavnih knjig, 1230 Skrivnostni otok Nikjer ni bilo ni sledu o človeškem bivališču, nikjer odtiska noge, vsaj ne v vsem zunanjem obsegu otoka, ki so ga prehodili v štirih urah. To je bilo Čudno in vzbujalo je domnevo, da ni otok Tabor obljuden, ali vsaj da ni več obljuden. Morda je bil tisti list dapi-san pred meseci, če ne pred leti. Medtem je oni brodolomnik dobil priliko zapustiti otok ali pa je podlegel pomanjkanju. Pencroff, Gedeon Spilett in Harbert so ugibali to in ono, opoldne so šli na Bona-venturo kosit, nato so se zopet izkrcali, da nadaljujejo do noči raziskovanje. Bilo je okrog pete zvečer, ko so se podali globoko v gozd. Mnoge živali so se razbežale, ko so se jim bliialL Bile so to po večini koze, ovce in prešiči, ki se jim je poznalo, da so evropskega izvora. Brez dvoma je nekoč kakšen kitolovec zanesel semkaj plemenske pare, ki so se naglo razmnožili. Harbert je sklenil uloviti eden ali dva para, da jih popelje na otok Lincoln. Tudi Ul okolnost je dokazovala, da so tu nekoč ljudje živeli. Ta domneva je dobila še novih dokazov. Ko so hodili skozi gozd, so našli s sekiro presekana debla in razne znake človeških rok. Ta že troh-nobna debla so bila gotovo posekana Se pred leti. sekirne zaseke so bile poraščene s mahom, a stezo je zarastla dolga in močna trava zelo na gosto. Da, vse to dokazuje, je dejal Gedeon Spilett, da so se na otoku izkrcali ljudje in da so tu več časa bivali. Kdo so bili? Koliko jih j« bilo? Kakšne sledov« so zapustili? i List govori samo o enem brodolomniku, je dejal Harbert. — No, in če je ta še na otoku, je pristavil Pencroff, tedaj ga moramo na vsak način najti!» Raziskovali so dalje. Mornar in njegova tovariša so hodili ob potoku, ki je diagonalno presekaval otok. Omenjene živali evropskega izvora in sledovi človeških rok so pač dokazovali, da je na tem otoku živel človek. Pa ne samo to. Tudi različne rastline, ki so ra-stle "po nekod po jasah, so bile semkaj presajene. Bile so to razne zelenjave. Seveda je preteklo že mnogo let od tedaj. Kako veselje za Harberta, ki je tu odkril krompir, korenje, kislico, zelje, hren! Treba mu je bilo pobrati zgolj semenj e in zemeljski proizvodi otoka Lincolna so se znatno pomnožili. «Dobro, dobro I se je oglasil Pencroff, to bo veselje za Naba in za nas vse! Tudi če ne bi našli brodolomnika, nismo vsaj zastonj napravili potovanja. Bog je našo dobro voljo bogato poplačal! — Gotovo, je odgovoril Gedeon Spilett; toda če upoštevamo stanje teh rastlin, tedaj je verjetnost še večja, da je otok že davno zapuščen. — Resnično, je rekel Harbert, stanovalec, pa kdorkoli je to bil, bi ne bil zanemaril tako važnih in obširnih nasadov. — Da, se je oglasil Pencroff, brodolom-nih je odšel!... Ta okolnost to dokazuje... zuje... — Torej je tisti list starejšega datuma? — Gotovo. — In tista steklenica je šele po daljšem plavanju prispela k otoku Lincolin? — Čemu ne? je odgovoril Pencroff. Toda mrači se Se; zdi se mi, da je bolje, Se prekinemo raziskovanje. Vrnimo se zdaj na ladja, je dajal po- ročevalec, in nadaljujmo jutri naš izlet.» Ta svet je bil moder in gotovo bi mu bili« sledili, ko je Harbert pokazal na neki predmet, ki se je nejasno videl skozi drevje: «Tam je bivališče!» Takoj so se vsi podali v tisto smer. Pri mračni svetlobi so videli kočo, ki je bila sezidana iz močnih desek, katere so bile prevlečene z močnim, nasmoljenim platnom. Pencroff je odprl priprta vrata in stopil korak naprej... Bivališče je bilo prazno! Štirinajsto poglavje. Molče so Pencroff, Harbert in Gedeon Spilett obstali v temi. Pencroff je glasno zaklical. Nobenega odgovora. Mornar in njegova tovariša so zagledali posteljo v neredu. Vlažna in orumenela pdeja ni bila dolgo časa rabljena; v kotu ognjišča je bil en lonec; dalje co našli omaro s plesnivo mornarsko obleko; na rnizi je bil cinast krožnik in sveto pisino, ki ga je vlaga skoraj popolnoma uničila; dalje so našli nekaj orodja, lopato, sekiro, mo-tiko, dve lovski puški, izmed katerih je bila ena razbita; na neki polici sta stala po en sodček smodnika in svinca, oba nedotaknjena ter več škatel zažigalnih patron; vse pa je pokrival debel prah, ki se je nabral morda tekom več let. «Tu ni nikogar, je rekel poročevalec. — Nikogar! je odgovoril Pencroff. — V tej sobi ni ie dolgo nihče stanoval, je dejal Harbert. — Da, gotovo že dolgo ne! je potrdil poročevalec. — Zdi se mi, gospod Spillet, da je bolje, če prenočimo v tej hiši, kakor pa da bi aa vrnili na ladjo, je dejal Pencroff. i r v Trsin, one 8. avgusta ±uzo. 'Ie . _ iskrica, ki je padla iz vozeče lokomotive. Tako je bilo n. pr. ob postaji žič- | ne železnice, ki je bila napeljana na Dol-Otlico, v malih vrečicah na kupe smodnika in tu je pričelo goreti najpreje. Največja krivda pa je ležala brezdvomno na vojaški upravi, ker je kupičila strelivo v taki bližini trga. Govorilo se je razno in sumničili so marsikoga, a dokazati ni mogel nhče nikomur. Y-l-o. Znanost in umetnost DR. LUBOR NIEDERLE: Narava in kultura starih Slovanov (Nadaljevanje; gl. tudi «Edinost od 29. VII., 1, 3. in 5. VIII.) (S pisateljevim dovoljenjem prevedel dr. Joahim Ražem) Danes seveda niso te poteze enako začrtane pri vseh slovanskih narodih. Ceh je na pr. preveč prepojen z nemškim življem in Srb ali Bolgar pa s krvjo starih balkanskih prvotnih prebivalcev, da bi mogli imeti v enaki meri to, kar na pr. karakterizira Rusa, in tudi ta se je po svojem značaju razdelil na severni in južni del, gozdni in step-ni. Toda vendar pri vseh teh, v kolikor ni^o to naravnost poslovanjeni drugarovi, pronicajo v bistvu navedene poteze, četudi neenakomerno izražene, in dodajmo tudi — neenakomerno poznane. Če vse upoštevamo, lahko z mirno vestjo priznamo, da se je Slovan v resnici razlikoval od Germana že v stan dobi. Oboji so bili bojeviti, vojn niso .zaničevali, oboji so se metali junaški v boj Toda med slovansko in germansko bojevitostjo je bila vendar neka razlika. Kar pravita Tacit in Plutarh o Germanih, ne pravi nihče o Slovanih: da so zaničevali delo, da se je smatralo pri njih za bojazljivost si kaj pridobiti z delom ali potom, kar se je moglo pri-dobUi s krvjo; in potez gospodovalnega in trdega militarizma in imperializma, ketere "najdemo v celi nemški zgodovini in katere so rodile moderno vse-nemštvo, ki se žene za brutalnim obvladanjem sveta, pri Slovanih ne najdemo. V nasprotju s tem so pri njih nasprotno neprenehoma nastajala t. zv. bogomilska, slavofilska in bratovska i učenja, polna pravičnosti in ljubezni do vsega, polna načel o enakosti, enakovrednosti in humaniteti. Slovani niso nikjer segali po nasilni slavizaciji kakor' Nemci in niso stvorili gesla «za-treti»! Slovani so se sicer naučili voditi vojne in so mnogo prevzeli od germanskega orožja in vojskovanja, naučili so se tudi pridobivati tujo zemljo, toda nikdar se niso navzeli onega osvojc-valnega in ošabnega vojnega duha, ki se nam pokazuje pri Germanih. Narava njihove duše se ni radi tega spremenila. Ostali so v svojem bistvu vedno bolj kmetje in pastirji kakor vojaki m osvojevalci- Slovanski nacionalizem je bil drugačen kakor germanski, ki se ošabno naslanja na dozdevno višino svojega plemena, ki gre za (^vladanjem in uzurpacijo, in ki sanja o vladi nad vsemi. Razlike, ki je bila med Germani m Slovani, ni mogoče sicer izraziti v oni meri in z onimi besedami, s katerimi jo je nekdaj formuliral Kollar ali Satari k, toda v bistvu sta oba čutila resnico in sta sama tvorila del iste. Razlika je tu in je bila. Stari Slovani niso bili «golobji» narod, ki ni imel orožja, ki ni sploh ljubil vojn1) in ki je živel samo za mirno poljsko delo združeno z veseljačenjem tako, kakor so si to predstavljali naši buditelji, ampak so bili vendar drugačni kakor istodobni Germani. Bili so barbari, surovih navad, toda narave prej mehke, manj energične, dobre volje, ljubeči godbo, petje in ples, in pri tem polni ljubezni do bližnjega, polni goreče ljubezni do svobode, socialne enakosti in pravičnosti, kar smatram za najizrazitejšo potezo njihovega značaja. Slika, ki jo je narisal o njih Ivan Peisker z označujo-čimi potezami servilnosti, zvitosti in nravne bede, je napačno narisana in neresnična slika. Stari Slovan ni bil tak. III. Gmotna kultura 5n civilizacija, katero so dosegli Slovani na koncu poganske dobe, nI bila tudi tako nizka, kakor to neprenehoma izkazujejo nemški zgodovinarji in arheologi. Če pravi kijevski letopisec, da so ruski poganski Slovani živeli «zvjerinskim obrazom, živuše skotski», in če je podobno napisal Kosmas, da so stari Čehi živeli more pecndnm,2) so to samo pesniške figure, katere so ti krščanski svečeniki prevzeli iz antične literature, da bi ponižali pogansko življenje napram krščanskemu. Za ocenitev resnične višino poganske kulture nimajo ti izreki prav nobene vrednosti. Na vsak način je res, da se ne da stara slovanska kultura primerjati niti z gr^ko in ne z rimsko, niti z veličastnostjo istodobnega Orienta, in je tudi neizpodbitno, da je bila revnejša kakor kultura, do katere so prispeli v isti Ibrahim ibn Ja kub (ed. \Vestberg 58) označuje vojaško silo Slovanov z besedami: «Slovani so sploh hrabri in napadalni ljudje, in ko bi ne bili razkosani radi mnoge razcepljenosti rodov in plemen, bi se ne mogel ž njimi meriti noben narod na svetu.« 5) na živinski način. tdobi sosedni Germani. Slovani so biX še v IX. stoletju priprosto ljudstvo brez višje kulture in so si bili tudi tega svesti, kakor razvidimo iz lista, ki ga je poslal moravski Rostislav cesarju Mihaelu, proseč ga za učitelja krščanske vere: «mi slovjene prosta čad », t. j. smo priprosti ljudje, nekulturni v primeru z grško kulturo. Vzrok temu je bil, kakor sem imel priliko že nekolikokrat pokazati v prejšnjih delih Življenja Slovanov, dedoma razmerna oddaljenost slovanskega ozemlja od vseh velikih kulturnih središč in deloma razmerna ubožnost in neugodni značaj zemlje, na kateri so živeli Praslovani, torej nikakor ne duševna ali fizična nesposobnost ustvarjati višjo kulturo. Dokler so živeli v zibelki, je njihova kultura zaostala za vsemi sosednimi zato, ker so bivali na ogromnem, po naravi ubož-nem prostoru in večinoma oddaljeni od glavnih trgovinskih cest, po katerih so prevažali od II. tisočletja pred K. v severno Evropo izdelke visokih sredozemskih in orientalskih kultur, tako da so ti izdelki prihajali k njim le redko in v neznatni meri. Naidalje je kultura zaostala tudi radi tega, ker so si Slovani, hoteč živeti v svoji zibelki, morali dolgo časa pridobivati življenskih potrebščin s težkim delom in osredotočiti ves svoj um in inteligenco na poljedelsko delo, na sekanje gozdov, izo-ravanje ledin, na živinorejo in lov v nepristopnih gozdovih. V tej dobi je bil podlaga slovanske kulture kombinirani, vegetalni in animalni način življenja. Slovani niso bili izključni poljedelci, kakor se je prej sodilo, kajti tega ni dopuščala gozdnata zemlja, na ka^ teri so živeli, toda niso bili niti izključni animalisti po zgledu stepnih nomadov. Tuji vplivi so segli do njih samo neznatno. Še le, ko so se razšli iz zibelke in obvladali na zapadu velike trgovinske ceste na Visli in Odri/^ko so prišli na jugu do Donave in za Donavo do sfer grške in rimske kulture, na vzhodu pa z obvladanjem Dnjepra in Dona do ozkega stika s Skandinavijo, z Orijentom in končnno z Bizajicem, opažamo pri Slovanih prvo vstajanje in prve napredke. rfoda njihova lastna Uomača kultura je bila preveč šibka, da bi se mogli ob nji sami povzdigniti na višjo kulturno višino. Ono malo, kar so imeli, je podleglo sosednim vplivom in samo na tej tuji podlagi, posebno s po^ močjo pokristjanjenja, stopijo tudi Slovani ob bok višjim kulturnim narodom, toda nastopajo pa hitro in uspešno. Zgodovine o vseh prevzetjih in vplivih ni še nihče napisal in tudi jaz sem v prejšnjih poglavjih doprinesel samo del dokazov, z moje strani precejšnji, kajti nisem filolog- in nisem mogel izčrpati velikega in prevažnega materiala, katerega nudi ravno primerjajoče jezikoslovje in kateri je bil do sedaj uvaževan samo enostransko in v pičlem številu s strani izkušenih filologov. Zato tudi pregled, katerega podajam končno v naslednjih straneh, ne zapopada popolnoma, kaj je bilo v stari slovanski kulturi X. stoletja tujega. To doseči bo šele eno glavnih del ved, ki se pečajo s starim Slovanstvom. Dosedanje delo in tudi moje Slovanske starožitnosti so samo priprava in podlaga za to. __(Dalje). Ttžaika ribja tržnica. (Dopolnilo k «Le ventre de Trieste*) Eden najvažnejših pritokov virov tržaškega Življenja je brezdvomno pomorsko živalstvo. V palači, lepi in zračni, ki zavzema obrežni prostor med pomolom «Vene-zia» in pomolom «Pescheria», se steka dnevno vsa potrebna množina raznovrstnih rib, ki jih nudi Jadransko morje dnevno Trstu. Pred približno desetimi leti je imel Trst le staro ribjo tržnico na prostoru, kjer se danes nahaja blagovni trg. Življenje na naš?. ribji tržnici je nadvse živahno. Preveč piostora bi se porabilo v listu, ako bi se hotelo podati vsaj približen posnetek pestre in skrajno žive slike, ki jo nudi «pescheria» ves dan ljudem, ki jo obiskujejo. Niso poslednji samo ljudje, ki prihajajo kupovati — ribja tržnica je predmet opazovanja s strani tujcev, ki potujejo skozi naše mesto. Namen današnjeniu člančiču je, da pogledamo v zadnji kot tržnice, kjer se pod vodstvom nastavljenega mestnega uradnika vrši dnevno zjutraj dražba nalovlje-nih rib. Ta prostor je značilen. Tjtm so četvera vrata s svojimi napisi. Najresnejši napis nosi ime «Ruggero Vaccari». Ta gospod ima monopol ribje tržnice — on ustvarja cene, dviga in niža tržno silo in ukazuje neomejeno. Vsi zabojčki, ali skoro vsi, nosijo vžgano njegovo ime, celi kamjoni fi-nejših rib, ki odhajajo zjutraj s trga, nosijo njegovo ime, sploh vse, kar se tiče ribje trgovine v Trstu in Rovinju, se suče okrog njega. Kako ustvarjajo cene na ribjem trgu? Uradnik je nekak posredovalec — toda on je v svoji funkciji kot tak celo dobo posla — nem. Njemu Šepetajo vsi kupci v uho ceno, neslišno za druge. Le on sliši, in ko se nihče ne oglasi, pove kupca in ceno. Vendar pa so cene na ribjem trgu zelo relativne. Vsaka malenkost jiti dviga in niža. Je li bilo danes slabo morje — je svetila luna, je bila noč močno temna — veter — dež — v pristanišču morda kaj rib roparic — vse to vpliva na ceiio in pridelek, včeraj morda še zelo nizek, nosi danes bajeslovne cene. Važen činitelj cene je tudi kraj, kjer je riba bila ujeta. Precej dražje so na pr. bar-' kovljanske in kriške sardele in «sardoni» napram čožotskim. Znana je tudi tonina iz Sv. Križa. Sedaj je še ni na trgu. Tudi ribja tržnica ima svojega komisarja, ki je istočasno uradnik tržnega urada. Vendar je nieaov posel v marsičem razli- j kuje od drugih tržnih komisarjev. Komisar ribje tržnice je veliko bolj uradnik od drugih in ne posega navadno osebno v ribjo kupčijo. Ribe se tudi izvažajo, in sicer tudi preko meje. Letos je sicer ta izvoz zelo majhen. Vendar pa gre precej rib v Jugoslavijo, posebno v kraje, kjer so nastanjeni v pravcatih kolonijah izseljeni Primorci, (Maribor, Ljubljana itd.) Ribja tržnica se otvarja za občinstvo ob 8. uri zjutraj in je odprta do poldne. Popoldne zopet od štirih do sedmih. SEMENA, KMETIJSKE POTREBŠČINE. Tržaška kmetijska družba v Trstu ima največjo izbero zajamčenih semen od najboljših nemških tvrak. Te dni je prijela novo pošiljate? semena jesenske repe okrogle, salate eudivije, motovilca, kasnih krokljev, cvetočega karfijola, razne vrste šplnače in razna dra#a poljska in vrtna semena. Seme inkarnatke ali rdeče detelje, ki nam je za nekaj dni zmanjkalo, nam je zopet dospelo. Razne kmetijsko ročno in vprežno orodje. Živinska soL Naročnikom živinske soli smo odposlali po železnici naročeno količino. Umetna gnojila. Zbiramo še vedno pred-znambo za superfosfat, kalijevo sol in žveplenokisli amonijak. Priporočamo kmeovalcem naj ne odlagajo s prijavami za umetna gnojila, ker se na prepozno dospela naročila ne bomo ozirali. Kmetijske stroje vseh vrst imamo v naših skladiščih, ulica Torre bianca 19 in Raffineria 7. Telefon 44-39. SIamGreznice znamke «2Sayf artli», raznih velikosti imajo v zalegi: Mlekarska zadruga v Trnovem, Kmečka pošojilrica v Vipavi in trgovina Geljevšček v Sežani. — Zanimiva iznajdba za slepce. Lenin-gradski profesor Rozing je izumil napravo, ki omogoča slepcem, da čitajo tudi z navadnimi črkami tiskane knjige. To napravo je imenoval «optofon» in temelji na spreminjevanju svetlobnih valov v zvočne valove, tako da svetlobo «slišiš». Svetlobni valovi se pod nekimi pogoji spremenijo v zvoke razne višine s pomočjo tkzv. «foto-elementov», malih steklenic, ki so napolnjene z razredčenim helijem. Pri napravi prof. Rozinga zvoki ne sestavljajo razčlenjene govorice, temveč predstavlja vsak zvok posebno besedo. Na slepcih je, da se nauče te zvoke razlikovati, kar jim pa pri njihovem izbornem posluhu ne vzame pre- 1 yeč časa. — 2*0.998 tulnjev (morskih psov) so ulovili letos v Belem morju. Ribiči so zelo zadovoljni, ker že cela desetletja ni bilo takšnega plena. — Še en takšen lov, pa jih bo zadovoljnost gotovo minila. — Tudi statistika. Statistični urad Združenih držav se je spravil, da prešteje vse tiste Anglosakse in Nemce, ki se tam imenu jejo Smiths oz. Schmidts. Dozdaj jih je naštel nad 5 milijonov. V sami ameriški vojski jih je bilo med vojno 304.300. zanimivo je, da je v New Yorku po številu priimek Loterijske številke izžrebane dne 7. avgiisia 1329 BARI 83 33 14 12 43 FIHENZB 27 83 6 19 9 Mi i, ANO 58 17 85 75 4 NAPOi>I 57 79 83 12 FALJ&^MO 52 53 70 42 £5 ROvslA 17 «2 63 82 77 T o KI NO 8 61 21 35 57 VENSZIA 50 23 33 5i 81 Zobozdravnik Dr. Sardoč D. ordinira v TRSTU Via H. R. Imbriani 15,l.(prejfiaL Itao) od 9-12 in od 5-7 78-3 g ZPJ&3 V skladišču vina Trst, V*a G. Caprin 4 je vedno na razpolago velika množina prvovrstnega istrskega in vipavskega vina, tro-pinovca in maršale. — PoŠiljatve tudi na deželo. Priporoča se gostilničarjem in družinam za obilen obisk lastnik (822) Franc Tomažič. plačuje vedno par cent, več kot drugi ALOJZIJ P3UH, mm Gari&aldi 2 prvo nadsi?opl3 842 Pazite na nsslov! Pazit« ni naslov! mmmSPP KmstijsKo tiriišiuo u Gciici ima zdaj v zalogi in oddaja na drobno: superrosfat, kalijevo sol, žveplenokisli amo-njak, žvepleno moko, senilc-te oreiiove tropine, klajno apno, seme inkarnatmce (laške detelje) in zgodnjega graha „Ekspres". Zdaj sprejema tudi naročbe za semensko pšenico, kalijevo sol in superfosfat ter za manjše množine Toit^as-ove žlindre. 845 V počastitev spomina blagopokojnega tr. Pavla Tomažiča daruje P. JB. L 30 za" šoi. društvo. V počastitev spomina predragega pokojnega brata Cirila daruje g. Ernest C.olja L 15 Šolskemu društvu. Zbrano omizje sorodnikov, prijateljev in znancev pokojnega Ivana Perhavca iz Brežic pri Divači, je zbralo dne 2. t. m. L 40 za Šol. društvo. Pokojniku bodi lahka zemljica domača, darovalcem srčna hvala! Namesto cvetja na grob pokojne Milice j Schmidtove daruje družina Josipa Negode, ' Ljubljana, Rožna dolina, 100 dinarjev z-i i 821 SoL društvo. V isti namen g. Refcek Din. 30. «Gosp. društvo» pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji daruje L 50 Šolskemu društvu. V počastitev spomina pok. Joškota Ježa so darovali prijatelji za Šolsko društvo L 102, in sicer: Pavlica And. L 10, Bekar 5, Mikota J. 5, N. N. 5, Kocjančič 10, Germek L 2, N. N. 5, Lipanja 20, N.N. 10, Kjuder 1, Rado 1, N. Marija 4, N. N. 5, N. N. Predlog 5, Colja Giu&ti 2, več v počastitev spomina pok. Cirila Colja L 5, Zlnk Jožko 5, Ražem A. 2. — Denar hrani uredništvo. Vsem cenjenim darovalcem srčna hvala! ————"-utihhi i, v i ITržsIS! fnastiishf finižUi e Trstu j je dospela velika izbera raznih kmetijskih i strojev iz inozemstva, in sicer: SLAMORHENICB znamke «Mayfarth» z-ve- rigami raznih velikosti. G-F.G23NE STISKALNICE, (preše) znamke <;Mayfart!i» in drugih znamk. GROZ3NI MLINI, giicj«I5i?e sesalke, plnž-na tfclesa, tsavsiške brane, zaLačal yo-siiezaolniki itd. Kmetovalci, ki se zanimajo za te stroje, vabimo, da si jih ogledajo v naših skladiščih, ul. rtaffineria 7 in Torre bianca 19. Telefon 44-30. Priznani uničevalec podgan. Učinkuje brez izjeme. Posebnost tvrdke zSaSo plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Mmi p&fo. 28-M8 ziaie Imti Aiber* Povh — uram i Vrrtj Masztai 40 41 ¥5a S b- Zahtcvr:j4.e ga naravnost od tvrdke ali v mirodtlni-wh lekarnah kakor tudt pri podruž.ii.^b JVlutua Far-maceutica Italisna v Trsta, Vidmu (Udine) itd. ZOBOZDRAVNIK Lumi gsegorkn M>9 Ur* bmmw ■ Trst. Via Settefentane 5 od 9 do 1 in od 3 do 8 Ljudske ceoe. Slovenci, ki p-idejo z dežele, dobijo posebfn popust za pot :e troške. (852) JAKOB BEVC urama in zlatarna Trm«, Ca«po S. Olacoato 5 Razne zanimivosti — 6as m spreminjalo in — reparterji svirnJiMli ar s ajlaL V Spaskem stolpu moskovskega Kremija je ura, ki jo je sestavil L 1491. Peter Anton Solarius v Milanu. Posebnost te ure je ta, da naznanja čase z igranjem napevov. L. 1628. jo je popravil Holaadec Klarius Fremus in ji podložil na-peve holandakih narodnih pesmi. Car Pet-?r Veliki se je ofc svojem obisku v Milanu v uro zaljubil in jo za drag denar prepeljal na Rusko. V 18. stoletju se je nekaj pokvarila in so naročili nekemu nemškemu moj- __. ,. v. . ..... . , stru, naj jo spravi v red. Ta je zadevo iz- ! P*to v po najn^h cenah , vršil, obenem *i je dovolil zamenjati ji sta- 'h ur i^e re holandake napeve s Usto znano «Oj ti ljubi AvguStim..» Car Nikolaj I ni bil tega ™ mnenja in je ukazal, naj ljubega Avgužti- f na spremenijo v neko rusko vojaško korač-! " nico. Car Aleksander II. je pa bil bolj po-j božne sorte in je odredil, da sc mora s Spa- i skega stolpa glasiti cerkvena popevka. Ta- j ko je ostalo do velike revolucije, ko ura ni * vedela, kakšnemu okusu naj da v tej zmešnjavi prav in je sploh — obmolknila. Se- t daj so jo pa boljfieviki navili in se veselijo, ko je udarila s pravim marksističnim elr-nom nič več nič manj nego «Internaci;o-nak>». Ali bo pri tej ostalo? Pri takšnih urah, ki menjajo svoje svetovno prepričanje kakor manekin suknje, je res težko prerokovati. i — Najbogatejši Perzijec je bil 841etni ve- ' leposestnik Sepeh Salar Aasam. Cela po- ; krajina, Mazandaram ob Kaspijskem morju, je bila njegova. Te dni se je ustrelil, ker ' je bil zašel v dolgove. i inserlrojte u „Ešiimsii" VIA 5INNASTICA ŠT. 15 Ne pozabite, da ima tvrdka M Enštoflf Trst, Corso V. E. III, 26 nt&protl zastavljalnici izgBtoolj. obteke prvrsnlKe s* tn-is inozemske blago i Ustna kroločnka I. rtda Govori se slovensko 1 Um tiiili onim (stale) pssoie! Najnižje konkurenčne cene. psaeajim SAMO ha čebelo lesena s plutcem češkega izvora, luči in svetiljfe, Jedilnega ŠKAFOV, VEDER prve vrste in po zmernih cenah, decimalnih mer za lekočine, strguij, o&SSnav za kavo, kotlev, ponev, ščipalk zaperilo, ti'saSnikov in vseh drug.h DOtrebščin iz železa, cinka in pokositrenega železa. FRATELLI LEDERER TRST — Via C. Gatstti f4 nasproti glavne pošta — TRST > g €5 -T.*"e < LJUBLJANSKA K63SD3TNA Bmm ] POOROŽmca V TRSTU [ Uroka h mem liiifii? it JHt08ir- Telefon z 5—18» 22—98 CENTRALA V LJUBLJANI 0iavsi[2 ia mm Himni/ 63.QB3.SJ3*- Telefon: 5—13, 22—Ji r63 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 na tekočih računih po 4 %% vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. i9 m Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, i^eroomelj, Kranj, Logatec :::::::::: Maribor Hfljprlhlfldnejšg zveza i Jugoslavijo Blagajna je odprta od 91/,—12l/, in od 147,-16 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::::::