Štev. 52.
Cena ednoga drobca 1 krona.
26. december 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Božič.
Znate odkod shaja tá reč? Od reči Bog i pomeni maloga Boga. Kak z roga- rožič, z noža-  nožič- ek itd. pomenijo nekaj gingavoga, máloga, ravnotak pomeni z Boga — Božič máloga, gingavoga ljübkoga, sladkoga Boga. Bogec ali Božič edno pomeni: velikoga Boga v maloj podobi, veliko, nezmerno ljübézen božo do máloga, nizkoga človeka.
Božiči Leto v z zimi, mladosti v starosti veselje v tihoj žalosti si! Kelikokrat- te obhájajmo, telikokrat deca postanemo i se v bláženi!, spominih zazib-Ijeno na tiste preljübljene „svéte večére11, gda smo delali „bethle-hem“. Spiae smo delali za orehe i v te notririvali, da bi je z ja-boki vred na preho navezali i dobro pozla^ene na Bethlehem“ ali „božtč“ obesili. Pa poleg já-bok, Grehov še drügi dari so prišli gor, keliko H je zmogla naša hiža. I gda smo to delali, gda smo še goloba na nit napravili, ka je proti stoli sedao, gda je što dveri odpro, — te Smo mi nej znali za nevole sveta. „Sveta blažena noč*', v šteroj Bog Božič postane, je vso Britkost odegnala od .nas, vživali smo medèno veselje — veselje nádužnošti, meli smo vero, štera nas živela.
Dnesden nega jaliča, pa če jeste ravno, malo kde se vesi kaj na njegove špičaste vejkiee — radost je prisiljena, pravo božično veselje se zaleva v pitanje: ka bo? Vsaki den je hüjše na sveti, kak dugo de ešče ta nevola trpela? Pa so düše, štere bi lehko vesile bogate dare na jalič — so,. vnoge so, milijone bi zmogle ka bi obrisale milijo-nam skuze ... pa té nemajo srca.
Božič je pred njimi ne máli, ljübki Bog, ki je prišo reši! svet, nego samo en den v leti, šteroga si počinejo i več svetá zavživajo.
I düše so, štere bi se rade veselite, šterim je Božič ljübi Bog, a nemajo tiste iskrice, štera bi njim na radost vužgala Srcé, nemajo ljüdi kre sebe, ,,ki so dobre vole'1, ki so na dobro nagnjeni. Nezadovoljnost, huskarija, Spaka, mrmranje so njuvi sosedje. Pa lei sosedje dosta prišvércajo, na bankah spijo, májó vsega zadovolé — samo ljübézen do bližnjega njim menjka, Pa. Božič kak ljü-beznivo se smejé z jaslic vsem — njim tüdi —- smeje, gda dre-geče na slami od mraza i nosi rosnate oči.,
Ka mislite, bo bojna. Ali vsa politika proti ..Božiči'1 napravila telko kak je napravo On, Božič v jaslicah v tistoj tihoj noči? Dvejezero let se kole že svet i politizira proti Bogi potom, ka se je On prvič zaskuzio na zemlji — i dosegno ne drügo, kak Spravo je milijone v kraj od jaslic, v tisti kraj ne vere, gde Angelje ne popevajo i Siromaški ljüdjé ne molijo. Brez Božiča ščejo socialni-demokrati, liberalci o drüge proti verske stranke svét , rešiti . . . i rešijo, samo tmico betlehemske noči, ne razširijo pa svetlobe té, ne spravijo mirá v srce, ar ne pokleknejo k jaslieam, gde -..krao mirü** leži, ne verjejo.
Naša krsčanska politika se pa začnola z Božičom v jaslah, gde smo ga vidili v siromaštvi njega, ki je neskončno bogat. Za nas je siromak postao, da bi obogateli po njegovoj nevoli.
Te je Kristušova politika, štero moremo i ščemo vsi sledio-, ki se krščeniki .imenüjemo. Včinimo vse za siromake za pravico ka moremo i pri tom ..ne iščemo bogástva, mirna düšna
vest i plača „Božiča“ je naš1 preobilen najem.
Od jaslic Božičovih vkraj se ne Podamo, vero zagovarjamo, branimo do zadnje kaplje krvi — tom nakanenji ki nas pomaga krščanske politike — pomaga düšicam sprvejši mir, Prvejšo sreče, Prvejšo blaženost najti pri ,,bethlehemi“ pri ,,božiči11 svete, tihe, verepune noči, gda se je Božič, naš Jezušek rodio. — I to je dužen vsaki včiniti, ki verje v bethlehemsko Detece.
Shod zveze županov.
Zveza županov dolnjelendavskoga okraja je mela v Dolnji Lendavi v tork dne 7. decembra svoj XI. gyü-lejš, ki je bio jako dobro ebiskan. Širilo se je mnogo hasnoviti sklepe^, kakti, da zahtevajo vse občine, naj se tüdi v Prekmurji nastavijo občinski tajniki/ šteri morejo biti domačini in jé naj držáva plača kak je plačüje v Srbiji in Horvaške, nádale so vsi navzoči Župani protestirali proti previsikim cenam za drva, štere agrarna reforma nakažüje Občinam in proti visokoj árendi za travnike. Zahtevalo se je tüdi, naj se že ednok reši pitanje izplačila invalidskih plač, potem da dobijo občine skoro peneze za občinske potroše z. davčnoga urada. Na to je gospod Koler, upravitel davčnoga urada oblübo, da bo v par tjednih že vsem Občinam razposlao njihove peneze. Razpravlalo se je mnogo od agrarne reforme, od štere je dosta pritožb, ar ništerni čestniki od agrarne reforme samo korteširajo pa ničesar drügoga za lüdstvo ne činijo. Zahtevalo se je od vlade, da preskrbi tüdi letos melo za siromake, šteri nemajo dosta silja za življenje, nadale, da se ne bi zahtevalo od vsakšega staroga človeka i siromakov, kda more kam potüvali kepov (fotografij) i da bi se jim brez toga dalo potno dovoljenje, ka je gospod Civilni komisar oblübo, da bo se po mogočnosti odpravilo, sklenila se je napro-siU, da se dajo Občinam, štere ešče nemajo, Veški pašniki, da bodo mogli živino goniti na pašo iz vcleposestniških senožeti, in nazadje so se tüdi razta-lali naročeni štampi za občinske urade.
2
NOVINE
1920. 26. december
Gospod civilni komisar so pojasnili vse zadeve, štere so navzoči župani od njih prosili in oblübili, da bode se pri vsakšoj stvari oziralo na žele in potrebe lüdstva.
XII. gjülejš zveze županov bo v Dolnji Lendavi v sredo 19. januara, na šterom bodo se posebno važne stvari zavolo tobaka in mnogo drügoga razpravlale.
V Belgradi.
Prekmurje je v daljni Belgrad poslalo svoje zastopnike, da tam z drügimi poslanci naše krščanske stranke včinijo vse mogoče za naše i vse drügo prosto, siromaško verno ljüdstvo.
V Belgrad je duga pot, okoli 700 kilometrov je oddaljen od Prekmurja. A tá duga pot ne prestrašila naših zastopnikov, da ne bi šli tá, ar se ide za pravice našega krščanskoga ljüdstva, je to katoličansko ali evangeličansko.
Od g. našega prekmurskoga poslanca smo dobili té vrstice:
V zimi smo odhajali z domi, snežilo je, dežilo je. Do Zagreba so topli kili kupeji, čeravno brez svetlobe. V Zlatári me prineso en vlakovodja malo svečico, koštala je 6 K. Poldeseti pridem v Zagreb, kde čakam na ljubljanski brzovlak, na šterom prido moji kollegi poslanci. Meo je zamüdo. Okoli polnoči se pelamo dale. A na nesrečo je počila nekša cev i v mrzlom kupeji smo se mogli pelati do Belgrada. Mi Štajarci i Prekmurci smo si tak pomagali, da smo se v en kupej stisnoli, ga dobro na füvali, pa kőrili smo si tüdi z dobrim lotmerskim „novim“, — hvala g. Pu-
šenjaki za to dobro miseo, naj jih tá i drügikrat vodi — pa ščista fájn smo noč prestáli, prespali, prefrkali, predremali, kak je pač šteri mogo. V Slavonskom Brodi več ne bilo snega. Celo noč smo se vozili, okoli 2 popoldnevi smo prišli v Belgrad. Tü se nam jako dopadnola pazljivost policije, štera je vsakomi poslanci poskrbela stan, šteri ga ešče ne meo. Mene so v Grand Hotel poslali z ljubljanskimi socialnimi demokrati i drügimi gospodi vred. Lepi stan, a dragi. Do 100 koron na den samo soba. Dobi se vse tü v Belgradi, a ka prinas doma košta 1 K, tü en dinar. So pa reči, štere so dosta falejše. Za 200 K se dobi lepi kranščak, za 250 K meter štofa itd. Belgrad ma lepo lego, nekaj lepih hiž, ovak je čisti, samo moderni še nej. Večletni boj se pozna na njem. Ljüdstvo je dobro, prijazno. V nedelo nas je do 20 dühovnikov mešüvalo v cérkvi sv. Leopolda, štera je pri vseh mešah mela dosta obiskovalcov. Ob 10 se je odprla prva seja ustavotvorne skupščine. Odpro jo je Nikola Pašič. Pozdravo je navzoče i je oproso, naj delajo sküpno, da teško pridobljenoj novoj državi zazidajo močen fundament i je naznano prihodnjo sejo na na 13. dec. zaodvečara ob 4.
Nas jugoslovanski klub ma vsaki den svoje seje. Dr. Korošec minister je dao ostavko (dolzahvalo), ar je poslovnik nezákonito sklenjen, on sam ga ne podpisao, naš poslance dr. Hohnjec, ki bi mogo poleg biti, gda se je sklenjavao, tüdi ne bio poleg i ki so ga sklenjavali neso meli oblasti ga narediti. Poslovnik so regule, po šterih de se vršilo správišče v parlamenti (országgyülési) z našov stran-
kov držijo tüdi drüge stranke i ščejo poslovnik dati spremeniti. Bunjevci (4) so stopili v naš klub: drüge stranke se pa zdaj pogajajo, kak bi napravili en blok. Radič s svojimi ljüdmi ne prišo. Pravijo, da so se njemi kmetje popretili, da ga bujejo če de šo v Belgrad. Naša stranka stanovitno stoji pri svojih zahtevah, da mora dobiti Slovenija i Horvacko itd. svojo autonomijo. To stalno, če se ne da te doseči, povržejo vnogi poslanci svoje mesto v Belgradi pa odido domo. Listke smo zročili predsedništvi, to pogledne té i verificéra na podlagi teh naše poslance. — K božiči idemo vsi domo — i ostanemo 4 tjedne doma zavolo katoličanskih i pravoslavnih božičnih svetkov.
Vreme v Belgradi je bole toplo kak prinas, — a veter močen kralüje zdaj tü. Bog daj, ka bi te veter ne razneseo našega dela, da dosegnemo ka namenimo.
Glasi.
Dr. Kočar Jožef, bivši okrajni glavar dolnjelendavskoga okraja so v sredo odpotüvali na svoje novo slüžbeno mesto v Novi Sad (Ujvidék.) Prebivalstvo ne samo D. Lendave, nego iz celega Prekmurja žalüje za njimi, ár se bili naš domači človik, dober zvesten uradnik, ki se se za blagor našega lüstva dosta trüdili. Želejmo njim na novom mesti tüdi obilno sreče.
Herman Nándor, naš Prekmurec iz Bratonec, koga so že doma dobri starišje za mrtvoga držali i mislili, da ga več živoga nigdar ne bodo vi-
Podlistek.
Na svéti večer v štali.
Na Ravenskom se je zgodilo. Mačkev hlapec Gjüri je poslüšao na sveti večer o polnoči, ka si je živina gučala. Tak Právijo najmre Ravenci, ka gda se začne ponečka, se raz vrže nemi jezik vsem stvaram i si po človeče) rečí edna drügoj dopove svoje veselje ali nevole nego to níšče nesme poslüšati, ka bi rnárka znála za to. To šatringo je vervao tüdi Gjüri. Komaj se je včakao polnoči. Strašno rad bi znao, jeli do da grajale ali pa hvalile njegove krave.
Gda so se domači razišli šteri v cerkev, šteri na počitek, seje Markov Gjüri vlogo v edne prazne jasli. Vküp je zazvonilo. Srce njemi močne bije. Zdaj se začne kravji guč.
Gjüri je bio hlapec pri treh kra-
vab. Zvalé so se té: iiša,. teža pa pörgar. Polnoči so resan začele gučati.
Etak so sí.
Liša: Sestre moje, že edno leto se mantranje v toj nesnagi, žedne pa lačne, trpimo mimo vse, de d«go ešče tak ?
Roža: Tišto blato v štero sem' dnes leto vlegla, ešče i zdaj na répi nosim 1
Pörgar: Na répi? Tam ešče prestanemo. Jaz pa na gebci mam puno nesnajge, ka gda si kaj zažve-kam ali preživljam, si vse zovlačim.
Liša. Pa to nesnago bi ešče prestale. Ali bitje, bitje, to je strašno, ka ta zverína, šteroj Právijo, ka je človek, dela z nami!
Pörgar. Mene je tak v rébra diino z stočekom, gda sam se male počohala na hrbti, gde so me stare grinte pekla, ka sam malo nej vküp spadnola.
Roža. Mené pa vsaki den po trikrat zbrsa. Za konja bi bogši bio te človek, kak za hlapca. Ne morem
njemi nikaj po voli včiniti. 6;- rni „buim“ pravi, ga rada bogata, Stopim zmerna če je čiste, v blato pa nesmem stopiti, ár de me te pa zato bio, zakaj sam se zamazali. Zaté tirali «a pa Vtraga; kak ribe v vedi, tak smo mé sirote v svojem blati od vseh krajov.
Pérgar. Pa bitje bi ešče tüdi prestala, a glada nikak nemrem Naš gospodár, Maček, je dober vért. Má zadosta krme pa ešče zrnje nam odmeri ka bi bole dojne. Rad ma mlečne hrane i njegova žena tüdi vse trepeče za dajno. V Radgonjo švérca kiailák, sir, zmočaj i má že penez za mati žaklíček. Pa li ne dejimo zadosta. Zaman se starate nad nami vért i Vertinja. Gjüri vsakši vékši svétek oda nam odtnerjeHO zrnje i bogše krme pa vse zapijé.
Liša. Naše zavžije, nas sirote pa nabije zato te Vsele dobro, gda pijan pride dente. Zato prosim Boga, naj njemi ne eda žene, ár de Ž njov ravnotak delao, kak znami dela: ona
3
NOVINE
1920. 26 december
de njemi spravlala, on de pa zapravlao i jo bio ešče za njeie delo.
Gjürgji je vroče gračüvalo v jas-laj. Vse je trepetao í čakao, da bi Se skem prida edna vitra, gda se pa zavežejo kravji jeziki. Edne je bio najbole stráh, če njemi krave razmo-Čejo Ženitev. Po trdi kralih tisto nedelo je šteo iti k pisanji z Kisiláko-vev Nančikev, Štera ja ne samo lepa i delavna bila, nego mela je tüdi svojo .siromaško kučica pa edno kravice. Gda njemi je to na pamet prišle, si je tak globoko zdehno, há se je Pörgar zosagao, glavo zdigno i z 'lancom močno .mile po jaslaj. A to ga •ešče bole prestrašita. Raaa ga začela peievati. Vleko so vküp i komaj vüpo odihavao Moj Bog, zdehno si je, ka pa či krave zvejo, ka sa« tű se odvežejo, k meni pridejo, me vse špeka je 1 Vse teče ž njega. ,,0 da bí že skoro bilo obednih“, si pozabte milo zdehne. Krave pa gučijo dale.
Reža. Sestri sta ne čüli nek-
šega zdihávanje. Če bi se Što skrio pa poslüšao naš gdč, Živ ne pride z štale, frtao vöre ešče mamo časa.
Pörgar i Liša. Nama se tüdi tak zdelo. O dvojimo se pa poiščimo krivca.
Pri vseh treh se zdaj lanci z rogatali, püščen« so vse del... A Gjüri ne počakao, da bi ga štera piišla na red jemat, dveri je odpro pa ves trdi od straha odbežao. Ljüdje so ravno od ponočke šli. Do šteroga je prišo, vsakomi je pripovedáva© čüda ka se si krave med sebov gučale i ga osmrtili štele.
Ljüdjé so si z glavami skimiá-vali i nad čüdov dvojili, sosedovo trije dečki pa od smeha male ne raz-pokoli, ka se njim je posrečilo pod jaslaoii liže, rože i pörgare z kravjim jezikom gučati. A Gjüri zato več ne mantrao živine.
dili, se preminoči tjeden vrno dome z štiri letnoga russkoga ujetništva. Prišao je popolnoma zdrav domo, či gli ka je po dugoj poti dosta mogao Potrpete Z Vladívosteka se je po japánskom hajove pelao do Trsta. Napačno je kak pripovedava, ka naš jugoslovanski zastopnik v Trsti, je jako božno pokopao z našimi ujetniki. -Za stanovanje i za Strošek se njim je ne poskrbo, či gli ka so že z Pcrt SaicL brzojavni njemi, ka prido. Včinoli so pa to zastopniki drügih držav na pr. Vogrski, ki je počakao svoje ujetnike, za vse se njim je poskrbo i .je lepo na železnico Spravo. Naš zastopnik je pa vö Sten lüčiti naše Slovenske lüdi, da so te reči zahtevali od njega i njim pravo, ka naj ido peški dome, če nemajo penez," da bi si železnički karte küpili. 1 tak so mogli vküper naberati tiste krajcare da so se mogli pelati do Ljubljane. Tü so je že bole ljübeznivo sprijali, lačne nahraniti i tak spravili na železnico, gde so se vü. razredi, pelali vsaki preti svojemi domi. Ž njim sta prišla tüdi Kühar z Tešanovec i bivši dokležovski vučiteo Požegar.
Velka tolvaija v D. Lakoši. Iti so vkradnoli ednomi verti neznani tolvaje 3 metre pšenice i 4 metre prosi. Zrnje so na dobro srečo najšli v Lendavi pri ednom vérti, ki je šo na pole po kukerišče v šterom je rávno zrnje sranjeno bilo í tali zrnje rešo i domo pripela«. Orožniki to vaje sledio.
Gospodin!ski tečaj v Beltincih. Poverjeništvo za kmetijstvo priredi v Beltincih od 3. jan. do 15. marca gospodinski tečaj. Brezplačno eto se včile deklice Ribanje, šivanje, pranjé, lika nje, pelanje računstvo, živinoreja itd. Dekla, štera šče spre-
jeta biti, mora stara biti od 16— do 20 let, Zdrava, od začétka dokonča mora tam ostati i opravljati vsa dela, štera se njoj naložijo. Hrano si morejo dekle same nositi. Zglasiti se trebe pri „vodstvi gospodinjskoga tečaja” v Beltincih. Nevemo stalno do šolske sestre vodile tečaj, kak je namenimo bilo, ali što drügi
Naročte si Novine!
Nekaj za Vas!
Ideal vseh žajf je Fellerova Elsa lilijna mlečna žajfa 19 — K Tekoče lilijno mlehko 12 — i 15 — K. Najfinejši Glycerin 6 — in 30 — K. Vaselin po 3 —,  7 — i 12 K.
Pakivanje i poštnina se računa posebi ali najfalej. Kelko več se naednok naroči, tem falejši bodo stroški. Naročila se adresirajo: EUGEN V. FELLER, lekarna Stubica donja Centrala 146. Hrvatska. Pri pitanji se štempl more pridjati za odgovor.
Belgradske novice. Veter v Belgradi piše, divja, nore vsaki den. Človek je večkrat v Smrtnoj nevarnosti, zna njemi či g če vrči na glavo ali pa "kakše table. K tej nevarnosti Prihaja ešče nevarnost od automobilov i škliska pot. Naše ženske ne bi dugo Živele tű, vse bi povo-zili automobili. Tü sto pa sto automobilov kroži vsaki den v omanljivoj hitrosti i ki se količkaj malo zažija, pride ali konči zna priti pod njegove smrtnonosne gumijove rogače. Veter tak močen kralüje tű, ka ljüdi na cesti tá podira, štera je j>a škliska, ledena. S sankanjom si pomagani. Kda se veter v nas opre, se počujsnemo po
ledenom trotoari pa je vse vredi. Moja kapa nesamo kam! nekšo balkansko formo da, nego prava dobrota je proti vihéri. — V kakše poštenjé si prišla tű v tüjini ti tam domá tak doli pošinfana kapica.
Naročnikom. K toj bežičnoj Številki Novin vam damo tüdi Marijin list na dva meseca za mesec nov. šteri je te zaostao i december, naj bode Popolna številka Marijinoga lista tüdi.
Vsem c. naročnikom želejmo vesele i blažene božične svetke. Uredništvo.
Politične novice.
Naš Jugoslovenski klub (Kmetske zveze hiža se tak zove) vsaki den ma sejo. Razpravljame potrebčine naše, rane naše zaceüti ščemo. Prekmurja najbole jtekoče rane sme tüdi odkrili: železnica, carina, meje, logi, delavci itd. i iščemo vrastvo za nje.
Naša stranka je pozvana da bi stopila vu vlado, toje dabi bili z naše stranke tüdi ministri. To ponüdbo stranka ne mere sprejeti nači, kak če nam dajo zahtevano autonomijo i popravijo pnslavnik (regula za razprave ali tárgyaláse). — Dozdaj Še stranke, šterih je 20, nese se zože-nile. Nevemo še, šteroj bo naša Sneha.
Radič je poslao pet svojih ljüdi v parlament k strankam, naj se pogo-varjajo ž njimi. Našo so obiskali 17. večer. Kak se vidi, pridejo v Belgrad i či {pridejo, gotova je naša zmaga gledoč na autonomije. — 18. je bio pokop mil. püšpeka (biškupa) krš-koga dr. Mahnič Antona, ki je z svojim velikim krščanskim dühom i delom krščánske misli, krščanski socializma razšíro i potrdo v Sloveniji i na Horvackom. Naša stranka je poslala veliko deputacije v Zagreb na sprevod, ,v Belgradi v kat. cerkvi sv. Ladislava pa je slovesne čarno meše slüžo z dvorbov dr. Anton Korošec; bivši minister, pri šteroj s* bile nazoči drüge kotrige našega kluba pa monsig. Hec-tor Felici, tajnik nuncija. Pri svetoj meši, štera se je latinski slüžila kak Prinas doma, se je čtenje (epištola) i evangelium v horvacko™ jeziki Prebral« pe dovoljenji svete rimske stolice.
Pred božičom je seja v Slávnom predstavništvi za volitev predsednika i podprcdsednikev te pa idemo domo na počitnice, štere če nas Beg srečno dome pripela, me med našimi milimi Slovenci vživali, té že, gda te vrstice prido na svetlo v Novinah do rok našim naročnikom. Vsem blažene svetke i srečno nove leto!	K.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.
4
NOVINE
1920. 26. december
Ivan Kokot
trgovina z mešanim blagom
(nasproti cerkve)
Dolnja Lendava.
Priporača svojo veliko zalogo različnoga tkaninskoga blaga kakti:
Zefire, druke, šifon, käper, satene, belo platno, cajge za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmerom karbid kak tüdi drüge špecerejsko blago.
 V zalogi ličje, fini beli amerikanski petrolej. Dobiva se zmenjena sol vse po najnišiših dnevnih cenah.
Točna podvorba. Zmerne cene.
Trgovski pomočnik z
več letnov praksov išče slüžbo v trgovino z železnim ali z mešanim blagom. Naslov povej Uredništvo Novin. 
Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom veliko zbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tüdi vsevrste svila za mlinska sita (pajtlne) po najnižišoj ceni.
Értesités.
Értesitem összes barátaimat és ismerőseimet, valamint a n. é. vevőközönséget, hogy november hó 1-töl kezdve egyesültem az ismert Čeh-céggel Čeh és Gáspár név alatt Muraszombatban (zsidótemplom átellenben.) Ajánljuk magunkat t. vevöink b. pártfogásába. Teljes tisztelettel
Franc Čeh és Gáspár.
Edna vöra?
štera stalno veselje povzoroči?
Samo Suttner-ova vöra!
Niklasta, po vsakoj ceni i zagreznote se! Ešče verižice (lančeke) prstane, vühane (oringlne), zapestnice, stenske vöre, zapestnice z vörami i vsakovrstne potrebne reči, kakti: škarje, nože, doze za cigaretlne, nažigalnike, britve, mošnje za peneze, jedilno orodje (škér za jesti) razni dari za krste, godovna, itd. kak i velika zaloga vsakovrstnih zlatih i srebrnih predmetov.
Vse dobro i ceno (fal)! Zahtevajte cenike. H. SUTTNER, Ljubljana št. 944.
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.