fie Post Office of Ohio ago, HI By order of t& president, A. 8. Burleson, Postmaster General "GLASILOK. 8. K. JEDNOTE" 1004 N. Chtc*fo Street. JOUET, ILL; Rtluni Poitige (iWirmtMd. The krgMt SloTenJen Weekly in tke United State« of America. Iuned every Wednesday Subscription pričet For member* yearly... $1.20 Fot non member* .....$2.00 Foreign Couatrie*......$3.00 Telephone 1048 V__ omOALXSRGAS OP the grand carniolian SLOVENIAN Največji »loven»ki v Združenih " Izhaja ysako irede. UNION Entered km Second-Claa« Matter December 8, 1930. at the Po»t Office at Jolliat, lllino is. Under the Act of August 24, jtfll Za £kae.ealeto........$1.2« Za Mtks.............$2.00 Ze imaxemetTo.......$3.0* NASLOV ■radaStr* la uprarmtttr« Jm 1004 N. Chicago Street, Joliet, III Telefoa; 1048 s--y ACCEPTANCE FOB MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDE) FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918. ' ' ■ . I .. ■ J - T—■ I I w ■■■^■■^gi^^^^^ggSggjHg^qflflM^^flflpgy'lJ.1 __..'_ j ""_'_"_* I m * U I j m "' *** ■ * " - * - - _ —-- No. 17.—Stev. 17. JOLIET, ILL., 27. APRlLA (APRIL), 1921. Leto VII. Volume VIL Obvestilo. Važno za vse tajnike (ice) krajevnih društev! Že pred več tedni nazaj je razposlal Rev. Fr. J. Ažbe nas duh. vodja in urednik nameravanega novega mladinskega lista 4'Angelček"- vsem krajevnim društvom posebne nabiralne pole za pridobivanje naročnikov '' Angelčka,'9 ali Glasilo Mladinskega oddelka K. S. K. Jednote. Ker se nam doba petletnice obstanka tega oddelka vedno bolj in bolj bliža, tako tudi mesec junij, ko ima izziti prva številka "Angelčka", radi tega je umestno, da se kampanje za pridobivanjo narčonikov zaključi. Vsled tega ulju_dno prosim sobr. tajnike in soses-tre tajnice krajevnih društev, da naj zanesljivo do 5. maja t. 1. dopošljejo sobr. uredniku "Angelčka" (Rev. Fr. J. Ažbe, 620—10 St. Waukegan, 111.) doposlane naročilne pole in znesek naročnine. Treba bo z združenimi začeti, da izide .prva številka "Angelčka" začetkom junija 1.1. kakor že določeno. One nabiralne pole z i-meni naročnikov se rabi za sestavo adresarja (imenika), kar bo vzelo precej časa. Vsled tega ponovno prosim vsa cenj. krajevna društva, da se temu pozivu do gori določenega dne odzovejo. N sobratskim pozdravom JOSIP ZALAR, gl. tajnik. SLOVENEC, NAJMLAJŠI ŽUPAN V AMERIKI 22 letni Fr. J. Gospodarič izvoljen županom. Občinska uprava mesteca Rock dale 111. v slovenskih rokah. Prav malo je naselbin sirom Amerike, kjer bi se lahko baš naši Slovenci ponašali, da i-majo skoro vso občinsko upravo v svojih rokah. V kolikor vemo, sta bila pred kratkim dva Slovenca izvoljena županom: rojak Matt Derganc v znani slovenski naselbini Wil-lard, Wis. in pa rojak Frank J. Gospodarič v našem sosednem Rockdalu, 111. Zavedni AVillardčani imajo tudi Slovenca za občinskega tajnika in blagajnika in sicer prvi je Josip Lunka, drugi pa Anton Zupančič. Čestitamo! Xa Willardu je bila zmaga Slovencem zajamčena, ker je ondi največ slovenskih volil-cev; drugače je pa bilo v našem bližnjem Rockdalu, kjer so baš Slovenci odnesli zmago izmed števila volilcev raznih narodnosti. Poročali smo že, da so pri 19. t. m. se vršečih občinskih volitvah kandidirali trije Slovenci na delavskem tiketu. Za župana, komaj 22 let stari pod-vzetni rojak Frank J. Gospodaric; za mestnega klerka ali: občinskega tajnika 25 letni rojak Josip A. Birsa in za policijskega sodnika enako mladi rojak Valentin Faynik ml. Novoizvoljeni župan Gospodarič je dobil 204 glasove, njegov tekmec Cramer pa 134; izvoljen je bil torej Gospodaric z 70 glasov večine. Živel! Mestni klerk Birsa je dobil 170 glasov, policijski sodnik Fajnik pa 172 glasov; oba izvoljena z veliko večino. Čestitamo! Gotovo najmlajši župan v Ameriki, rojak Gospodarič je bil pred 22 leti rojen in vzgojen v Jolietu. Njegov, že pokojni oče : Frank Gospodarič je bil doma iz Gorenje vasi fara Mirna, okraj Trebnje na Kranjskem. Enako je bil tudi v Rockcfelu • rojen in vzgojen rojak Val. Fajnik ml; oba sta pohajala v našo slovensko šolo sv. Jožefa v Jolietu. Rojak Birsa je bil pa rojen v naselbini Toluca, 111. Po dovršenih volitvah zvečer je bila vsa rokdalska naselbina po koncu, vesela in zadovoljna vsled zmage; tem povodom se je priredilo veliko parado po mestii, kakoršne še pomnijo pri nobenih volitvah. Trdno pričakujemo, da bo novi roekdalski župan Gospodarič izvrževal svoje posle pošteno in nepristransko; predvsem pa v korist davkoplačevalcev in delavske stranke, kateri mora pripisovati svojo izvolitev. Ravno tako je tudi upati,' da bosta ostala dva mestna uradnika delala čast in ponos zavednim Slovencem v Rockdale. Mnogo uspeha iif sreče vsem skupaj! VESTI IZ WASHINGTON! Kongres potrdil novo naseln ško predlogo. Washington, D. C., 22. apr.-Danes je bila v kongresni zbo niči z velikp veČino sprejeta n< va naselniaka predloga, ki d< loča pripijst 3 odstotkov in< zemcev izmed cefokupnega st vila že tu živečih inozemcev pf> stanju iz leta 1910. Dalje jb bila sprejeta zakonska predloga, da se političnim begutt-cem tujih dežela vstop v to deželo zabranjuje. Frank J. Gospodarič, roekdalski župan. Knoxova mirovna resolucija Washington, D. C., 25. apr.- - V senatnem odseku za tuje zi -de ve je bila danes znana Kno: -ova mirovna resolucija sprej< - ta z 7 glasovi; proti sta glasovala samo dva demokratska senatorja in sicer Pomerene iz Ohio ter Pittman iz Nevade.) Namen Knoxove resolucije jjs, da naj vlada Združenih držav takoj proglasi in sklene mir [z Nemčijo ter Avstrijo. Navt-dena važna resolucija je bila |e pred nekaj dnevi z veliko čino tudi v kongresni zbo sprejeta; ako isto še cela na zbornica odobri in jo pred sednik Harding podpiše, stopi lahko takoj v veljavo/-'J Druga važna točka, katero i-ma navedeni senatni odsek na dnevnem redu je resolucija v svrho mednarodnega ali splošnega razorožetija. Tem povodom naj bi se v kratkem vršila mednarodna konferenca, koje naj bi se udeležili zastopniki vseh držav sirom sveta. dano blago sedaj prejela.— j Žalostna slika današnje dobe.— Prekupec Roberts bo skušal 26,000 premogarjev v kupljeno meso s primernim do- Alabami strada. .bičkom kaki tuji državi pro- Birmingham,Ala.-Tuka.iA,,ja Rešilna družba (Salvation Ar- il aywood zbežal na Rusko. my) se je osebno obrnila do gu- Chicago, ni. 21. aprila.-V-1 BUVCr"T HiJb:ya 8 proSnjo i, . j . ' . * i za pomoč nesrečnim premogar- ladm detektivi so na podlagi K. druži v tajne preiskave prona.li, da K. k jih število znaža Q. f t w Vi°gave""krog 26,000 oseb. Označena re- lG L ; f T i1 — i?' Silna držba je prizadetim brez- wood utekel zasluzeni kazni m p08elnim premogarjem onega zbežal na Rusko. Haywood bi , * , . . i . • i.• v okraja pomagala po svoji naj- moral ta teden nastopiti vec- , vl ? , , 1 . . J. * i , . - Aa1 ,. boljši moči dokler je imela se letno ječo v Atlanti poleg pre- k - 8redgtev. zdaj go ji ysi ostalih 38 pristašev I. W. W. viri pomoči ' h8iklotfi je nedavno obsojenih vsled zaro- izadetim vedno večja> to proti vladi. Ker je neki porovilo se glasi, da so raz-^ n,ea brezposelnimi pro- zanj $30,000 varščine, ki je ista vsled Haywoodovega bega propadla. Čuje se, da se je Haywood I pji'vo?jT ponovno "zateti z*d^ pred svojim begam na Rusko L po znižani plaži. drnžba mere mogarji v Alabami skrajno žalostne in nepopisne. Neka premogarska unija je bila že Amerika noče posredovati Nemcem na ljubo. Washington, D. C., 22. apr.-— Včeraj je držav, tajnik Hughes odgovoril na zadnjo nemško noto, da predsednik Harding »oče na noben način posredovati v sedanjem sporu med Nemci in zavezniki glede medsebojne poravnave o plačilu vojne odškodnine. Vlada Združenih držav je mnenja, da naj to stvar Nemci in zavezniki sami med seboj uredijo. Jos. A. Birsa, mestni klerk. Vlada odobrava znižanje cene premoga. Washington, D. C.—Vladna administracija bo v najkrajšem času ukrenila potrebne korake za rapidno znižanje cene trdega in mehkega premoga s tem, da bo določila:-manjšo tovorni-no prevoza. Na ta način se bo* do lahko odjemalci že tekom poletja s premogom založili, ne pa še le. po zimi, ko je cena ku^ riva najvišja. Valentin Fajnik ml. policijski sodnik. Kam romajo milijoni? Washington, D. C., 22. apr.— ?nani vele tržeč Thomas Roberts iz Filadelfije je kupil in prevzel od vojnega departmen-{a preostalo, ali neprodano za logo konzerviranega mesa v škatljah za svoto $5,316,276. Skupna količina tega mesa znaša nad 80 milijonov funtov, povprečna cena pa 6Mj centa pri funtu. , Ker je vlada za časa .vojne to meso kupila in plačala po 34e pri funtu, je izdala za to 27 milijonov dolarjev, ali 22 milijonov več kot je za preostalo pro- do cela odpovedal svoji stranki (I. W. W.) in je postal pristaš Lenina( komunist). Po zatrdilu Haywoodovega odvetnika je navedenec pod tujim imenom odpotoval 1. aprila iz New Yorka in dospel 16. apri-1 la v Rigo. je pa prošnjo premogarjev odklonila. Premogarska unija v Marvel se je pismeno naravnost na državnega guvernerja za pomoč obrnila, trdeča, da on-| di vsled lakote trpi 634 zapuš-premogarjev z družinami vred. V pomoč farmer jem. Chicago, 111. — Predsednik zveznega . rezervnega odseka ima izdelan ' zakonski načrt, da naj bi vlada farmer jem posodila 100 milijonov dolarjev za nakup živine in .poljedelskega orodja. Ta denaT naj bi se vzelo iz celokupnega dobička, katerega so vse zvezne rezervne banke lansko leto naredile. Ustrelil ženo in sebe. m a L Springfield, IU., 25. aprila.— V predmestju Spaulding živeči premogar Julius Stanfel (morda Slovenec! op. ured.) je zadnji čas živel s svojo ženo v ved-nem prepiru, vsled česar je njegova žena izposlovala sod-nijsko prepoved, da je ne sme več na domu obiskati. Te prepovedi se pa Stanfel ni držal, ter jo je dne 23. t. m. v ponovnem prepiru ustrelil. Morilca so pomožni šerifi vsenaokrog iskali a zaman. Ker je morilec slutil, da ne more uiti roki pravice, se je. včeraj sam ustrelil poleg neke luže, njegove truplo so danes iz vode potegnili. . Katedrala v Quebecu pogorela. Montreal Guebec, 20. aprila. Ker je neki zlobnež' z bombo zanetil tukajšnjo katol. katedralo, je krasna in veličastna stavba do tal pogorela. Kardinal Daugherty dospel v New York. • New York, N. Y., 21/ aprila. ^Včeraj je dospel dom6v s par-nikom "Olympic" novi ameriški kardinal Daugherty iz Fi-ladelphije. Odličnega; cerkve-! nega prelata je ob prihodu v Battery park pričakovala številna množica ljudstva vseh 8lojev in ga je navdušeno pozdravila. V tem sprejemnem odboru je bil newydrski župan Hylan; dalje policijski nkčelnik Rodman Wanamaker in nasel-niški komisar Grover Whalen. Mošt Rev. Daugherty je bil povišan za kardinala dne 9; t m. 85 gostiln v Chicagu zaprtih. Chicago, 111., 22. aprila.—Ker so oblasti odredile nov pogon na kršilce prohibicijske postave, je državni generalni pravd-nik Bruudage izposloval pri zveznem sodniku Landisu odredbo, da naj se začasno zapre nadaljnih 85 gostiln. i Čehoslovaški predsednik odstopil. London, 21. aprila. — Iz Prage se semkaj poroča, da je prvi in dosedanji predsednik Čehoslcvaške, prof. Tomaž Masaryk vsled slabotnega zdravja odstopil. Službo pomožnega predsednika bo nadaljt vodil zunanji minister Edvard Benea^ 2674 letnica mesta Rim. Rim, 21. aprila. — Danes se je tukaj na kot običajno na slovesen način praznovalo 2674 letnico ustanovitve nagega mesta. Kakor znano, je mesto Rim ustanovil Romulus leta 753 pred Kr. rojstvom. Italija postavi spomenik padlemu ameriškemu vojaku. Rim, 22. aprila — Na pokopališču v Benetkah bo dne 26. aprila t. 1. odkrit krasen spomenik v spomin na Rihard Fairfielda prvega Amerikanca, ki je bil ubit v Italiji tekom minule svetovne vojne. Srbi zasedli dahnatinske otoke. Dunaj, 22. aprila. — Ker so na podlagi rapalske pogodbe včeraj Italijani izpraznili otok Lešino in Viso blizu dalmatin-skega4,obrežja, šo označena o-toka srbske Čete danes zasedle. Pogajanja glede vojne odškodnine i Nemčijo. London, 25. aprila.—Danes je ministrski predsednik Lloyd George v poslanski naglašal, da zavezniki nikakor ne odobravajo zadnje ponudbe Nemcev v svrlio plačila vojne odškodnine. Prihodnjo soboto se vsled tega — — 1 "V'}* vrši važna konferenca med Veliko Britanijo in Francijo, kjer se bo ukrenilo o nadaljaih tozadevnih korakih. Zastopniki Vrhovnega sveta se snidejo dne 30. t. m. v Londonu. Ako Nemčija ne ugodi zahtevam zaveznikov, bodo zavezniške čete okupirale vse premogovno O' krožje na Vestfalskem. Nemci obljubili 50 miljard. Berlin, 25. aprila. — V kolikor se je zamoglo doznati, je Nemčija pri volji plačati zaveznikom 50 milijard dolarjev, ali 200 milijard mark v zlatu; to je najvišja ponujena svota za vojno odškodnino zaveznikom. Rok plačevanja je določen od 30 do 42 let, ali pa še manj; isti je odvisen od bodočih gospodarski^ razmer v Netnoiji. Kakor znano, so zavezniki na konferenci v Parizu u^eseca januarja letos zahtevali od Nemčije 226 milijard zlatih mark, ozir. $56,500,000,0(4) za dobo 42 let; tako naj bi tudi zavezniki imeli za to dobo pravico kolektati 12 odst. davka pri izvozu blaga iz Nemčije. Bivši kajzer se bo preselil v Južno Ameriko. Buenos Aires, Brazilija, 24. aprila — Iz mesta Sao Paolo, Brazilija se poroča, da je bivši nemški kajzer že naprosil razne diplomatične kroge zir voljenje naselitve v dj-žavi Mattogrosso v Argentiniji, Viljem Hohenzollern je delal ti načrt že dlje časa; preseliti s^ v Južno Ameriko se pa za ker je njegova po vedno bolehala na hotel žena landskem. ato ni M Tirolska glasovala za priklopi tev k Nemčiji. Inomost, 23. aprila.—Pri danes se vršečem plebiscitu na Tirolskem je bilo oddanih 86,600 glasov za priklopitev k Leniči ji, samo 928 pa proti; vendar te številke niso še uradno potrjene, ker manjka še iz mn<^giji krajev volilnih izidov. V Ino- mostu je za priklopitev k Nemčiji glasovalo 33,000 stanovalcev, proti pa 476. številni samomori v Budimpešti. Ženeva, 20. aprila.—Tukajšnji urad Ameriškega Rdečega križa je dobil od svoje budim-peštanske podružnice uradno poročilo, da je meseca marca t. 1. v Budimpešti izvršilo 1000 o-seb samomore. Največ vzrokov samomorov je pripisovati lakoti in pomanjkanju med ljudstvom. Tudi po drugill o-grskih mestih se število samomorov vedno veča. Francija sklepa tajne zvese. Washington, D. C., 24. aprila. V višjih diplomatičnih krogih se poroča, da je Francija nedavno sklenila tajno ofenzivno in defenzivno zvezo s čehoslova-ško republiko. Namen te *ye-ze je pred vsem braniti zopetflo uvedbo monarhistične vlad^ v Avstriji, na Ogrskem in v Nemčiji in delati obrambne rnije boljševizmu. ro Marije Device, št. 33 Pittsburgh, Pa. Tem potom naznanjam vsem članom zgoraj omenjenega društva, da je bilo sklenjeno na seji dne 3. aprila t. L da se vrši prihodnja seja dne 1. maja točno ob 1 uri popoldne; to pa zato ker imajo ta dan delničarji in člani K. S. Doma glavno letno sejo, ali volitev novih odbornikov. P*vie: Omenjeno društvo je s tem dalo priložnost svojim članom, da se lahko udeležijo najprej društvene seje, in zatem pa še seje K. S. Doma. Drugič: Ker so mnogi člani našega društva, tndi delničar ji in člani K. S. Doma. -' Tretjič: Ker naše društvo z-boruje v prostorih K. S. Doma že od začetka koj je bil ta dom postavljen. četrtič: Ker naše društvo želi mncgo uspeha na glavni seji K. S. Doma. Matt Pavlakovich, taj. Društvo a*. Jožefa št. 69 Great Falls, Moat. Članom društva sv. Jožefa št. 69 Great Falls, Mont, in izven društvenega sedeža se s tem naznanja, da naj plačujejo isvpi mesečni asesment na seji, ker seja se vrši vsako tretjo soboto v mesecu. Za}, da tudi članstvo našega društva preveč zanemarja redno plačevanje, ker se zana-ša na društveno blagajno, ki se je zadnje čase precej zmanjšala. Drnštvo ne more zakla-daf.i, ali plačevati asesmente za'elane, zato pa prihajajte redno in v večjem1 številu na seje in plačujte bolj točno a -sesment. Kdcr tega ne stori, bo enostavno supendiran iz društva; društvo na noben načm ne bo iz svoje blagajne plačevalo za člane. Toliko v blagohotno naznanilo in ravnal je. Omenjam še zaradi velikonočne dolžnosti da sem spo vedne listke vsem razposlal. Kdcr verske dolžnosti ne bo pravočasno opravil, naj posledice sam sebi. Prank Ursich, tajnik V A BI t O. na Dramatično predstavo ' "VERIGA". katero priredi Žensko društvo "Kraljica Majnika", št. 157 K. S. K. J. v Sheboygan, Wis. In sicer prvo majnikovo nedeljo (1. maja) v cerkveni dvora ni, ob pol osmih zvečer. Predstava obeta biti jako zanimiva, posebno še, ker so vloge v najboljših rokah. Zato vabimo prav uljudno, vse naše rojake* in rojakinje, da se v obilnem številu udeležijo tega zabavnega večera. Razen omenjene igre bo še par drugih točk na programu, tako da ne bo nobenemu žal, ki se bo predstave udeležil, žal bo pa vsakemu, ki jo bo zamudil. Vstopnina je 35c za odrasle, in 15c za otroke. Se priporoča in Vas prijazno vabi Odbor. SMRTNA KOSA. Dne 17. aprila je na Chishol-mu, Minn, umrl rojak John Zgonc, star 50 let, doma iz vasi Dednik, fara Rob na Dolenjskem, član društva Frid. Baraga št, .94 K. S. K. J. Tnk&j v Ameriki zapušča sGp*0|?©f~šest otrok, ter 2 še živeča brata. Njegov brat Matija poafca v smrtnem spanju na Ely-u in brat Šteafu pa na V UIVvV l»r Pokojnilfc zapušča v stari do-~~rsrini poleg svojega, še žive-se enega brata in Poročevalec. Dve sreči« (Ruska pravljica.) Živel je kmet, rodil dva sina in umrl. Brata sklonita,, da se oženita: Starejši vzame u-božno, mlajši bogato deklico in živita skupaj, ne da bi se ločila. Ali ženi se začneta med seboj prepirati in kregati < Prva govori: "Mene je vzel Starejši brat, zalo mora biti prvo nadstropje moje!,, A druga pravi: •"Kajpada! Pivo nadstropje jo moje, ker sem bogatejša od tebe." Brata gledata in vidita, da ženi nista složni, zato razdelita očevino na dva enaka dela in se razideta, v Starejšemu bratu je šlt> tako: pridejo otroci, a njegovo gospodarstvo je šlo dan za dnem navzdol, in naposled je propadel popolnoma. > »Dokler je imel kruh in denar se je veselil svojih otrok, a ko je o-bužal, so mu biti tudi otroci odveč.. » . . j , ; Tedaj je šel k mlajšemu bratu: "Pomagaj mi v revščini!" • Ta pa mu odbije prošnjo, rekoč: ' i > . "Živi, kakor veš in znaš! Jaz imam svoje otroke!" In za nekaj dni gre #opet u-bogi brat k bogatemu, da bi mu posodil konje za oranje. Gre na njegovo njivo in vidi, da nekakšni tuji ljudje z bra-ovimi konji orjejo. In jih? v-praša: "Povejte mi, kdo pa ste, ki bratovimi konji ojjeteT" "Kdo da sem, bi rad vedel!" reče prvi orač; "Ali ne vidiš, da sem jaz Sreča tvojega brata. On pije, sprehaja se, nič ne dela, a mi delamo zauj.'' "Jojmene", zakliče ubogi rat, "kam pa je šla moja Sreča?" "I tvoja Sreča leža tam pod ?rmom v rdeči srajci. Ne po dnevu, ne po noči nič ne dela, samo spi." iDobro,' pomisli ubogi brat, "ti bom že pcanagal." Gre in si vrcže debelo palico, prikrade se svojo Sreči za hrbet pa jo opali z vso močjo Sreča se vzbudi in vpraša: "Zakaj pa me bi ješ t" "Kako naj Te ne bi jem! Drugi ljudje orjejo, ti pa spiš in se niti zbudiš ne, ako te kli- mm * T 4 •«• ♦ J. - JH^H hočejo zakleniti hišico, zaslišijo, kako nekdo bridko joka v izbi. Gospodar vpraša: "Kdo jokal" "To sem jaz tvoja nesreča," "Pa zakaj joka|t" • , "Kako bi ne jokala! Ti odhajaš, a mene ,hočeš,pustiti tukaj." "Ne nočem te pustiti! Tudi tebe vzamem s seboj," In pokliče: "Ej, žena, vzemi iz'skrinje svoje stvari!" Žena izprazne skrinjo. "A zdaj nesreča zlezi no-ter!". • Nesreča zleze, kmet pa — ne bodi len — jo hitro zaklene s tremi ključavnicami, zakoplje skrinjo v zemljo in reče: "Vrag te vzemi, ti prokleta, da mi nikoli več ne prideši blizu!" Siromak pride z ženo in ot-rocLv mesto, najme stanovanje in začno trgovati: Vzame stari ženin sarafan, nese na trg in ga proda za rubelj; za ta denar kupi novi sarafan in ga proda za dva rublja. = In glejte, s takšno trgovino, ko je jemal za vsako stvar dvakratno oeno, je v kratkem obogatel. To pa zasliši mlajši brat, pride v goste in ga vpraša; "Povej, prosim te, kako, si od siromaka bogataš!" "Čisto navadno," odgovori trgovec, "svojo Nesrečo sem zaprl v skrinjo, pa jo zakopal. "Kje? Na katerem mestu t" ".y vasi na starem dvorišču." Mlajši brat bi bil skoraj zajokal od same zavisti, tajcoj se odpelje v vas, izkoplje skrinjo in izpusti Nesrečo. "Hajd," reče, "nazaj k mojemu bratu pa ga .uniči do kraja!" 4 * Nočem," odgovori Nesreča. "Rajša ostanem pri tebi, a k njemu ne grem. Ti so dober človek, ti si mene izpustil na prosto, a oni zlodej — me je zakopal v zemljo." Ni minilo mnopo časa, že je propadel zavidni brat in od bogatega kmeta je postal gol siromak. Zgodovinski podatki Združenih držav« čem." , , , "Ti menda vendar nočeš, da bi po tebi orala! Ne bodi neumen!" "Kaj? Ali hočeš kar naprej ležati pod grmom! , Tako mi bo treba od lakote iti pod zemljo." "No, ako že hočeš, da ti pomagam delati, pa pusti kmečko delo in se poprimi trgovine. Jaz nisem vajena težkega dela, na trgovski posel pa se razumem popolnoma." "Lahko je reči: Poprimi se trgovine! Samo če bi imel s čim! Nimam niti za jed, kaj pa šele, da bi se spustil, v trgovino!" "No, pa kaj vzemi svoji ženi stari sarafan, (sarafan —dolga gornja suknja brez rokavov) pa ga prodaj! Za ta, denar kupi novega in tega prodaj! A jaz ti bom pomagala. $iti za korak se ne odmaknem od tebe." "Dobro!" Drugi dan reče siromak ženi: v "No žena, pripravi se na pot, greva v mesto!" "Pokaj?" "Začel bom trgovati." "Kaj si znorel? Se otrok ni-mal s čim preživeti, pa bi rad v mesto." "To te nič n^ briga! Pobegi kar imaš, obleci otroke, pa gremo." * Začno se odpravljati, ali ko (Nadaljevanje.) Leta 1629 so Angleži okupi *ali mesto Quebec, nakar so bili vsi francoski misijonarji in jezuitje iz dežele pregnani in preko morja domov poslani. Kanada ni dolgo časa zatem o-stala v angleških rokah, kajti že 1. 1632 je postala začasno glasom mirovne pogodbe las Francije. To je vplivalo, da so ?e francoski jezuitje kmalu zatem pričeli v Kanadi seliti. L. 1644 je bilo ustanovljeno že drugo znano in večje mesto v britanski Kanadi :Montreal po imenu.1' Istočasno so se ondi vstaiicvili redovniki sv. Sulpi i cija zgradivsi razne šole in več semenišč, med tem ko so francoski jezuitje oznanjevali božjo besedo po severnih in za-padnih pokrajinah velikega kanadskega ozemlja. Misijoni med Huroni.—Father Jogues med Iroquois Indijanci. Ker je istočasno živelo veli ko število Indijancev Hurou plemena ob Velikih jezerih, se je sredi 16 .stoletja napotilo troje francoskih misijonar jev med Hurone, oznanjevat sv. vero; tri zaslužni in mučc iiiski, misijonarji so bili: Father Breboeuf, Lallemaut in Daniel; vsi trije so pa umrli mučeniške smrti, ker so jih Indijanci na grozen način u-morili. Dva druga misijonarja, Father Raymbaut in Joques sta pa obiskala Chippewa in Iroquois Indijance po velikih zapadnili prerijah. Ko se je Rev. Joques vračal v Quebec v spremstvu misijonarja Rene Goupila, sta oba padla v roke krvoločnim Mohawk Indijancem, ki so ju na grozen način mučili. Father Jogues jim je k sreči ušel iz zapora in zbežal na neki holandski ladji v New York, od ta,n} pa dalje v Francijo; misijonarja Rev Rene Goupila so pa Indijanci u-smrtili na skrajno zverinski način. Najprvo so mu potegnili nohte s prstov na roki, dalje so mu odsekali nekaj prstov, končno so ga se razsekali na kose in sežgali na grmadi. Dve leti kasneje se je misijonar Joques zopet povrnil v Montreal, da bi po naročilu francoske vlade sklenil trgovsko pogodbo in mir z Mohawk Indijanci. To krvoločno indijansko pleme pa ni hotelo sprejeti označenega francoskega misijonarja, temveč so ga na pretkan način izvabili v svojo naselbino in 18. okt. 1046 za-vratno umorili. V današnji naselbini Auriesville, N. Y. je še danes v neki cerkvi ohranjen posvečen spominski prostor, kjer je ta junaški francoski misijonar umrl mučeniške smrti. : Po zgledu Mohawk Indijan če v so kmalu zatpm napovedali krvavo vojno vsem belokož-cem, osobito še misijonarjem tudi Iroquis Indijanci; v te, svoji fanastični besnelosti so Indijanci požgali in opustoši-li vse tedanje nove naselbine Evropejcev in misijonske po staje ob Veliki^ jezer, tja do izliva reke sv. Lavrencija; na ta način so zaprli pot tedanjim francoskim naseljencem in prekupovalcem. Ker so mec tem nastali tudi spori med samimi Indijanci, je Onondaga pleme naprosilo francosko vlado, da bi se ž njimi mir sklenilo in ustanovilo na gotovem kraju novo francosko kolonijo. Tudi indijansko pleme Iroquois je sklenilo mir Francozi; le krvoločni Mohaw-ki tega niso odobravali. Zažel jena nova francos, kolonija je bila kmalu zatem ustanovoljena ob jezeru Onondoga. Novo dosle francoske priseljence je spremljalo četvero francoskih jezuitov, ki so najprvo ondi u-stanovili šolo, zatem pa oznanjevali Kristusov nauk med ta-mošnjimi poganskimi Indijan ci. Označena kolonija je nekaj let zatem lepo napredovala, tako tudi delovanje francoskih misijonarjev. Žal pa, da zatem so Indijanci prisegli tudi tej koloniji krvavo maščevanje, keji načrt so pa Francozi pravočasno izvedeli. Francozi so nekega dne k sebi povabili na obed vse bližnje Indijance; postregli so jim z najboljšimi jedmi, žganjem in močnim vinom tako. da so Indijanci vsi opijanjeni zaspali. To priliko so pa kolonisti pravočasno v-porabil in varno v Quebec zbežali. Vsled neprestanih nemirov in napadov od strani Indijancev je francoska vlada zatem poslala v one kraje nekaj svojih vojakov, ki so Indijance z orožjem ukrotili. Leta 1667 je bilo sklenjeno premirje med Iroquis Indijanci in Francijo, na kar so začeli francoski misijonarji ponovno oznanjevati besedo božjo med njimi. Plemeniti načrti francoskih misi-onarjev bi se bili gotovo lah-co izvršili, če bi ne imeli ti misijonarji svojih nasprotnikov ni tekmecev: angleških misijo-j onarjev. To je povzročilo, da so Angleži polagoma razdejali skoro vse francoske misijonske postaje; kar jih je pa še preostalo, so iste Iroquois Indijanci uničili, _ Misijoni med Ottawa Indijanci. Leta 1660 je prišel francoski sivolasi misijonar Father Re. ne Menard delovat med Ottawa Indijanci. Po skrajno napornem potovanju, hudem mrazu in težkočah je ta misijonar končno dospe! do Kertree-nawa, ob južnem zalivu Superior jezera. ' Napori navedenega junaškega francoskega misijonarja so bili na daljnem potovanju velikanski in skoro nepopisni. Rev. Menard je potoval vedno sam; tako je bil on edini ali prvi Evropejec več tisoč milj oddaljen med tamosnjimi Indijanci. Naslednje leto je Father skušal dospeti do bližnjega indijanskega plemena ob reki Mississippi; ha tem potu se je pa za vednd izgubil, ker zatem ni bilo več o njim čuti. Leta 1667 j^. pričel božjo be sedo oznanjevat Father Claude Alliuez po krajih sedanje države Wisconsin in gorenjega tlela Michigan. V Green Bay, je ustanovil prvo postajo; poleg tega je ustanovil tudi naselbino Sault Ste. Marie. Povsod, kamor je prišel, je oznan jeval sv. evangelij in načine civilizacije med tamosnjimi Indijanci, ki so ga radi sprejemali in poslušali. Misij°ni v državi Maine. Leta 1613 sta očeta Biard in Masse ustanovila prvo misijonsko postajo na otoku gore \fount Desert), ko jo so kmalu zatem Angleži razdejali. Leta 1633 so se vsled prisal devanja slavnega francoskega kardinala Richelieu naselili kapucinski očetje ob reki'sv. Lavreucija tja do reke Ken nebec. L. 1646 je bil poslan misijonar Druillets med Abenakis Indijance ' ob reki Kennebec. T^di i^emu je francoska vlada naročila, da naj skuša pri oblastih tedanjih angleških naselbin doseči sporazum in zvezo, kar bi novodošelce ščitilo pred drznimi napadi Iroquouis Indijancev. Angleška vlada je istočasno sicer hudo preganja la francoske jezuite v Ameriki; toda navzlic temu je bil Father Druillets uljudno sprejet pri prihodu v Boston, Mass. Drugo leto se je Druillets podal v New Haven, da bi govoril delegati tamošnjih kolonij; njegova misija pa ni bila uspešna, nakar se je podal proti Kanadi. Father Druillets je zatem misijonaril med Abena kis Indijanci celih 36 let. Ko je 1. 1688 izbruhnila vojna med Anglijo in Francijo, so se morali vsi francoski misijonarji nazaj v domovino vrniti. Iz maščevanja do Francozov so Angleži započeli veliki pogon na vse indijanske ter francos ke naselbine ob reki sv. Lavrencija; s pomočjo svojih zaveznikov so jim vse uničili: cerkve, gospodarska poslopja, poljsko orodje in živino. Avgusta meseca 1.1724 so Angleži zavzeli zadnjo francosko naselbino Norridgewock; pri tem spopadu je eden izmed prvih padel zadet od angleških kro-gelj misijonar Ifytfyer Rale, ve-ik prijatelj in ljubimec Abenakis Indijancev.1 Ko so Angleži porušili in zažgali lično misijonsko katoliško cerkev v tej naselbini, so zmagoslavno s pustošenjem nadaljevali svoje grdo delo tudi po drugih katoliških naselbina!*. Pokojni in junaški misijonar at her Rale je prišel v Ameri-co ko je bil 32 let star; svoje misijonsko delo je opravljal celih 25 let in sicer bolj na zapadli i strani med Abenakis Indijanci, ki so ga spoštovali kot svojega očeta. Father Rale je slovnico v Abenakis indijan-n\ prvi, ki je sestavil jn spisal skem narečju. Tudi on je bil >;estokrat po divjih pustinjah v smrtnih nevarnostih maščevalnih angleških fanatikov. i (Dalje sledi. NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjam žalostno vest, da nam je jdiie 13. aprila umrla po kratki in mučni bolezni ljubljena hčerka stara 14 dni. Zahvaljujemo se vsemt ki »o -bili nam v tolažbo in (pomoč v bolezni in pri umirajoči hčerki; posebno se paj zahvaljujemo botrom Jožefu in Ani Bedenčič, ki s0 se trujdili z nami in čuli za časa bolezni in ob smrti. Hvala jima za krasni venec. Hvala tudi družini Frank Dremelj in drutini Frank Slak, ter vsem onim, ki so spremil ranjko hčerko na pokopališče. Hvala Mrs. M^ry Trontel in družini ter Franku Garvas ter vsem ostalim znpn-cem in prijateljem ki so prišli nas obiskat na večer v hišo žalosti. Ostali žalujoči pa kličemo: Draga hčerka Mary, priosi za nas, ki se že veseliš nad z-vezdami, pri . svojih bratbih angelcih. John in Frances Dremelj, stariši, Johnny, Ludovik, Francka bratca in sestrica. Pueblo, Colo, dne 16 aprila 1921. CENJENI ROJAKI! Morda vam je že znano, da potrebuje vsaka oseba tako-zvani "pos", ali potni lik ako namerava potovati v stah> domovino. Ker pa je jugoslovanska y-lada izdala naredbo da konzuli v Ameriki ne smejo izdajati pasov dokler niso prošnje Za pos odobrene tudi od vlade {v Jugoslaviji, Zaradi tega vam na^anjamb, da, ako mislite v tem letu, ali še le prihodnje leto potovati v staro domovino, se morate že zdaj s posom preskrbeti, k*r tudi sedaj izdani pesi bodo Za vedno veljavni; torej vam ije bo treba šele tedaj skrbeti ^a pos, ko boste že ne pot pripravljeni. Veliko ljudi pride v naš n-rad, ki bi že v par tednih rac i potovali v staro domovino, toda jim ni mogoče, ker ne morejo posa dobiti; to se lahkp tudi vam pripeti, vsled česanje najbolje, da se že sed* preskrbite s posom. Oglasite se pri nas. Mi va bomo vašo prošnjo uredili i naprej poslali, da boste imel za potovanje pravice priprav ljene, ko se pošlje prošnjo H. S. konzulatu, je treba izpol niti dve forme (tiskovine), ka tere imamo mi v svojem ura du na razpolago; poleg tega je treba prošnji priložiti dve male, zadnje fotografije potni ka; dalje se mora prošnji priložiti kako uradno listino v dokaz, da je dotičnik podanik Jugoslavije; za to zadostuje stari potni list (pos) ali krstni list, ali domovinski list, delavska, ali vojaška knjižica, ali prvi amerikanski papir, ali zaprisežena izjava od svojega društva, ali pa pismo iz stare domovine od svojih najbližjih sorodnikov. Prošnji je treba priložiti pristojbino za pos v znesku $3.40 in vse skupaj poslati S. H. S. konzulatu v dotienem okraju. Oglasite se v našem uradu in vam bomo prošnjo uredili za primerno in nizko ceno. Z velespoštovanjem ANTON NEMANICH & SIN. 1000 N. Chicago St. Joliet, 111. Oficijelno priznani zastopniki parobrodnih družb: "Cu-nard S. S. Line," Čosulich >S. Š. Line;" "United States Mail S. S. Co. "Canadian Pacific S. S. Co." Pošiljamo denar na vse kraje sveta po najnižjem dnevnem .kurzu. (Advertis.) GLASILO K. S. K. .TEDNOTE 27, APRILA 1921. S Grešna navada. (Za "Glasilo K. S. K. Jednote" napisal Ksaver MeSko.) En smrten greh, greh napuha ii\ upora zoper Boga — in "N sak greh je upor zoper Boga: 4'Ne bom služil" (Jer. 2. 20.) in ima svoj v vir v napuhu po besedah sv. Duha: "Začetek vsakega grefya je napuh" (Lir 10, 15)— je pahnil Luciferja. najlepšega in najodlicnejšega vseh angelov in njegove privržence iz višav nebeških. Kam ga je pahnil? "V večni ogenj, ki je pripravljen satanu in njegovim angelom" (Mat. 24, 41) Kdaj ga je pahnil t V istem hipu, ko je grešil brez odloga, da bi se mogel spokoriti, brez rasa, ko bi še čakalo nanj usmi 1 jen je božje. "Videl sem satana, da je treščil kakor blisk z neba" (Luk. 10, 18) Zaradi enega greha, greha nepokorščine — in vsak greh je v svojem jedru nepokorščina proti Bogu, vsemogočnemu neskončno svetemu zakonoda^ jalcu sta bila Adam in Eva izgnana iz raja, kaznovana s težavami, trpljenjem in bridko-stimi vsake vrste, in naposled, dasi sta bila ustvarjena neumr ljiva, kajti 4 4 Bog je ustvaril človeka neumrljivega, pa po zavisti hudega duha je prišla smrt na svet".(Modr. 2, 23,24) s smrtjo, ker "plačilo greha je smrt" uči apostol narodov sv. Pavel (Rimij. 6. 23.) A ne dovolj! Ne samo ona, ki sta grešila, sta trpela. Trpelo je in trpeti mora vse človeštvo od prvega očeta in prve matere skozi vsa stoletja in tisočletja sem in trpelo bo do konca sveta zaradi tega enega greha. Vse naše zunanje težave, uboštvo pomankanje, bolezni, sovraštva in preganjanje — nemir srca, dušni boji — vsi naši grehe — vse, vse to so posledice enega greha. In posledica' greha je smrt z vsemi svojimi bolestnimi in brid-ko8timi: "Po enem človeku je prišel greh na svet in po grehu smrt 44Rimlj. 5, 12.) To je torej zlo smrtnega greha, kazen greha. In tudi mi, ako smrtno grešimo, bi zaslužili isto kazen: da bi nam Bog v trenutku greha poslal telesno smrt in nas kaznoval z več no smrtjo, zavrgel nas za vekomaj izpred svojega obličja, pahnil nas za vekomaj v brez-ano peklensko. Saj se velik greh imenuje zato smrten greh, ker zasluži časno in večno smrt, neskončno usmiljenje božje je, če nas Bog ni uničil ta čas in za večnost po prvem smrtnem grehu: 44Usmiljenje Gospodovo je, da nismo vsi pokončani" (Žal. Jer. 3. 22.) Beg da v svojem usmiljenju človeku čas, da bi se poboljšal, le malokaterega odpokliče po prvem smrtnem grehu s sveta, zakaj Bog noče smrti grešnikove, ampak da se spreobrne in da živi" (Eceh. 33 4.) In srečen izgubljeni sin. ki ostane iz greha in S£ vrne k Očetu. A žalibog, da porabijo mnogi čas, ki jim ga daje usmiljenje božje za pokoro, le še za večje in obilnejše grehe, tako da se pogreznejo naposled v grešno navado, kar je vseh nesreč največja nesreča. Človeka v grešni navadi pri-podablja sv. Alfonz Ligvorski mornarju, ki hoče ob velikem viharju čez morje v napol razbiti ladiji. A se več! To ladijo obloži tako zelo, da bi se nedvomno /potopila, še |ob mirnem vremenu, najsi bi bila še mnogo močnejša, nego v pesnici je. Nespametnost takega mornarja, spozna pač vsak. Tako hoče grešnik iz navade prebroditi življenja nevarno in vihjarno morje, kjer se jih toliko ponesreči in pbgubi,s tako slabo in trhljivo ladijo kakor je nase telo in jo venomer obtežuje z vsakdanjimi hudobijami in svoje grešne navade. Res, v skrajni nevarnosti je slednji grešnik iz navade, da se pogubi, ker mu grešna navada oslepi um, da ne spozna in ne uvažuje več dovolj dob-rodjivesti, tudi svetosti in pravičnosti božje niti zlobe greha; zakrkne mu srce, da se Boga več ne boji; to pa ima žalostno in prežalostno posledico, da grešnik iz navade o-stane le prečestokrat v svojih grešnih navadah do smrti in tako umrje. Seveda če bi Bog vsak greh takoj kaznoval, ali vsaj brž ko bi človek spet padel vanj, ne res, kako bi se vsi bali, kako bi se varovali greha! 44A Gospod je usmiljen in. potrpežljiv povracevaleč" (8ir 5, 4,). A baš to, kar bi naj človeka nagibalo k največji hvaležnosti do Boga, marsikaterega, (ako preslepi in omami, da se le globlje pogreza v greh. V napačnem razumevanju usmiljenja božjega, v krivem presojanju božje svetosti in pra vičnosti si govori: 4 4 Grešil sem in kaj hudega se mi je z-godilo?" (Sir. 5, 4.) Pa ne pomisli, da ima tudi usmiljenje božje svojo mero in svoje meje. Ne pomisli, da je Bog večen, zato ima Čas in lahko čaka. Ne pomisli, da je vsemogočni gospodar vsega in vseh in mu nihče utekel ne bo, ker mu uteči nemore. Ne pomisli da je neskončno pravičen, s<* brez konca in kraja ne da za-sramovati ampak greh ali slej kaznovati mora: "Ne motite se, bratje: Bog se ne da zasra-movati. Kar Človek seje, to bo tudi žel" (Gal. 6, 7.) Tako se človek Boga več ne boji, se vrača spet in spet k svojibj grehom, se pogreša globlje in globlje v nje: 44Kakor pes, ki se vrača k temu, kar je izbruhnil, tako hudobnež, ki svoje hudobije ponavlja" (Preg. 26, 11.) Greh mu postane potreba kakor pijancu pijača, dasi ve, da mu škoduje. Zaje se mu greh v vse misli, v vse želje, v meso in v kosti kakor strašna bolezen, ki je skoro ni mogoče več ozdraviti. 4 4 Njegove kosti bodo s pregrehami napolnjene" (Job 20. 11.) Kakor v posodo, ki je polna prsti ne ♦more podreti solnčna luč, tako v srce, polno pregreh, ne more posijati luč božja, luč in svetloba milosti božje," pravi sv. Alonz Ligvorski. In sv. Avguštin piše: "Grečna navada ne pusti grešnikom, da bi videli zlobo,ki jo delajo." In baš zaradi tega ker te zlobe več ne spoznavajo, kar je kazen greha na tem svetu, žalijo Boga bolj in bolj. Kakor z vrmi so navezani na greh: 44Gorje jim, ki v-lečejo za seboj krivico z vrvmi nečimurnosti, greh pa kakor z debelo žrdjo" (Niz. 5, 18.) Ni-kakega poleta proti nebu nimajo navadno več taki grešni ki. Sv. Anzelm pravi o njih: 4 4 Slaba navada jih je vjela v mrežo, in sovražnik jih drži; čeprav zlete, vendar padejo nazaj v iste grehe." Sužnji greha in sužnji hude ga dub^a postanejo grešniki iz navade. 4 4 Vsak, ki greh dela, je suženj greha" (Jan. 8, 34.) Vemo pa, da usoda sužnjev navadno ni bila nikoli dobra in prijetna usoda sužnja najhuj šega gospodarja, greha in hu dega duha. Ne le neskončno žalostna je usoda grešnika iz navade. Sta pa dve vrsti takih grešnikov. Eni, ki se še ho* čejo rešiti iz tega najtežjega in najaramotejšega suženjstva, drugi niti več ne poskusijo. Seveda sta tudi pri prvih spet dve vrsti; eni se potrudijo resno, porabljajo pripomočke molitev, poste, dobra dela* sv, zakramente. Ti se z milostjo božjo izkopljejo iz globokega prepada, ki so, zašli vanj, rešijo se iz Suženstva hudega duha, zakaj vse premore človek; vonjem, ki mu moč daje v Bo gu in v v Kristusu Gospodu. Drugi se sicer tudi potrudijo zdaj a ne dovolj resno. Radi bi se rešili, a greha vendar ne morejo pustiti odtrgati od greha vendar ne marajo pusti ti. Tako so združeni po dolgo trajni navadi z grehom, da se ne morejo odtrgati od greha in greh od njih. Godi se jim kakor človeku, ki je padel v morje. Trudi se, da bi se rešil A valovi so tako silni, da ga spet in spet pokopljejo pod sabo potisnejo v globočino, dotlej da se potopi. Drugi pa so že tako opijanjem po, grehih da se niti ni bore več. Vseeno jim je že. 4 4 Brezbožnežu pa ni mar, če pride v globino pre-pregreh" (Preg. 18, 3.) In to je najžalostneje. Ker konec teh je sigurno tajenje Boga in posledica tega: večna ločitev od Boga. Kaj pa je začetek in kak je konce grešne navade! Začetek je preveliko, predrzno zaupa nje na Boga. Konec obup nad usmiljenjem božjim: 44Prevelik je moj greh, da bi mogel odpuščanje zadobiti" (I. Mojz 4, 3.) Začetek je, da se človek malo zmeni za male navadne grehe, gre od njih dalje in dalje in zabrede v vse zanke grehov. Navadi se hudega, pa ga ne more več pustiti: 44Ako more zamorec spremeniti svojo kožo ali leopad svoje maroge tedaj boste tudi vi mogli delati dobro, ko ste se. navadili hudega" (Jer. 3, 23.) V mladosti si človek govori: 44Kaj to! Zdaj sem mlad; zdaj hočem živeti in življenje uživati Bcm že pozneje pokoro delal.' Pa ne pomisli, da je navada tako dobra kakor slaba, velika sila, ki z leti raste in raste in človek povsem obraste, obja me in ga ne izpusti več iz ob jema: 4 4 Mladenič, vajen svoje poti tudi v starosti ne odstopi od nje" (Preg. 22. G.) Tako o-siane nesrečnež navadno v & vojih grehih do smrti in gre nespreobrajen in trdovraten z njimi v grob in v večnost: 4 4 Njegove kosti bodo napolnjene s hudobijami njegove mladosti; z grobu bodo počivale z njim" (Job. 20, 11.) ' Zato. boj grehu od mladosti: 4 4 Boj je življenje človekovo na zemlji", pravi pobožni Job. Bodimo kakor vojaki ve-dni na straži zoper greh, da nas ne premaga, nas ne spravi pod svojo oblast, nas ne zasu-žni sebi in hjudemu duhu. In če imamo še kako grešno navado, odložimo jo, dokler je čas, zakaj 4 4 pride noč, ko nihče ne more delati" (Jan, 9. 4.) Danes, ko glas Gospodov slišimo ne zakrknimo svojih src" Tri rane na telesu a-meriškega naroda. 3. Rana: Kapitalizem^ in socializem. Rev. Anton Sojar. (Dalje.) "Dajte besedam pravi pomen", je pisal papež Leon XIII. Razumeti moramo dobro, kaj je kapital in kaj je kapitalizem, potem šele lahko sodimo današnji položaj človeške družbe. Kapital je vse, kar 44nese", od česar ima človek užitek, korist, dobiček. Kapital za o-pernega pevca Caruso je njegov lepi glas; kapital za pisatelja je njegova pisateljska ali pesniška žila; kapital za farmerja je njegovih tisoč kokoši j; kapital za bfišnega posestnika so stanovanja, ki jih daje v najem; kapital je za o-brtnika njegova fabrika s stroji ..Vse te vrste kapitala morajo biti, služijo človeku, nesejo dobiček. Zato kapitala samega na sebi ne moremo obsojati; potreben je tako kakor je potrebno delo. Kar mi obsojamo je kapitalizem in to je: družabno-gospodarski sestav (socialno-ekonomski sistem) v katerem vlada kapital, stroj in denar nad človekom; v katerem cilj socialne ekonomije ni blagor človeštva, ampak 4 4 profit", v katerem se gazijo božje in Človeške postave na ljudo mamenu — zlateijiu teletu. Da živimo danes vteh razmerah nam dokazuje to, da na primer v Ameriki pride na 100 (sto družin) premoženje 100,-000 (stotisoč) dolarjev takole razdeljeno (Napačno tiskano v zadnji št. Gl—Op. pis.): 2 družini imati 60 tisoč dolarjev. 18 družin ima 35 tisoč dolarjev. 80 družin ima 5 tisoč dolarjev. Te številke nam povedo, da velika večina 80 družin izmed 100 družin) je najrevnejša in vsaka izmed teh 80 družin ima komaj 62 dolarjev, med tem ko imate dve najbogatejši družini 60 tisoč dolarjev. Ker je razloček med par bogatini in veliko večino prebivalstvo v Ameriki tako grozno velik, zato trdimo, da gospodarske razmere v Ameriki in tudi drugod po svetu niso zdrave, niso pravične, in tega je kriv kapitalistični sistem, katerega obsojamo naravnost kot greh zoper pravico in zoper ljubezen, katero (pravico in ljubezen) mora vsak človek imeti do svojega bližnjega in katero mora gojiti vsaka država do vseh svojih podanikov. Kapital in delo bj morala skupno reka v roki večati blaginjo človeštva. Kapital ima svoje zasluge, a ker je ali po krivici pridobljen ali po krivici uporabljen, zato trdimo, da je kapitalizem danes eden izmed prvih vzrokov nereda, nezadovoljnosti in nesreč^ v človeški družbi. Poglejmo za kratko krivice kapitalizma: 1.) Nezadostne plače. Dandanes najame kapitalist ne flelavea kot človeka ali kot očeta družine, ampak najame samo njegovo delavno moč. V očeh kapitalista delavec ni drugega kot najeta mašina, ko se ta potere ali oslabi ali postara, ga kapitalist zavrže brez usmiljenja. Vsak človek-dela-vec na svetu je opravičen do življenske plače (living wage), to se pravi: zaslužiti mora toliko, da se pošteno preživi, da lahko kupi svoj dom, v katerem je štiri ali pet sob za družino, da lahko preživi tudi veliko družino, da da vsaj par otrokom več izobrazbe do boljšega stanu, da si lahko pri tem dene nekaj na stran za bolezen ali stara leta. Do ravno take plače je upravičen tudi fant, ker bo postal mož in oče. Res je, da so se delavske razmere že veliko zboljšale, a to ni zasluga kapitalizma. Te pravice si je pridobil delavec v težki borbi potom svojih organizacij in potom državnih postav, katere so kapitalisti vedno podirali, kadar in kjerkoli so mogli. Kjer se delavcem trga zaslužek, da delavec ne dobi življenske plače, tam ima kapitalizem vnebopijoči greh. Ali je to pošteno, da živi na primer natakar od napitnine (Trinkgeld) in ne od težkega in dolgega dela, s katerim bogati svojega gospodarja? Ali je to pošteno, če da-iejo ženskam nizke plače in jim kapitalisti včasih kar naravnost namigavajo, da, ker je lepa, si lahko postrani kaj zasluži — z grehom? • -2.) Žena, ki mora težko delati v tovarnah, ne more biti ob enem dobra gospodinja; mati, ki mora*delati po tovarnah, ne more biti zdrava mati otrok, ne more biti dobra vzgojiteljica otrok. O.troci, ki delajo po tovarnah, se ne morejo ne duševno in telesno razviti. Zatorej so ženske in °tnx5i žrtve kapitalizma. Ce so danes postave boljše in bolj stroge v tem oziru, zopet ni zasluga kapitalizma, ker kapitalizem vprega v delo vse in vsakega, kogar more. Če bi mogli kapitalisti opice uporabiti pri de-delu, bi namesto ljudij vzeli v delo opice, ki bi delale bolj poceni kot človek. 3.) Kapitalizem je zanesel korupcijo v politiko. Namen politike je skrbeti za blaginjo vseh državljanov. Politika je danes 44biznes". (Izvolitev predsednika Združenih Držav je stala nad 8 milijonov dolarjev.) Zato denar velikokrat kupuje postav odajalce in'zato so postave navadno bolj naklonjene bogatinom nego revnim delavcem. 4.) Kapitalizem skrbi za veliko produkcijo izdelkov, kakor velika riba požira male ribe, tako vsled svobodne konku renče veliki kapitalisti uničujejo malo obrt in trgovino, veliki kapitalisti pokupijo in spodrinejo vse: ko so na krmilu, proizvajajo hitro in veliko za svetovni trg. Kadar je preveč blaga izdelanega (overproduction), takrat delo zastane. V bogati Ameriki — pa na tisoče in miljone ljudij brez dela! Kapitalizem povzroča negotovost dela. 5.) Kapitalistom ni za delavčevo življenje in zdravje. Vsled skoposti kapitalistov je preveč nesreč pri delu. Blizu en milijon delavcev je v Ameriki pri delu vsako leto ubitih, koliko več pa ranjenih, poškodovanih in za celo- življenje za delo nesposobnih. Delavci mnogokrat delajo predolge ure nezdrava dela: razni plini, slab zrak, slaba voda, slaba razsvetljava i. t. d. 6.) "Ker ima kapitalist zlato tele za boga, zato mu ni zato, če je nedelja za delavca dan Gospodov in dan počitka ali ne. Pri tem ugaša luč vere v srcu delavca. 7.) Ker je danes za kapitalista stroj večnega pomena kot delavec, zato je danes delavec primeran postati suženj stroja. Ljudje se selijo, zapuščajo rodno grudo; na tisoče jih dela samo v eni tovarni. Iščejo .< tanovanja in hrane, za mnogo neeženjenih kuha in pere ena sama omožena gospodinja v majhnih, zadufylih stanovan vanjih. Tako skupno življenje ni ne zdravo in ne lepo. Pohuj Sevanja — razvodi — pokvarjena mladina! Vsled kapitalizma trpi- morala (lepo čednost no življenje) delavskega stanu. 8.) Pod kapitalističnim sis temom je delavec pogosto res pravi suženj. Da ne pogine od glada je pogosto prisiljen de lati za vsako, tudi najmanjšo ceno. S tem se ubija dostojanstvo človeške osebe in človeških osebnih pravic. Ker dela vec, to bridko občuti, ko vidi, da le dtuge bogati, sam pa 44nikamor*ne pride naprej", se v obupu uda pijači in potroši vsč. V obupu kolne kapitalizem in se jezi nad svojo usodo. Prebirati začne takozvane delavske časopise, ki bičajo kapitalizem in slikajo usodo delavčevo v še bolj črnih besedah, kakor je resnica. Dela vec to rad čita in posluša, ker misli, da so to njegovi najboljši prijatelji. Navzame se socializma, katerega je rodil kapitalizem in od socijalističnih voditeljev pričakuje odrešenja. S tem je pa zablodil v napačno smer, ker socijalizem ni nikako zdravilo za bolečine, ki jih je delavskemu stanu povzročil kapitalizem. (Dalje prih.) Išče se Prane Hrovat, An- drejčetov »iz Gotne vasi £t. 13 pri Novem mestu, Kranjsko, star 36 let, ki živi nekapoio et v Ameriki, sprva je bjil pri stricu Alojzu Hrovat-u v JdlS-et, 111. Mati Ana in oče Aift6ft sta mu umrla, brat Alojzij pa se je zgubil v vojni leta 1915; Doma še živeče sestre žlička in Ana, slednja poprej kuharica pri dr. Travnerju v Ljubljani želijo in ga vabijo, fla se naj prej ko mogoče zglasi. KJE JE? N Frank Skufca, doma iz Višnje gore pri kolodvoru? Zadnjič se je iz Amerike oglasil pred vojno, ko je živel v Pueblo, Colo, in delal ondi kot delavec. * Njegov naslov naj se blagovoljno naznani: Mariji Jereb trgovki v Vis-njigori, Kranjsko, Jugoslavia % Radost in veselje. nastane doma v stari dotno-vini v hiši, kjer dobivajo kako vest od svojcev, živečifi v Ameriki. Njih radost je pa še večja, kadar jim dojde kaka denarna pomoč iz Amerike od njih sorodnikov. AMERICAN UNION BANK pošilja denarje v Jugoslavijo najceneje, najbrže in najbolj zanesljivo. Ako želite poslati denar v domovino BRZOJAVNO samo za EN DOLAR, pišite nam takoj za pojasnila. HRANILNE VLOGE vam donašajo 4% in vaš denar je pri nas varno naložen. De^ar izplačujemo nazaj vsak eas BREZ napovedi. Prodaja iifkart. Javno • notarstvo Dobava potnih, listov. AmericanUnionBank John Nemeth, predsednik Glavni urad 10 East 22nd St- Urad podružnice: 1597—2nd Ajve. NEW YORK CITY, N. Y. HOČETE LI ZASLUŽITI KAJ DENARJA POSEBEJ. | Ženske in deklice, tu se vam nudi lepa prilika, da 6i v prostih urah prislužite kaj. postranskega denarja s tem, da izdelujete raznoliane stvari iz malih krogljic, n. pf. priveske za žepne ure, verižice, ročne torbice i. t. d. Pletenje ročnih s takimi krogljicami je zelo jetno in zanimivo. Za take s je vedno veliko povpraševanje, vam bomo pojasnili, kako z ara of e-te take stvari dobro prodajati. Pošljite nam en dolar in mi vam bomo «poslaii po paketni pošti posebno "Simplex" pripravo za tkanje takih stvari. Ista obstoja iz 30p0 (tri tisoč) različhih malih koravd (beads), 2. šivank. lepih vzorcev in navodla. Isto je zelo lahko izdelovati, celo za otroke. Vse to stane samo en dolar. Ako vam Ini po volji, vam denar vrnemo. m prodajamo raznovrstne korav^e (beads) po ponujenih cenah. Ni nam treba pisati, ampak pbšljiie samo en dolar na ta oglas in na...•.......«.«. $3.00 . OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the order. Issued every Wednesday. 1004 N. Chicago St OFFICE: Phone: 1048. JOLIET, ILL. Subscription price: . For Members, per year........................... ...................... For Nonmembers .....................................................$2.00 For Foreign Countries.................................................|3.00 Sram Vas bodi! "i Kakor znano, prinaša ' i Glas Naroda", (list slovenskih delavcev v Ameriki?!) že dalje časa skoro sleherni dan na svo ji uredniški strani po celo kolono neslanih, in večkrat skrajno pohujšljivih; burk izpod pseudo — peresa Petra Zgage, ki je zajedno tudi glavni urednik označenega dnevnika. V št. 92 z dne 20. aprila či-tamo med drugim tudi ostuden napad in norčevanje iz najbolj zasluženega, najbolj spoštovanega najbolj častitega ameris kega Slovenca, Rt. Rev. Msgr Jbk 'Buh-a pijonirja slovenske-° 'ffa ameriškega časopisja in tftarošte naše čč. duhovščine, ima zgagasti Peter Zga-" 'ga osobito naše čč. slov. du-; hovnike rad "na piki", je ta dan zopet priobčil sledeče vr- *tu;Li*Xekoe so--(nekega nMofenskega duhovnika) vprašali, kdo je vzoren duhovnik? ^ Nekaj časa je premišljeval, potem je pa samozavestno odvrnil: "Po moji smrti bo Monsig-.; (1ner Buh vzoren duhovnik." Vprašamo urednika 4'Glas Naroda": Ali spada taka »/ .jreč v javnosti Kaj ni mar ča->,(r#fcitljivi 88. letni sivolasi starček Monsignor in generalni vf ; vikar Buh danes več vzoren duhovnik, da bo postal še le po smrti onega (drugega) duhovnika? — Stokrat sramota za "Glas Naroda" da brije norce in šale in našega prvaka * ameriških Slovencev, katerega ne spoštujejo samo zavedni rojaki, ampak ga osobito čisla vsa minnesctska javnost, bodisiže domačini, Američani, osobito pa še Indijanci! Ali je morda "Glasu Naroda" zna- r n<>,da so Amerikanci iz spošto-' vanja do pijonirja in vnetega misijonarja Msgr. Buha njemu v počast in po njem krstili neko cvetočo naselbino v Min . . nesoti ? Na Msgr. Buha moramo biti vsi ameriški Sloven-r ci ponosni. Bog naj ga nam še mnogo let ohrani! Častitljivi starček Msgr Buh je dopolnil letos dne 17. , marca. svoje 88. rojstno leto. V Ameriki živi in deluje v vinogradu Gospodovem že 57 let! Msgr. Buli; je užival ugled vzornega duhovnika v Ameri ki, še predno je bil morda oče ^ sedanjega urednika "G. N."— V rojen- Ali je uredniku "Glasa Naroda" znano, da je bil baa Monsignor Buh-oni mož, ki je pričel izdajati prvi slovenski list v Ameriki in je tako začrtal pot še številnim drugim listom t Ako bi Msgr. pred 30 lqti ne bil ustanovil prvega slovenskega lista v Ameriki bi morda tudi Peter Zgaga dat : bo»{ no sedbl na svojem uivdni- • • p ki-m stolčku t Ako so gospodom pri "G N." zasluge prvaka ameriških Slovencev neznane, naj vzame-jo,v(roko Trunkovo knjigo ' "Aiiitrika in Amerikanci"' M Na strani 549, 550, 551, in 552 bodo našli natančen opis njegovega neumornega misijonskega delovanja v Ameriki. S tem napadom na Msgr. Buh-a se osobito čutimo užaljene vsi člani in članice K. S. K. Jednote; saj je bil vendar Msgr. Buh ustanovitelj naše prve. in najstarejše slovenske podporne organizacije (K. S. K. J.); saj je v priznanje njegovih zaslug Msgr. Buh že več let časten član K. S. K. J. Da boste pa iz takih članov in u-glednihj mož norce brili, tega že mi ne pripuščamo in odločno protestiramo proti blatenju imena Msgr. Buh-a. Vsled tega še enkrat kličemo: "Sramota za tak list, ki ne spoštu je niti 88 let starih zaslužnih mož. Le vprašajte naše delavsko ljudstvo v Minnesoti, kako visoko ceni svojega zaslužnega rojaka Msgr. Buh-a. Drugi teden bo naš slovenski Mark Twain!! (Peter Zgaga) izdal svojo budalost in svoje napade v .obliki knjižice, ali brošUrice po 50c. Prav dober tek čitateljem te knjige pri či-tanju njegovih nesramnih napadov! Rojak i (in je) osobito člani K. S. K. J. in vsi častilci sivolasega Msgr. Buha: ne naročajte te knjige! Z izdajo Zgagove brošure si bo naša a-meriška slovenska književnost zopet zadela grd pečat; torej proč s takimi knjigami! Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote." Dajte potrebno izobrazbo otrokom. Spisal Prof. Ed. N. Clapper. Nedavno, je državni urad za izobrazbo v Washingtonu obelodanil zanimivo poročilo s pojasnilom koliko • zaslužijo razne osebe, ko dopolnejo 25 leto svoje starosti. Te osebe so razdeljene v dve vrste i v one ki so se šolali do 18. leta in one, ki so izstopili iz šole šele 14 let stari, oziroma one, ki so 4 leta preje pričeli delati. Razlika pri teh je zelo velika bodisi že glede večjega zaslužka in pa tudi bolj lahkega in ne tako nevarnega dela. Vsak previden oče in skrbna mati naj bi to dejstvo vpošte-vala in pustila če le mogoči svoje otroke v. šoli do skrajne dobe in popolne izobrazbe. Ne vdajte se s skušnjavam ali ne delajte pri tem morebitnih izgovorov, da svojemu nadarjenemu sinu! ali hčerki ne iho reta dati potrebne izobrazbe, ker so stroški pri vzdržavan-ju družine in .šolanja preveliki in da je dandanes delo mladine boljše plačano kot nekdaj. Marsikedo izmed nas bo postal starišem do smrti hvaležen za vse doprinešene napore, katere so za našo izobrazbo žrtvoval. Ti starši so se zavedali, da se izšolan človek bolj lahko preživjjfc kot pa ne-izšolan, ker lahko dobi pi£-merno službo z boljšo plačo in ke družbe. Prvenstvo odnaša v tem oni, ki ne dela z rokami, ampak z fcmom na podlagi svoje izobrazbe. Glasom državnih postav, morate pošiljati svojega otroka v šolo do gotove starosti; 15. ali 16. leta, kakor napreduje v učenju. Zatem Vaš sinko lahko pusti šolo in gre na do-lo če mu Vi privolite. Kam bo torej šel vas Frankij delati V tovarno, kjer dela že njegov tovariš Jožek? Vi samo morate v tem slučaju presojati in določati že iz lastne izkušnje. Ali ste imeli Vi v svoji mladosti toliko prilike ui časa za šolanje? Ste li Vi morda samo s par leti ljudske šole zadovoljni, da Vas je težko delo v to varrn še skoro do cela uničilo na telesu? Ako mu dovolite takoj iti na delo, mu stem ne .daste nobene posebne udobnosti za boljši zaslužek in živ-ljensko borbo; morda boste ta korak enkrat še bridko obžalovali? Dandanes je poduk v raznih šolah veliko bolje urejeno kot je bilo n. pr. pred 50 leti. Dandanes se mladini že v zgodnjih letih uceplja v glavo potrebne nauke za praktično življenje. Vsak otrok naj bi pričel na j-prvo pohajati v kak otroški vrtec, saj je istih dosti na razpolago. V otroških vrtcih se dečku ali deklici zaseje prvo seine dobrega državljanstva (in strahu božjega; saj mladi* na celo v otroških vrtic ljudskih šolah vedno pred podukom moli; v otroških vrtio farnih šol, pa začnejo šolske sestre vzgajati malčke v lepem krščanskem duhu. Op. ured.) > t. Ko je otrok 5 do 6 let star, in se začne zavedati življenja, se mu v teh važnih letih daje bas v otroškem vrtcu prve poglavitne nauke, da morabiti pošten, pravičen, bogoljuben in domoljuben. V teh šolal\ se mladina privadi lepih znanih patriotičnih in (udi nabožnih pesmi; učiteljice in sestre pripovedujejo šolarjem kratke z-godbice naših slovnih velmož, in stem jim vcepijo prvo ljubezen do rodne grude (domovine). Dalje se vrše v teh razredih primerne otroške igre. korakanja itd, kjer mora otrok samostojno misliti in si s tem krepi um, oziroma možgane. Dalje so otrokom v takih vrtcih na razpolago razna lahka ročna dela, modeliranje, stavbe itd. kar otroka navdušuje za delo tudi doma. Pošiljati otroka takoj v I. raz red kake farne ali ljudske šole ni umestno, ampak naj prične že 1 leto preje z otroškim vrtcem. , Ko enkrat otrok že redno o biskuje šolo, pustite ga v šoli do zadnjega časa; čim dalje bo šolo obiskoval, tem boljše bo zanj in za Vas. Današnji šolski sistem bpee ustvarjati inteligentne in uspešne državljane; tega pa otroci ne bodo dosegli, ako jim ne dajete prave priložnosti do učenja. Ameriško ljudstvo vzdržuje vse te šole; otroške vrtce, ljudske, farne elementarne in višje šole samo radi tega, da ima naša mladina od teh šol kaj koristi. Te šole so torej Vaše, kakor tudi za druge otroke* Čemu se ne poslužujete teh šol? Držite torej svojo mladino v šoli. Naj začne pouk v otrosk&m vrtcu, konča naj ga pa na kakem učilišču, ali višji solil Ako pregledujemo stanovske poklice kongresnikov, ki delajo postave za našo deželo v Washingtonu, D. C., bi lahko iste danes razvrstili v 13 različnih stanov, ali poklicev. V 67. (sedanjem) kongresu, ki bo- zboroval od 1. 1921-1923 je 435 poslancev.vseh skupaj; med temi je tudi edina ženska, gdč. ^lice Robertson iz Okla-home. Kmalu po ustanovitvi naše mogočne republike (1. 1789-91) je znašalo skupno število kongresnikov I. zasedanja samo 57; vsled neprestanega večanja števila prebivalcev Združenih držav od onega časa do danes, se je pa število kongresnikov skoro za 8 krat pomnožilo. Na podlagi ustave je pa vendar število senatorjev za vsako državo, jednako ostalo, dva senatorja za vsako državo, ali 9(5 skupaj. Kakor danes, tako je bilo tudi že pri prvem kogresnem zasedanjem pred%132 leti naj več pravnikov, odvetnikov, ali advokatov zastopanih in sicer 30 po številu; dalje je bilo tedaj 11 farmerjev, 6 trgovcev, 4 duhovniki, 3 zdravniki, 2 u-čitelja in 1 klerk (pisar.) Povodom 63 kongresa (1. 1913-5) je pa bilo že 287 odvetnikov; v, 65. kongresu 289 v minulem in sedanjem pa 298 Ako torej primerjamo sedanje skupno število kongresnikov 435 s skupnim številom zastopanih odvetnikov, bomo pronašli, da tvorijo haš odvetniki 67 ostot-kov izmed celokupnega števila. Po velikosti števila sledijo odvetnikom bankirji, 26, dalje farmerji 21, časnikarji 20, tovarnarji 16, učiteljil3, trgovci 12, uradniki zavarovalnih družb 11, prodajalci zemljišč 11, zdravniki 4, lastniki javnih naprav 2, in 1 duhovnik. Med zastopniki 67. kongresa je tudi nekaj takih, ki so imeli v svojem življenju posebne vrste poklice, predno so se politiki posvetili. Tako n. pr. je med njimi en bivši agent za prodajo piva, en gledališki i-gralec (Julius Kahn iz Kalifornije), en temperični govornik (M. D. Upshaw iz Atlan-te), 4 gradbeni (kontraktor-ji),^3 lesni trgovci, 3 lastniki rudnikov, 1 trgovec z žitom, 1 trgovski potnik, 1 kemist, 1 agent za oglase, 2 časnikarska poročevalca, 1 voznik, 1 tiskar, 1 inženir, 1 izumitelj, 1 knjigovodja, 2 lastnika mlinov, 1 via ko vodja, 1 sprevodnik, 1 delavec jeklarske stroke, 1 strojni inženir, 1 livar in 1 steklar. Edina kongresnica gdč. Robertson iz Oklahome je imela doma dobroidoči restavrant. Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 15, jul. 1905. B. 42. 21. 7780 LEVSTIK JOHANA, stara 33 let, članica dr. sv. Jogefa 56, Leadville, Colo., hmrla 11. mar. 1921. Vzrok smrti; Jetika. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 9. jul. 1916, R. 28. MM^PF' £ '' 22, 824 Kostelc Martin, star 52 let, član dr. sv. Treh Kraljev Rockdale, 111., umrl 29. mar. 1921. Vzrok smrti; Rak 98, na Pristopil k Jeditoti mehurju. Zavarovan za $1000.00. 6. mar. 1898. R. 47. 23. 1 8515 FALLE MARUA, stara 51 let, članica dr. Kraljice Maj-nika 157, Sheboygan, Wis., umrla 7. apr. 1921. Vzrok smrti; Jetika. Zavarovana za $250.00. Pristopila k Jed-lioti 13. mar. 1918. R. 48. 21990 MOLK MARTIN, star 20 let, član dr. sv. Jožefa 112 Forest City, Pa., umrl 12. mar. 1921. Vzrok smrti; Vnetje možganske mrene. Zavarovan za $1000.00. Pri* stopil k Jednoti 10. dec. 1916. R. 17. 25. 23365 SARIČ PETER, star 28 let, član dr. sv. Janeza Krstni-ka 14, Butte, Mont., umrl 2. febr. 1921. Vzrok smrti; Tvor. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 23. jun. 1920.. R. 27. '26. 8767 ZADRAVEC ANA, stara 36 let, lanica dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, umrla 7. apr. 1921. Vzrok smrti; Porod. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 11. mar. 1919. R. 33. j , 27. 4381 BAJT MARIJA, stara 45 let, članica dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, umrla 12. apr. 1921. Vzrok smrti; S^c-na bolezen. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jod-^ noti 2. jan. 1920. R. 40. 28 1039 FUGINA IVAN, star 50 let, član dr. Vit. sv. Florjana 44, So. Chicago, 111., umrl 2. apr. 1921. ' Vzrok smr^i; pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 17. nov. 1894. R. 44. 29. 5267 BABNIK JOHANA, stara 48 let, Članica dr. sv. Srca Jezusovega 54, Chisholin, Minn., umrla 19. mar. 1921. Vzrok smrti: srčna bolezen. Zavar. za $500.00 Pristopila k Jed. 28. apr. 1912. R. 42. 30. 13482 GRGORIC MARTIN, star 32 let, član dr. sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., umrl 29. mar. 1921. Vzrok smrti; Jetika. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 17. dec. 1908. R. 27. 31. 364 VIVODA MATIJA, star 60 let, lan dr. sv. Jožefa 11$, Ely, Minn., umrl 25. mar. 1921. Vzrok smrti; Kronična" srčna bolezen. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 18. sept. 1897. R. 54. POIZVEDBA. Kdo izmed v Ameriki biva-jočili Slovencev ve kaj poročati o Ivanu in Pavlini Jarc. ki sta bivala se leta 1915 v državi Texas, in se od tedaj nista več oglasila pri svojcih? Komur bi bilo kaj znano o sedanjem njihovem bivališču, naj blagovoli naznaniti na: Franci iko Peruzzi, Lipe pri Ljublja ni.. Slovenija, Jugoslavia. Uradni list Vatikana naznanja, da je na papeževem dvoru zastopanih 26 raznih svetovnih vlad po svojihj diplomatih, torej 12 zastopnikov več kot pred vojno. 1 1 Uradno naznanilo. NAZNANILO ASESMENTA 5-21, ZA MESEC MAJ 1921. Imena umrlih članov in članic. Zaporedna štev. 20. 8464 KRAŠOVEC IVAN, stijr 48 let, član dr. sv. Janeza Krst-nika 1,4, Butte, Mont., umrl 12. mar. 1921. Vzrok smrti; Imena poškodovanih in operiranih članov in članic. 34. 22201 SAMBOL MIHAEL, član dr. sv. Mihaela 163, Pittsburg, Pa., operiran 3. mar. 1921. Opravičen do podpore $50. ? , 35. 7578 BORIC TEREZIJA, članica dr. sv. Vida 25. Cleveland* Ohio, operirana 2. jan. 1921. Opravičena do podpore $50 36. 2875. PEZDIRC TEREZIJA, članica dr. sv. Jožefa 56, Lead ville, Colo., operirana 13. mar. 1921. Opravičena do pod pore $50.00. 37. 5928 ŠUŠTAR ALOJZIJA, članica dr. sv. Vida 25, Cleveland, O., operirana 17. febr. 1921. Opravičena do podpore $50, 38. 1355 JADRIC JOHAN, Član dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, operiran 18. dec. 1920. Opravičen do podpore $50.00i 39. * 1647 MAJERLE PAUL V., član dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., operiran 7. febr. 1921. Opravičen do podpore $50. 40. 18383 BLAŽIČEVICH MATHIAS, član dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., operiran 8. jan. 1921. Opravičen do podpore $50.00. ] 41. 12152 CHERNIVEC MATT, Član dr. sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., operiran 20. mar. 1921. Opravičen do podpore $50. 42. 9190 KUŽNIK JAKOB, član dr. sv. Barbare 74, Springfield, 111., operiran 7. mar. 1921. Opravičen do podpore $50.00. 43. 4974 KUMAR FRANČIŠKA, članica dr. sv. Roka 113, Denver, Colo., operirana 14. febr. 1921. Opravičena do podpore $50.00. 44. 8240 TURK MARIJA, članica dr. sv. Ane 134, Indianapolis, Ind., operirana 14. febr. 1921. Opravičena do podpore $50. 45. 8435 BROŽIC KATARINA, članica dr. sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa., operirana 26. febr. 1921. Opravičena do podpore $50.00. , 46. 7512 STARICH JOŽEFINA, članica dr. Kraljica Majnika 157, Sheboygan, Wis., operirana 12. dec. 1920. Opravičena do podpore $50.00. MLADIN8KI ODDELEK. 105—1921-7. 1657 JOHN G. TEŽAK, star 5 let, 6 mesecev in 15 dni, Član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111. Umrl 19. mar. 1921. Vzrok smrti; Zastrupljenje želodca. Pristopil 18. okt. 1916. Bil član 4 let, 5 mesecev in 1 dan. Starost prihodnjega rojstnega dne 6 let. Opravičen do podpore $300.00, kateri znesek je bil pok. starišem nakazan dne 28. mar. 1921. , JOS. ZALAB, gl. tajnik. Uitanorljena ▼ Jolietu, III, dne 2. aprila 18M. Inkorporiraaa m Jolieto, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. . GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 104«. od ustanovitve do 1. aprila 1921 skupna izplačana podpora $1,920,883.97. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 007 N. Hickory St.# Joliet, IIL L podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan. Ave., Pueblo, Colo. IL podpredsednik John M ravin tx, 1107 Haalage Ave, N. S. Pittsburgh, Pa Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, III Zapisnikar: John Lekarn, 406 Marble St. Joliet, III Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IIL Duhovni vodja: Rev. Francis J. Azbe, 620—10th St, Waukegan, IIL Vrhovni Zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittsburgh, Pa NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, star 26 Tenth St, North Chicago, IIL Martin Shulde, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 734 Moffat St Pueblo, Colo. Anton Nemanich st 1000 N. Chicago St Joliet, IIL POROTNI ODBOR: * Martin Težak, 1201 N. Hickory St Joliet IIL Geo. Flajnik, 4413 Butler St, Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, IIL PRAVNI ADBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St, New York, N. Y. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IIL John Dečman, Box 168, Forest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet IIL Telefon Chicago 1048. JEDNOTIN ODVETNIK. Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IIL Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poiiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet M., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S K. JEDNOTE. 1004 N. Chicago. St, Joliet IIL Fraternal Benefit Societies-Valuation Report Made by GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION a£ of December 31, 1920, to the insurance Department of the STATE OF ILLINOIS, pursuant to the requirements of law. I hereby certify to the correctness of the items 24, 25, 32, 33, 34, 35, 37, 38 and 39 of the Valuation Exhibit. JOSEPH ZALAR, ' Supreme Secretary. State the method of valuation u^ed (whether level premium, preliminary term, etc.). Answer. Prospective method, level premium. VALUATION EXHIBIT. ASSETS—Actual and Contingent ' •19. Present Mid-Year Value of Future Net Contributions..._____$2,974,04628 •20 On Class A Certs., Death Only________________$2,179,932.32 Form of •21. Qfi Class B Certs., Death_________________ 794,113.96 * Form of 24. Admitted Assets, lessi $23,306.94 General or Expense Funds, Sick and Disability Funds... ' 726,695.88 25. Liens, Loans and Interest thereon on certi- ficates valued according to the Prospective 26. Total .$3700,742.16 LIABILITIES—Actual and Contingent f27. Present Mid-Year Value of Promised Benefits................. $3,706,807.32 •J-28. On Class A Certs, Death only _________________$2,823,275.47 Form of 1 +29. On Class B Certs, Death____.__________._______ 883,531.85 Form of 32. Accrued Liabilities, Death Claims ______________ 33. Advance Assessments ____.___________________ 34. Net Sick and Accident Fund'______________________________________ 35. Credits to Certificates valued on the "Accumulation Basns" 31,802.38 101.34 36. Total _____:.$3,738,711.04 ____________$5,371.34 _____________$6,806.61 _________________$451.76 ---------------98.98% _______.98.36% ______101.00% 37. Amount of General or Expense Fund--------- 38. Amount of "Non-Admitted Assets" ---------------- 39. Accrued Claims on General or Expense Fund 40. Assets (Item 26) to Liabilities (Item 36) Form of Explanation for publication: (N. B. The following is to be used only where the ratio of assets to liabilities is equal to or in excess of 100%.) j \ 41. The above valuation of class B indicates that on the basis of N. F. C. table of mortality with interest at 4 per cent., the/future assessments of the society, at the net rates now being collected, together with the now invested assets, are sufficient to meet all certificates as they mature by their terms, with a margin, of safety of $8,941.79 (or 100%) over and above the statutory standards. . > (N. B. The following isi to be used when the ratio of assets to liabilities is less than 100%.) * 42. The above valuation of Class A is in conformity with statutory requirements, and is -not to be regarded as a test of financial solvency in any action that may arise, but it made to determine the amount the Society should have on hand to pay its! future obligations without change in the basis of collection on the assumptions that its mortality will be same as that set forth in the National J^raternal Congress mortality table and that the rate of interest earned will be four per cent. * ♦ State of Tennessee ) County of Davidson j Clarenie L. Alford, being duly sworn, deposes and says that he is the actuary who made the foregoing computations and answers to the questions above set forth concerning the condition of Grand Carniolain Slovenian Catholic Union, as of December 31, 1920, and' that the same. ai£ correct and true to the best of his information, knowledge and belief. CLARENCE L. ALFORD. Actuary, Associate to Abb La-ndis, Actuary andi Counselor. Subscribed and sworn to before me this 16th day of April, 1921. (SEAL) W. L. JONES, Notary Public. GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION. Prospective Valuation 2-31-20. ss.: Protection in force 12-31-JO Present Value of Protection Present Value of Future Net Contributions Required Accumulation $2^23,275.47 883,531.85 $2,179,932.32 $643,343.15 794,113.96 89,417.89 Issues prior to 1-1-15..........$7,379.500 Class B— . . Issues since 1-1-15___________ 3,197,750 ___ -Total ..............-..........$10,577,230 $3,706,807.32 $2,974,046.28 $732,761.04 ' Valuation Exhibit 12-31-20. Assets—Actual and Contingent. Present Value of Future Net Contributions Admitted assets less $23,306.94 Expense, Sick and Disability funds 726,695.88 Liabilities—Actual and Contingent. Present Value of Protection ...........................-........................ Actual Liabilities—Death Claims ..............-........................... Advance Assessments -----------------*-------------------------- ifSLiHr^ .....$3,700,742.16 .....$3,706,807.32 31,802.38 101.34 8. K 3ig)N0TB 27. APRILA 1921. * Total----------------------!"i*r?" Deficiency Dec. 31, 1920 . Assets to Liabilities — _____________________________________$3,738,711.04 —•■——................— 37,968.88 v~.....................-....................... 98.98% NOTE:—The above valuation is based on the National Fraternal Congress Table of Mortality and 4% Interest Assumption. Assets—Actual and Contingent Class A only—(Issues prior to 1-1-15. Present Value of Future Net Contributions ...._____________________________$2,179,932.32 Admitted Assets credited to Class A J_________________________________________ 622/36.20 Draft bratje in sestre: I? predstojecega poročila raevidite, na kako lepi in mocnr finamcm podlagi se nahaja naša dicna Jednota. Vporabite ©riliko in pojasnite to onim, ki še niso člani(ice) K. S. K. Jednote. Pridobivajte nove člane (ice) v najmočnejšo in največjo slovesko katoliško podporno or-ganizacijo. . Za n%predek K. S. K. Jednote, Vam vedno vdani, _____JOSIP ZALAR, gl. tajnik. Total____ _________—....................................................$2,802,668.52 Liabilities—Actual and Contingent Present Value of Protection...............-________________________________$2,823,27547 Actual Liabilities chargeable to Class A------------------------------ 26,303.72 Total ...............................-............................................ Deficency Dec. 31, 1920 ___________________________ Assets to Liabilities ......-....................................................... Class B Only—(Issues since 1-1-15). Assets—Actual and Contingent Present Value of Future Net Contributions________________ Admitted Assets credited to Clase B ------- Liabilities—Actual and Contingent Present Value of Protection --------------•--------------------- Actual Liabilities chargeable to Class B _______________i_____ .$2,849,579.19 . 46,910.67 .. ' 98.36% ...$794,113.96 ...$103,959.68 .$896,073.64 ...........^$883,531.85 ............ 5,600.00 Total ................................... Surplus Dec. 31, 1920 ___ Assets to Liabilities__ Nashville, Tennessee, April 1921. .....$889,131.85 8,941.79 _ 101.00% ABB LAND IS, Actuary. (1) Mortality and Interest Aflisimiptions Used m ^ihb® Form of Certificates (3) •Certificates mu Force Dec.31.1920 (2> In Calculation of Rates (b) In Valuation of Certificates i .........................N. F. C. aivd 4% | Class A Ordinary Life................$7,379.500 N. F. C. and 4% N. F. C. and 4% | Class B Ordinary Life_________ 3,197,750 Total —................................. . ____ . ..............$10,577,250 Value of Benefits ............ Value of Contributions___ Value of Benefits............. Value of Contributions____ - n - n -[- 1 x S x - 1 X S x - '-I- n I-o (4) Formula Used in Valuation Class A—Ordinary Life. Class B—Ordinary Life. __________________________________________A x -j- n -j- Va x S x -I- n •P ™ X a x -j- n -I- Y* x S x n POJASNILO t Ker je predstoječe poročilo sestavljeno v angleščini, radi tega tukaj na vajam glavne in važne točke v slovenskem prevodu, tako, da bo vsakteremu razumljiva vrednost Jednote 31. decembra 1920. Opomba; Pod št. I, je označeno vrednostno stanje obeh razredov (A in B) skupaj. Pod štev. II., je označeno vrednostno stanje razreda A. Pod štev. III., je navedeno vrednostno srtanje razreda B. VREDNOSTNI PREGLED K. S. K. JEDNOTE 31. DEC. 1921. I. Vrednostni pregled za razred A in B skupaj....... Aktiva; sedanja in prihodnja. (Točka 19. Sedanja vrednost bodočih prispevkov----------------------$2,974,046.28 Točka 24. Priznana aktiva, manj $23,306.94 za stroškovni bolniški »n poškodninski sklad ________________________________ 726.695.88 Točka 27. Točka 32. Točka 34. Skupaj __________________ Obveznost—Sedanja in prihodnja. Sedtinja vrednost obljubljenih podpor____ Narastle obveznosti Vnaprej prejeti asesi ______________$3,700,742.16 ......„.$3,706,807.32 ______ 31,802,38 ________ 101.34 Primanjkljaj 31. dec. 1920_________________ Aktiva v primeri z obveznostjo ...................................... f II. Vrednostni pregled 31. dec. 1920, Razreda A. (Članstva pristopilo pred 1. jan. 1915.) Aktiva, sedanja in prihodnja. Sedanja vrednost bodočih prispevkov _________________ Priznana aktiva razreda A ____________________________ ......................_43,738,711.04 _________________$ 37,968.88 _______________ 98.98% ________$2,179,932.32 ......... 622,736.20 Skupaj...................................—____________________________ Obveznosti—Sedanje in prihodnje. Sedanja vrednost obljubljenih podpor ________________________ Narastle obveznosti razreda A ____________________________... .$2,802,668.52 .$2,823,275.47 , 26,303.72 Skupaj _________________________________________ Primanjkljaj ................................................... Aktiva v primeri z obveznostjo____________________ ..^$2,849,579.19 ___ 46,910.67 98.36% III. Razred B. (članstvo pristopilo po 1. jan. 1915. Aktiva—Sedanja in Prihodnja. Sedanja vrednost bodočih prispevkov _____________________________________________$794,113.96 Frznana aktiva razreda B _______________________________________________________________ 103,959.68 Skupaj _____________________—---------------------------------------- Obveznosti—Sedanje in prihodnje. Sedanja vrednost obljubljenih podpor________________________ Narasftle obveznosti .............-............................................ ........$ 898,073.64 _.........$883,531.85 __________ ' 5,600.00 Skupaj .................................:________________________________________________$889,131.85 Preostanek ............................................................................................. 8,941.79 Aktiva v primeri z obveznostjo -__________________________________________-........- 101.00% Predstoječe poročilo je velike vrednosti za vsakega člana in članico Jednote, vsled tega je priporočati, da članstvo to poročilo pazno prečita. Ko se jie pri minuli konvenciji preuredil in povišal asesment je bilo nekoliko kritiziranja od gotovih strani. Tukajšnje poročilo pa dokazuje, kako velik korak napredka k dobri finančni podlagi se je storil z razklasifikacijo članstva. Če vpoštevamo aktivo v primeri z obveznostjo celokupnega članstva (obeh razredov), iz leta 1919, ki je znašala 86.06%in jo primerjamo z aktivo v primeri z obveznostjo z dne 31. dec. 1920, ki.znaša 98.98%, bomo takoj uvideli, da se je z reklasifikacijo članstva zvišalo percemtuelno vrednost za 12.92%. Koncem leta 1919 manjkalo nam je do 100% solventnosti 13.94%. Dne 31. dec. 1920 pa nam je manjkalo le 1.08%. Ali z drugo besedo rečeno: Koncem leta 1919 smo bili prekratki do 100% za svoto $492,705.92 (beri: Štiristo dvaindevetdeset tisoč sedemsto pet (tolarjev in 92 centov). Koncem leta 1920 pa je znašal primanjklaj 100% solventnosti $37,968.88 (beri: Sedemintrideset tisoč devetsto oseminšestdeset dolarjev in 88 centov). Vsled razklasificiranje članstva v smisdu sklepa minule konvencije se je torej primanjklaj znižal za $454,737.04 (beri: štiristo štiri-in-petdeset tisoč sedemsto sedemintrideset dolarjev in 4 cente. Mogoče bo kateri izmed čitateljev rekel, kako je to mogoče? Saj vendar ta denar ni vplačan v blagajno? Res je, da primanjklaj ni vplačan v blagajno, toda z razklasifikacijo članstva, bodlo bodoči prispevki v toliko večji, kar je znižalo primanjklaj za omenjeno vsloto. Ko je bilo pri minuli konvenciji določeno, da se članstvo razklasificira na podlagi starosti s 1. jan. 1915, vprašalo se me je, če bo s tem postala Jediiota 100% solventna. Povdarjal sem, da bodemo imeli še nekoliko primanjklaja. In iz prec?stoječega računa se razvidi, da je bila moja trditev resnična. Da pa nismo postali 100% solventni je po izjavi akturja vzrok ta, ker se je one člane(ice), ki so bili 1. jan. 19J5 nad 55 let styi, postavilo v plačilni razred 55. To je torej vzrok, da smo prekratki za 1.08% do 100% solventnosti. Ker je pa primanjklaj precej majhen, zaradi tega je upati, da se isti v doglednem času popolnoma odstrani. Če pa hočemo to kakor hitro mogoče doseči, je treba pridodivati novih članov, mladih močt. Kolikor večje bo število pri-stopilih, toliko hitreje se bo primanjklaj mižal in popolnoma odstranil. Aktiva v primeri z obveznostjo razreda B znaša 101% ali prebitek nad 100% solventnostjo znaša $8,941.79. Fro poročilo naj služi zborovalcem minule konvencije v. največje zadoščenje in dokaz, kako veliko in dobro delo so storili s tem, ko so odobrili rekla-lagaifikacijo članstva. Jednoto se j^Ostavilo na trdno in zdravo finančno podlago, kar mora biti v čast in ponos vsakemu članu ki članici K. S. K. Jednote. Jednota ima lepo denarno premoženje. Z obrestmi tega denarja, ki presegajo 4%, in s pridobitvijo novih cjanov(ic) je upati, da se v najbližni bodočnosti nadomesti primanjklaj $37^6^.88. f t Naš dar ža vojne sirote v domovini K sap. it. 24. Škofijskem društvu za varstvo sirot v Ljubljani Vincencijeva družba v Kranju, ki vzdržuje v Kranju sfoje Sirotisče, je prejela danes od Škofijskega društva za varstvo sirot v Ljubljani znesek 3000 K, reci tritisoc kron, kar so s tem potrjuje. Vincencijeva družba v Kranju se iskreno zahvaljuje Kranjski Slgvenski Katoliški Jednoti v Ameriki, ki je veliko, dušno poslala to pomoč našim sirotam, V zavodu mamo 14 sirot, katerim je kruta vojna pobrala očete, in 21 drugih*. Z omenjeno podporo se jim bo napravUo nekaj oblek in obuvala. Ker veliko stane prehrana in kurjava, zavod se pa vzdržuje v prvi vrsti ob miloščinah, ponižno prosimo blaga srca naših rojakom v Ameriki, da bi se se večkrat spomnila bedne dece, ki moli za svoje dobrotnike. V Kranju 27. januarja 1921 Za Vincencijevo družbo: \PEČAT) Anton Koblar, vodja, K zap. št. 25. Dijaški dom v Kočevju. Prejemno potrdilo. Hvaležno potrjujemo, da smo za 44Dijaški dom" v podporo sirot prejeli 1500 K. t. j. entisočpetsto kron. Zato veliko dobroto se najiskrenejše zahvaljujemo! Ker so cene živil zelo visoke m vedno še rasfco, zato zavod težko brez podpore blagih dobrotnikov preskrbuje ubožne dijake z zadostno in tečno hrano. Naši gojenci se bodo blagih ameriških dobrotnikov vsaki dan spominjali pri svojih molitvah. Prosimo še nadaljno naklonjenost f V Kočevju, 25. januarja 1921. (PEČAT) L. Anunciata Cepin, prednica sirotisca. K. zap. st. 26. Vzgledu i Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti v Ameriki: Kranjska Slovenska Katoliška Jednota v Ameriki je poslala v pomoč sirotam, ki se oskrbujejo v dobrodelnih zavodih Škofijskega društva za varstvo sirot v Ljubljani podporo, od' katere je Škofijsko društvo v seji dne 20. L 1921 odločilo za "Ljubljansko dijaško in ljudsko kuhinjo" 2000 K (dvatisoč), Potrjujemo prejem tega zneska in se za dar iskreno zahvaljujemo. . j j j 4 Proseč še nadaljue naklonjenosti našemu dobro delnemu zavodu podajamo v natančneje informacijo sledeče podatke o namenu in delovanju 'Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje': "Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja" ima namen hrano dajati: a) ubožnim pa naravnim in marljivim dijakom po možnosti brezplačno, ] b) vsakemu pa, ki se za hrano oglasi, po nizki ceni. Izvrševaje ta svoj namen je društvo v začetku šolskega eta 1920-21 sprejelo na hrano 104 dijake (med temi so 4 dijakinje), poleg tega pa daje vsak dan povprečno okrog 150 ose-)am revnejših ljudskih slojev kosilo in večerjo. Brezplačno "Dijaška in ljudska kuhinja" hrane ne mor« dajati, pač pa daje"po nizkih cenah tečno in zadostno hrano; dve jedi za kosilo in dve jedi za večerjo. Dijaki plačujejo mesečno za kosilo in večerjo sledeče zneske: 27 dijakov mesečno @ 180 K — 4.860 K 23 dijakov mesečno @150 K — 3450 K 38 dijakov mesečno @120 K — 4.560 K _16 dijakov mesečno @ 90 K — 1.440 K_. 104 dijakov mesečno @.......14.310 K. V teku šolskega leta so se te številke le malo izpremenile. Če računamo, da kuhinjo stane hrana za enega dijaka mesečno 180 K (kar je ob sedanjih cenah živil zelo nizko račun-jeno) stane hrana za 104 dijake 104 x 180—18,720 K; torej podarimo dijakom.mesečno 18.720—14.310—4.410 K, v 10 me-secib* šolskega leta torej 44.100 K. Toliko znaša torej naš primankljaj samo pri dijakih* Poravnati ga moramo večinoma s podporami, ki jih izprosimo. Članarino (4 K na leto) le prav malo izda. Drugi ljudje plačujejo sproti, in sicer po 3 K za kosilo in 3 K za večerjo. Jako želimo, da bi nam bilo mogoče podpirati zlasti večjo število dijakov. Na stanovanjih zahtevajo za stanovanje in irano enega dijaka meseno 600—1000 K. Toliko morejo plačevati le bogatini in verižniki, nikakor pa ne revnejši starimi cmetskih sinov, ki so navadno najboljši dijaki. Tudi v nrav-nem oziru je dijaška kuhinja velika dobrota za djake. Tu pridejo skupaj in se seznanijo tovariši katoliškega prepričanja, navajajo se tudi k lepemu vedenju, k molitvi pred jedjo in po jedi, k hvaležnosti do svojih dobrotnikov. Zato ponavljamo svojo prošnjo, da nam ostani še nadalje naklonjena Kranjska Slovenska Katoliška Jednota v Ameriki in Škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani. Obljubimo, da se hočemo v svojih molitvah in pri sv. maši spominjati seli podpirateljev našega dobrodelnega društva. V Ljubljani, dne 26. januarja 1921. (PEČAT) .. Dr. Ivan Svetina, .t č. načelnik E. Gruber, t. č. blagajnik. K zap. 27. # . Škofijskemu društvu za varstvo sirot v Ljubljani. \ Podpisano predstojništvo frančiškega samostana potrjuje tem, da je danes 25. jan t. L sprejelo po Slov. banki v Ljub-liani do p. n. "Škofijskega društva za varstvo sirot" blagohotno nakazilih 1,500 kron kot velikodušni dar Kranjske blov. lat. Jednote v Ameriki. . I Kaj je v težkih časih!; tako velika pomoč ve le oni, ki mM je pred očmi beda naše revne mladine. Amerikanskim mladinskim prijateljem naj bo ljubi Bog stoteri plačnik. Mi pa, m naša prehvaležna mladina hočemo vsaki dan vklepati v nase molitve dobra srca onkraj morja- . .. Morda bo ob priliki še kak dolar pritrkljal v blagajno a. . i-i i - :o, Novo mesto 25. jan 1921. Vidmar, t. č. votfja K xap. št. 28. v Kranju. > društvo za varstvo sirot v Ljubljani! & »lo iznenadani nad toliko svoto K 1500 (Tisoč petsto!) ki ste jo blagovolili poslati kot podporo koroškim dijakom-beguncem-sirotam Vam v imenu istih izrekamo najprisrenejšo Rešili'ste nas iz trnotne zadrege, za kar Vam ostanemo vedno hvaležni. Kranj, dn« 27. januarja 1921. (PEČAT) Pavel Oril, t. č. vodja. VESTI IZ JUGOSLAVIJE Umrl je v deželni bolnišnici v Ljubljani g. Franjo Pertot. višji železniški revident, ki se je ponesrečil v Zalogu. Rodom Primorec, je delj časa služboval v Trbovljah, kjer je bil starosta ondotnega Sokola. Po prevratu je bil načelnik v Pil-berku, kjer se je udeleževal narodnega boja in sodeloval pri plebiscitu. Bil je imenovan za načelnika na Rakeku in bi moral v soboto nastopiti službo. Zapušča vdovo s petimi r preskrbljenimi otroki, '^lag mu spomini Ljudsko štetje v Kamniku Po pravkar izvršenem ljudskem štetju šteje Kamnik 2450 prebivalcev. Med temi je 1109 l. ških, 1341 žensk. Naših državljanov je 2334, tujih 63, še .eodločenega državljanstva pa 53. Po veri je 2409 rimskih ka tolikov, 40 pravoslavnih in 1 Tzrealit. Po materaem jeziku j 3 2333 Slovencev, 41 Srbohr-atov, 47 drugih Slovanov, 24 Nemcev in 5 Madžarov. Jedro ;; umskega in madžarskega ži * il.ia tvori tovarna za železni-no. ki jo je kupila neka hrvat-!ca banka. Do prevrata ni bi ~ v Kamniku nobenega Mad žara. i omrtua nesreča na Bohinj skem jezeru. Janez Gašperin in 4 njegov 16 in pol letni sin Jernej sta zahodno od Bohinjskega jezera prevažala les. Ko sta se popoldne vraaala domov, je šel oče s konjem po poti južno ob jezeru, fant se je pa drsal s sanmi po jezeru, toda ko je bil kakih 7 metrov proč od obali se je vdrl komaj 1 cm debel led in Jernej se je s sanmi ved potopil. Prihitelo je več ljudi j, ki so Jerneja potegnili iz globočine 6 m, toda fant je bil že mrtev. Vtopljenca so pokopali v Bohinjski Srednji vasi. železnica Kočevje—Br°d —Moravioe—Reka.. V aprilu bodo zaceli progo tresirati. Takoj nato bodo začeli z gradit vijo. Važnost te železnice je velika, ker bo ves promet iz inozemstva osredotočen v naše Primorje. Ob progi se bo vslec obilja lesnega materiala in Todne sile razvila tudi živahna industrijska delavnost. Že leznica pa ima tudi zelo važen vojaški pomen. Zato je zani manje javnosti za to železnico tudi zelo veliko. Novo premogovno) društvo. VLjubljani se je ustanovilo novo delniško društvo "Premogovnik Belokrajina" z glav ^ico 4 milijone kron, ki bo izrabljalo premogovnik v Čr nrmlju. Ta premogovnik je bil svoječasno last dunajske "Alpine Mcntangesellschaft99 a se od 1. 1870 ni več izrabljal. Sedaj so rove odprli in ugotovili, da je premog dobre kakovosti. Premoga je več milijo nov ton. Zato družba namera va zgraditi lastno opekarno, apnenioo in tvornico za ce-mrnt. Žgradila bo tudi lastno 3 km dolgo progo do najbližje postaje. Anton Kristan postal liberalec. "Domoljub" poroča: Vo ditelj socialistične stranke, ki ie na k netih organizirana pod imenom "Kmetsko delavska zveza'' je delavcem, kmetsko-delavski zvezi ter "Ljudskemu ^lasu" pokazal hrbet in odšel med liberalce. Pa ta zgodba ni tako preprosta. Takole je šlo: Kristan je bil predsednik soci alistične velike . nakupovalne zadruge, obenem pa je bil član neke trgovske družbe, ki je prodajala Nakupovalni zadrugi. Tako je Kristan iz trgov ske družbe prodajal Kristanu z Nakupovalne zadruge — to rej samemu sebi in sicer tako. da je'Kristanu bolj neslo kot zadrugi. Ker tudi socialni demokrati s takim gospodarst rom niso bili zadovoljni, je Kristan vso skup popustil ter ^e ponudil liberalni vladi v službo. Le-ta ga je nastavila 7a oskrbnika na posestvih Friderika Habsburškega v preš-nji južni Ogrski". Iz teh poses-4ev bo dobil prvo leto 15 milijonov plače. Za to pa je Kristan moral postati liberalec, kar je tudi rad storil. Pucelj poljedelski minister. Belgrad, 16. marca. Poslanec dr. Vošnjak bo še, kakor se ču ie, prihodnje dni imenovan za kraljevega zastopnika v Varšavi. Mesar in gostilničar Pu celj pa dobi listnico ministra za poljedelstvo. Kupljena ustava. Cesar do-sdaj še menda v nobeni državi ni bilo, se je zgodilo pri nas: vlada je centralistično ustavo s katero misli državo osrečiti, enostavno' za 1.200,000.000 K kupila. Ker ima musilmanski klub, ki je to kupčijo z vlado sklenil, 24 članov, znaša cena 7>a centralistično ustavo 50 milijonov kron za vsakega od teh poslancev, ki bodo v proticeno za to zanjo glasovali. Moremo biti res ponosni, če na ta način dobimo ustavo... Če pa dobe muslimanski begi svojo mil-iardo, to pa je drugo vpra. Sanje, kajti za enkrat je to le obljuba, saj ne vemo, kako dolgo bo obstojala ta vlada in tudi če bi, je ae vprašanje, kaj bo parlament rekel,, in kako bodo pogledali na to kupčijo volivci. Dobiti usiljeno cen tralistično ustavo, ki je ljudstvo ne mara, zraven pa še eno miljardo zanjo plačati, je pa vseeno preveč. Odkritja o londonskem paktu. Belgrajska "Epoha" odgo-varja "HrVatu", ki je izrazil bojazen, da je belgrajska vlada zopet sklenila z Italijo dogovor in sicer na škodo hrvat-ko-slovenskih dežela. Pri tej priliki pravi "Epoha", da Srbi niso nikoli priznali kakih posebnhj hrvatskih interesov kateri ne bi bili obenem interesi vseh Jugoslovanov. Če bi bili obenem interesi vseh Ju goslovanov. Če bi bila vodila Srbija svejo čisto srbsko poli tiko, bi sploh ne bilo došlo do rapalske pogodbe. Zakaj v tem slučaju bi bil Srbiji popolnoma ustregel znani londonski pakt, glasom katerega so8e zavezniki nasprotili Sr biji oficielno potom dvo-in e-nostranskih mednarodnih ugovorov zavezali, da Srbija dobi celo Dalmacijo južno od rta Planke, celo Bosno in Herce- e in brez Slovenije. Če bi bila to sprejela, bi Srbija uživala sadove najboljšega prijateljstva z Italijo, bi si ne bila nakopala "separatističnih" Hrvatov irt Slovencev in bi ne imela prijetne dolžnosti plačati propa-le bankovce bivše avstro-ogr-ske monarhije. — Na teh izvajanjih je najbolj zanimivo to. da dobro poučeni belgrajski list priznava, kar so srbski ofi-cialni krogi dozdaj tajili— da Je namreč med Srbijo in zavezniki res obstojal obvezni dogo vor v smislu londonskega pakta. Petrolej sa Jugoslavijo. Iz Amerike je prispelo na Reko 600 vagonov petroleja za našo državo. Ta velika množina bo brezdvomno vzrok, da se bodo znižale dosedanje visoke cene. BaJkansko. Župni uradi so dobili cd županstev poziv, da naj sestavijo seznam mladeni-cev, ki pridejo letos prvič na vojaški nabor. Velike tiskane pole za -ta seznam so prav po sebne sorte. Naslov je: Duhov niški seznam mladeničev, fre seznam župnega urada. Ta seznam naj napravi duhovnik ne po maticah, ali po rojstni knjigi; ampak po vpisni knjigi Spisati mora mladeniče rojene v župniji, ni pa povedano, da naj jih izpiše za vsako občino na posebno polo. Pri imenu mladeniča ni treba dostavljati predimena, ta naj se išče pri očetu ali nezakonski materi. Nič se ne zahteva ime vasi in hišna številka, kjer je bil mladenič rojen. Tudi se ne zahteva poklic očetov. Pač pa se mora zapisati ime in pred-ime botra in njegov poklic. Boter je tedaj poglavitna oseba, ki bo dajala podatke o mladeniču in ga menda pomagala gnati na nabor. Kaj pa če je boter že prekopan? Pozor scr°dniki! .Dne .24 februarja je odšel v Ameriko Franc Pestotnik, doma iz Blagovice pri Lukovici, okraj Kamnik. Ima dva brata v A-meriki, starejši je farmar in mu je poslal 200 dolarjev, da naj pride takoj k njemu Franc je dobil potne liste in je odšel v Havre na Francosko, kjer je hotel kupiti vozni listek za Ameriko. Dne 8 marca t. 1. pa je prejel od njega njegov prijatelj I. S. pi-^mo, ki je datirano v Havre dne 4. marca in v katerem pi še Pestotnik med drugimi: "Ah, kako sem nesrečen, pro-dali so me v tujsko legijo na sleparski način." Merodajna oblast se fej-osi, da naj posreduje za njega pri Francoski v-ladi, ako ae ni zamujeno. Tu di sorodniki naj se zganejo!— Bergant Benjamin, Bohinjska Bistrica št. 97. Vojaška uprava v osvobojenem ozemlju. — Beograd, 6. marca Kraljevska vlada je s-klenila, da se vsi kraji, ki nam pripadejo po rapallski pogodbi začasno postavijo pod vojaško upravo. Izpraznitev Dalmacije. iz. praznitev je razdeljena na tri skupine. Prva obsega Pag. Obrovac, Kistanje,.Knin, Dr-niš, Korčulo itd. Aa izpraznitev se ima izvršiti 1. aprila Evakucija druge skupine, ki obsega vse ostalo zasedeno o-zemlje, izvzemši Zader in okolico, ima slediti 20. aprila. E yakucija zadrskega okoliša pa 1. maja. Naše posojilo v Angliji. Na ša vlada je sklenila dogovor o trgovskem kreditu 21 milijonov funtov šterlingov. Posojilo je ponudil Jugoslaviji sindikat angleških trgovcev in industrijalcev ter se bo dal na razpolago trgovcem, da sklenejo nove kupčije. Albanci žele pod Jugoslavijo. Dopisniku "Jutranjega Lista" je izjavil eden izmed al da so prišli," da vlože pri vladi memo ranjdum z željo, da bi Albanija vstopila v čim tesnejše stiko z Jugoslavijo. Žrtve avstrijske inkvizije na Ceikem. Praški listi priobču-jejo podatke o žrtvah avstrijskega preganjanja za časa svetovne vojne. 3500 Čehov je bilo interniranih ali pa zaprtih, 26,800 delavcev je bilo ko-mandiranihj na Vestalsko, v Srbijo, . Belgijo, Romunijo in Malo Azijo. Vojaške oblasti so brez sodnega postopanja obsodile n'a smrt 1500 ljudi in zatrle 72 časopisov. Po razglašeni amnestiji je bilo izpuščenih 18.000 Cehov. Ruska s°vjetska vlada in duhovniki. Iz Rige poročajo, da je sovjetska vlada v Moskvi izdala naredbo, da se morajo vsi pravoslavni in katoliški svečeniki, evangeljski pastor in menihi pritegniti k splošnemu delu. Duhovščina sme delati samo v okrožnih in pokrajinskih sovjetskih zavodih, nikakor pa ne v občinskih. Med delom mora duhovščina nositi civilno obleko. Sovjetske oblasti ne smejo u-porabljati duhovnikov za ljudsko izobrazbo, za delavske nadzornike in prehranjevalne komisarje. JUGOSLOVANSKIM DRŽAVLJANOM V AMERIKI. Od poslaništva države Srbov, Hrvatov in Slovencev v Wash-ingtonu smo prejeli in objavljamo sideče: Poslaništvo opozarja vse državljane kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se nahajajo v Združenih državah, da je dolžnost in v interesu vsakega, da si nabavi oziroma obnovi potni list brez ozira na to, dali misli iti v stari kraj ali ne. ajanje in obnavljanje pot-listov je vezano na gotov rpk in naši konzuli imajo v vsakem slučaju zahtevati predhodno odobrenje od pristojnih oblasti v stari domovini. Vsled tega je potrebno, da si vsakdo nabavi potni list oziroma ponovi starega pravočasno, drugače bo imel sitnosti in ve like stroške, ako se poda na po'; v stari kraj brez potnega lista pa bo moral v New Yorku ali katerem drugem pristanišču čakati na potni list. Potne liste izdavajo in obnavljajo : Generalni konzulat v New Yorku, N. Y., 443 West 22nd St., za vse tiste, ki prebivajo v državah Alabama, Delaware Florida, Georgia, Connecticut Massachusetts, Maine, Maryland, Mississippi, New Hampshire, New Jersey, New York North Carolina, Ohio, Pennsylvania, Rhode Island, Vermont, Virginia, West Virginia in Washington, D. C. Generalni konzulat v Chica-gu, 115 South Dearboni St., za vse tiste, ki prebivao v državah Arkansas, Illinois, Indiana, Iowa, Kentucky, Louisiana, Michigan, Missouri, Tennessee in Wisconsin. Generalni konzulat v San Franciscu, Cal., 244 Kearney St., za vse tiste, ki bivajo v državah Alaska, Arizona, Kalifornija, Colorado, North Dakota, South Dakota, Havaji, Idaho, Kansas, Montana, Nebraska, Nevada, New Mexico, Oklahoma, Oregon, Filipini, Porto Rico, Texas, Utati,Washington in Wyoming. KERNOV Angleško-slevenski besednjak. Vam je potreben pri učenju angleščine. Slovenska mladina ga lahko rabi pri učenju slovenščine. Cena mu je $5. Vsaka hiša bi morala imeti en izvod. DR. F. J. KERN 6202 St. Clair Ave. Cleveland, O. Bi zaprtje jo ena izmed pogostih ameriških bolezni. Vzroki te bolezni so različni. Ljudje, ki preveč sedijo in si niti pri kosilu in prigrizku ne privoščijo zadosti časa; ljudje, ki vživajo nere-dilno hrano, ki pijejo ledeno vodo in vsled drugih vzrokov so v prvi vrsti podvrženi tej splošno znani bolezni današnje dobe. Za to bolezen imamo pa' tudi splošno-znano in izvr stno ameriško zdravilo: Tri» nerjevo grenko vino je ime i stemu. To zdravilo izčišča črevesje in zaeno utrjuje; pospe suje okus, (slast) in prebavo. Tiinerjevo grenko vino je lahko uživati, ako trpite vsled ne prebave, glavobola, nevozno-sti in drugih želodčnih nepri lik. Joseph Triner Company 1333—45 S. Ashland Ave. Chi cago, skuša na vse načine zadostiti svojim odjemalcemi Snažncst, čistost enakomerno-st in neprekosna kvaliteta Trinerjevih zdravil je garantirana. Poskusite enkrat Triner-jevo. Angelica grenko toniko; Trinerjev olajševalec kašlja (Triner's Cough Sedative) Trinerjev Liniment, ali Trinerjev Antiputrin — in gotovo boste z uspehi zadovoljni! Vaš lekarnar, ali prodajalec zdravil ima vsa ta zdravila v zalogi. . (Advert.) NAHM JUGOSLOVANSKIM IN PRIJA- Severova zdravila vjrir/ujtjo /'Iravje v družinah. Srbeče kožne bolezni •o mnoffokrat ncprMMljlr«. Pok*l*Jo M T obliki pontoteto koU, m*har)«v, IxUklin in kar j« najMprtMMji* ~ ti tn*ki neprenehoma »rii*, dražijo in porsro6a)o pa* kočo senzacijo, ki pri mora bolalka. da m praska na prizadetih mesti, kar ja pa le Ne trpite tega. Potluilte te Severa's ESKO Varčevanje denarja je na* vada, katere se človek tako 'laiiko oprime, kakor trošenja in zapravljivosti. Prihranite si vsaj nekaj sleherni meseo, naložite ta denar v našo banko in privadli se boste temu z veliko zadovoljnostjo namesto da bi težko prisluženi denar potrat* no zapravljali. * The First National banka v OhUholmu, Minn, je posebne prikladna banka za Vas. Nj< glavnica in prebitek znašal $165,000.00; ajeno skupno pi moženje znaša $1,850,000/ to Vam daje povsem zadostne jamčevino ali sigurnost,. Vaš denar je pri nas varno naložen; istega lahko dvignete vsak čas, kadar hočete. Mi plačujemo tri (3) odstotke obresti, kar vam je kot povračilo za Vase varčevanje. Najbolj zanimivo je pa sledeče dejstvo: — Ako zahtevate kak nasvet in pojasnilo, mi vam damo isto dragevolje, ker imamo veliko skušnjo. Ako torej iščete kake pomoči, obrnite se samo na nas in mi Vam bomo šli z veseljem na roke. Vaš domačin in rojak Jakob Osbolt je pri nas n služben kot uradnik. 2 njim se lahko pogo-vciite v vasem materinskem jeziku obrnite se torej na nje- FIRST NATIONAL BANK Chisholm, Minn. (pteje SeveroTo Mazilo sa koto) tltief »aeila ta srbečo in vneto koto in kmalo boste doeecll zafeDeno od pomoč. To mašilo rtlra seupanje pel tisočih ljudeh. ki so ca poskusili proti srbečai kotni bolezni različne rrste. Ti so isnaiii t njem izvrstne uspehe — tako boste isnaiii tudi ▼L Na prodal pri rtih dobriu Icksrjlh. Cena 50c. % v W F. SEVERA CO. CEDAH WAHIDS, IOWA _C 50,000 akrov IM Court Oreilles Indian Re servation na prodaj. Ponujamo na prodaj za na seljenje to zemljo, ki je poraščena z najlepšim lesovjem ter ima krasne doline Chippewa v solnčni Sawyer County, Wisconsin. To je prvikrat, da se ta zemlja prodaje. Zemlja, je jako dobra, rodovitna in je v najlepšem kraju. Cena je okoli $20 aker na male, lahlke obroke. Za zemljevid in pojasnila pišite na: . COURT OREILLES LAND CO. Hayward, Wis. flaatave, bandore, regalijt in dale snake sa društva ter člani K. S* K. J. izdeluje ran. BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HL POZOR! Slovenci in Hrvati v Chisholm, Minn., in okolici. Kacfer želite uložiti denar na hranilno ulogo ali čekovni promet, zavarovati vaše poslopje aH poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari in zanesljivi Miner's State Bank Chisholm, Minn. Frank Gouie, Slovenec, je blagajnik banke n vso vašo trgovino lahko odpravite v materinem jeziku. "T o č n o s t", "Varnost" in "Postrežba" je naše geslo. ŽENA BOLEHALA . 10 dolgih let. Zofija Stein, 423 Atlantic Ave., Mc-Keesport, Pa., je sedaj srečna ženska. Ona zatrjuje: "10 dolgih let sem trpela vsled želodčne olezni m revma-tizma. Skušala sem vsakovrstna zdravila, pa nobeno mi ni pomagalo. Zatem sem poskusila še Bolgarski krvni čaj, in v enem tednu sem se že bolje počutila. Danes pa ue morem prestati brez Bolgarskega krvnega čaja, istega imam vedno doma za rabo. Ta čaj mi daje zdravje, preganja prehlad, in drži želodec ter črevesje v redu. Jaz vedno zahtevam pristen Bolgarski krvni čaj z H. H. Von Schlicloovim imenom na škatlji, jaz vem, da je ta čaj zame najboljši. To je samo en slučaj tamed, tisočev ljudstva« ki hvalijo Bolgarski krvni čaj. Pazite, da boste v lekarni zahtevali pravi Bolgarski krvni čaj, sestavljen po H. H. Von Schlick-u. • Bolehnim na farmah, ali v krajih, kjer ni lekarn pošljem z veseljem en veliki družinski zavitek tega čaja, poštnine prosto in priporočeno za $1.25, tri zavitke za $3.15, šest pa za $5.25. Naslov: H. H. Von Schlick, President Marvel Products Company, 436 Marvel Building, Pittsburgh, Pa. UUDJI S KILO Vršite proč svoj kilni pas. Na tisoče ljudi z trtrganjem (kilo) si lajšuje trpljenje s tem, da osijo in rabijo 9TUARTOVE umetne PRI-UEPLJIVE PLAPAO PODLOGE (blazinice). Vrzite torej proč svoj stari kilni pas. Ne nosite več jeklenih ali gumijastih trakov, ki vas tišijo in tudi lahko vbodejo. Naj Vam mi do pošljemo za poskušnjo eno PLAPAO PODLOGO ZASTONJ. Ne računamo za isto ničesar. Naj vam dokažemo številno slučajev, kaj so PLAPAO PODLOGE za druge že dobrega storile. Pišite po našo knjigo o utrgovanju (kiH), tam boate mnogo zvedeli o tej neprijetni bolezni. Mi imamo zaprisežena spričevala in zahvalna pisma iz vseh delov države, kjer je dokazano, da so PLAPAO PODLOGE najboljše in da so že mnogim kid o odpravite. NE ODLAŠAJTE IN NE ČAKAJTE minute več. PoMjit nam svoje ime m naslov SE DANES, Mi Vam bomo takoj poslali a poskušnjo in ZASTONJ eno rt-APAO PODLOGO in knjižico o utrgan ju. Naslov: PLAPAO CO. 3266 Stuart Bldg. St Louis, Ma Dinarje in dolarje se pošilja in izplačuje v gotovem denarju v celo Jugoalavijo. Sifkarte za vse črte po izvirni ceni Za denarne uloge se dobiva 4% obresti. Emil Kišs BANKIR 133 SECOND AVE., NEW YORK mene žar ija oglaša^ Čemu, -Pa tudi ne? Dobil sfem Mkd zmešai $3. zajce pa Ipd we.'. Vprašam Vasi Ali je goska ali debelore-jena koza — mlekarica več vredna ? Jaz bi vzel*rajši eno kozo ^ot pa 6 gosi, ali pa gos-jakov\ Kozo se lahko pomolze in proda mleko, gosi pa ne mo-' rete. Koza je-tudi bolj tiha, pohlevna in mirna, gosjak te pa napade ce ga dražiš in kriči. oe se Mrs* goski bližaS. ... v Prvi, ki je uganko pravilno reši J' (že naslednji dan") ^e bil moj sosed Jože, z Broadway •Str. in Stene $tr. pa njegova brihtna. hčerka Ančka^Pogrun tala sta.,to uganko v 7 minutah. To se torej vidi, ,da imamo na Široki "cesti najboljše računarje, ali mate matikfe. Zaradi nagrade bova, z Js ' > .. , • Žagar v Kansas City, Kans: ki'|kovtrom.* Tako je delalslove-iilL > je žal hrom je Uganko sledeče rešil: 25 koz, 15 gosi in 60 zaj če v: 100 glaV za $100.—Komaj 11 letna šolarica Ančka Jud [nich v'Trimountain, Mich, je tudi to uganko sledeče rešila, [ trdeča, da je /armar kupil 50 koz po $1. ; 10 gosi po $3. in 40 zajcev po $50c. Njeiia druga ' rešitev* glede števila zajcev 79 ža $39. ni O. K. — Gdč. Anastazija Ambrožič v Lorain je j poslala sledečo rešitev: 25 koz, 00 zaj&v in 15 goosi. — Rojakinja Frančiška Novak v Pueblo, £61d. pravi, da jje farmer kupil 95 koz, 1 gos in 4 zajčke. — Moj prijatelj John Juha v Lorain, O. bi kupil za $100. lahko 10'koz, 18 gosi in 72 zajcev. — Rojak J. Furuš v Etna, Pa. je re^il uganko sledeče: 40 zajcev, 10 gosi in 50 koz.—-Gdč ali gospa! Mary Mavtz v 1 * •••. je izračunala: 50 koz, 10 gosi in 40 zajcev.—Silvester Novak v Pueblo, Colo je *}šil to uganko jednako kot rojakinja Mavtz.— Frank Vi-dic, t)olnik v Oak Forest l>olniš niči pravi, da je fanner kupil 72 zajcev, 18 gosi in 10 koz.— Š^lar' Stanko Novak v Pueblo, Colo. je rešil uganko: 90 koz, .2 gosi in 8 zajcev. Stanko, jaz 'bi ti poslal enega živega zajčka za present, pa je država Colo, predaleč! J M. C.) Rojaka Jos. Lesjaka,-rešitev iz La Salle, m 68'zajcev, 17 gosi m 15 koza. — Josip Novak v Pue bio, Colo: bi kupi! ' ža $100.; 80 koz, 4'ift^fn 16 žajcev. Morda jo na jesen pri romani ■tja na . zapad. Prinesel bom importirane suhe robe iz Rajb-nice. M. C. — * Rojak Žovi v Cl^vclandu, O. trdi, da je farmar kupil 5 koz, 19 gosi in 76 zajčkov. *žovi'r nagrade ne bo, k ep-up koze prečip. Po no i jih le Jtošljit«. par čhicatov, jaz jih bo tu hriiko s k#šo-w& pr&dai- pe ^ pošlji t e rogatih, ampag marogoste. M. C. — Frank Jaklič v Poete lovColo. pravi da 1 je farmar kupil 45 zajcev, 27 gosi in 28 ko?. — Gotovo še mladi John K ra^čij^ V $*iumeta je pa u-ganko sledeč^, rešil: 1 Jtoza, 11 gosi in 88 zajcev. — Moj stari | znanec Frank S. iz So Brook-lyna je pa računal koze po $5. 19 koz $95. 1 gos za $1. in 80 zajcev po grošu (nikelju)—$4 —Frank?1 Zajci so preveč po ceni, torej ni bilo na Jurjovo zaželjene zajčje in gosje pečenke. 8kušaj izračunati današnjo uganko. Rojakinja F. P. v Enumolaw, ; piše: » Farmer je kupil kozo za $100, ta koza je pa imela uši; tako je prebrisani, mož prignal do^iov 100 glav za $100, Ta je pa res regimentnai : t : . , Nova uganka: ' Neka Farmerica je prodala ravno 100 glav perutnine za $100 injsieprr; purane ^po $5. •pet); race po $l.-^piščance pa po 5c. Koliko puranov, rac in piščancev je prodala) — Neka vdova in samica iz Vbtkegrtna mi pise, da je tamkaj suliih klcbas že zmanjkalo. Pač imajo pa dosti zelenih kopriv, kranjskih nagelnov in l^pih gaftro^, ki p^, še lie cveto. Ko pridem tjakaj na obisk i$e bodo tamošnje Vinice in v 4r;ve"vsega'z rožami otrinf-ale. Je^mi prijel Še ne Najbrž-V ta^vM' zna naj-ij patice. peči in ki ima naj-ViG^ $$ pod palcem. '<».v ^■jf— Moj znalli prijatelj gorenjski ' prijatelj Francelj v Kamenitih Studencih, država yTaja Mhika, mi piše, da mu je lefoš na Belo nedeljo gazolin v tenku i\a kari zamrznil. Vpraša me zk svet'V tej zaffevi, ker se boji ekspložna. — Temu prijatelju svetujem, da naj si ijabavi en zakelj; istega naj J^znotraj polima in ga napolni z gazolinom. Na ta ančin ne bo gazolin zamrznil, ker je ža- uif mmt^migomm-Mmi pa>n0 še obsije z enim starim GLASILO K. S. K. JEDNOTE 27. APRILA 1921. 1 ---- či Krašovec Martin Krpan, ko je bruse v žaklju na Dunaj vozil. Morda bi dala ta stvar celo patentirati! Frank, go ahead, bova imela fift\vfifty. . Nekdo po imenu "Žek" v Pittsburghu, Pa. bi rad, da bi jaz njih naselbino poslovenil. Mislim, da prihaja to ime iz beseda špica, ker tam žeblje delajo in druge železne špiča-ste reči. Namesto Pittsburgh, Pa recimo Špica burk, ali »Spi-ca-burklje. — Beseda burg izvira gotovo iz slovenskih bur* kelj. lino predmestja Allegheny, Pa. je pa tudi sloverisker ga izvora, čeravno ne tako dobesedno. Jaz mislim, da so bili tam prvi naseljenci Slovenci, ki so barantali z živino, ali da so gonili vole naokoli; iz tega je nastalo ime Vole goni, popačeno Allegheny. Bližnja premogarska naselbina Braddock izhaja tudi iz slovenščine "brada". Tam so naši ljudje sprva nosili dolge mužtace ali brade. Beseda \Villock, Pa. je tudi slovenska: vile in lok, ali log; ravnotako so tudi mesto Steelton Slovenci ustanovili, domača beseda "stil" (drog) pa ton (glas) ali Tine (Tona) nam to dokazuje. Za druga mesta bom pa e dni zgodovino preštudiral in poizvedel, kje so naši Sloven-pi prvi živeli. Dognal sem tudi da je ime našega mesta Žulet slovenskega izvora. Žulj in leto. Kranjci so začeli prvi •v vajermilu delati, kjer so fcitparadi jaz jahal. o in dan garali, da so imeli žuljeve roke; iz tega je nastala beseda Žul let, pokvarjeno (Joliet.) Od predsednika našega lokalnega Pickle Trio (kumar-ne trojice) sem zvedel, da je šel Jazbec na vakejšen k stricu Maraškinu v Vajo mink. Feronka in#Bebar sta zelo ek-scajtana vsled dolgočasja. Pa bo že boljše ko Onkrat našo Široko cesto sfiksajo. Tedaj bo velika parada, katero bo Pickle Trio preredil in vodil. B>ronka bo spredaj jahal kozla, Jazbec mulo, Bebar po ko-itruna. Karte in' Vabila za to parado bomo takrat razposlali, obkneo ' 1 f vi li, ko ne bo več blata po Brod-vej štritu. Jaz jo bom zadej marčal z oil i in slamnikom na glavi. p — Te dni s društva bd: Društvo štaparjev. Asesmenta ne bo nič, podpore in pijače pa dosti. Glavno zbirališče bomo imeli na severnem kornerju Šternove prodajalne pod lam-po kjer je bara s pipami kar na cesti. F,ina in mrzla* pijača je sleheniemu zastonj in vedno na razpolago, samo pipo je treba priviti. Zdaj samo iščemo kandidate za nadpredsed-nika tega društva, ki bo imel $0000$ plače na leto pa penz-jon. Štaparsko himno imam tudi že v delu, skomponiral jo bo moj prijatelj Martin, ki tudi štapa. Za dtthes naj to zadostuje. Nimam prav dosti časa, ker grem gliste in črve kopat za ribolov. Če bom kakega okovanega "karfa" iz kanala potegnil, ga bom pa v oni Brod vej VABILO "D \ vird\»jn 1; 0b 3 Uri 1>riredi pevsko društvi C S v" v TURŠKI KRIZ, v dvorani na 62 St] Marks Place, New York, N. Y. ] jpri ie.prbsta zabava in žrebanje dveh cekinov po $10.00 vsak Cist. dobiček je namenjen slov. cerkveni občini v Rrooklyaui ^ Lljiuhio vabimo vse Slovence in Slovenke k tej prireditv'i, katera bode ena najlepsh, *ar se jjk je flo s^jdaj priredilo v mši naselbini « ^ SPORED: I. Godba. 2. "Bledi mesec" ...................................mešani zbor — poie "D V\ICA" 3. "Da.cn, Snowflake. in Arcadia"...........?......Waltz X u'vifocU M^ss^Mary^Ore^iek mL ^ ^ ^ I r^pfSS! : u\ v^r or^f T^ j 6: Igra "turški Kri^" V fctfh' dejanjih. g w t i/ : OSEBBJ: Uršula .......—Miss MoTlie Burgar 1 1. 2ena MtHa ^...^-. .. . M i^s Marjr De tac Meta ............„M!iss Mary Balantič Pavel -----------—Mr. Josip Mole Dihur —---------Mr. Karol Lustik Strigalica ------------Mr. John Murn Juzuf-Paša........Mr. Artluif Serdoc (Ali> ..................Mr. Fraiik Stariha Turki: Mahmed..Mr. John Pribelie (Kara) .......Mr. Valentin Orehek Takob ------------------Mr. George Sute Za nrnogobrojen obisk se priporoča ' —Miss Mary Peterka* 2. Žena ------Miss Margaret h fant-----------Mr. Frank Stariha 2. Fant ----------Mr. John Pribelič Starec----------Mr. Valentin Orehek Pastir-----------------Mr. George Sute 1. dekle—Miss Josephine Peterka 2. Dekle ~.._.Miss Anna Balantič 1. mož -------------Mr. Frank Tončič 2. Mož..--------T---Mr. John Kluo, Dekleta, možje. "DANICA" WERK MEMH0oV?ncfr0krajske IMPORTIRANE "SENSE-w^KK-KKh.NHOF KOSE, garantirane, v.dolgosti 25, 27, 29, 31 in 33incev s ključem in rinko za koSo pritrditi ita kosišče. Cena eni kosi s ključem in rinko__:_______________$2.75 Sest kos skupaj ali več po........................ ~ 2 50 Garnitura klepalnega orodja ________________1 __ j grt BERGAMO brusilne kamne in. mot ike" do bi nT pa tekom enega meseca. , Za vse blago jamčim kdor ni zadovoljen, mi lahko naročeno vrne in mu povrnem denar. Pišite na: * ALOIS SKULJ, 323 EPSILON PLACE BROOKLYN, N. Y. I S temperničnim pozdravom vdani Vam Mike C. P. S. Pismo bivše znane new-yorŠKe kuharice, moje nekdanje znanke, ki. živi sedaj v Kansas? priobčim prihodnjič. Ta kuharica bo prišla za nmno v Žulet v svrho možitve, jia ne bo nič vofceti!--- Pozor gg. tajniki krajevnih društev Kadar potrebujete nova društvene pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO 2143-50 Blue Island Are., Chicago, 111. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene, točnosti in okusnega, dela. Osobito vam priporočam zelo pripravne Vplačilne knjižce za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Dalje ti^nwBO v zalogi prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje boiriiške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskalne imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole zaa vodstvo članov, da se ima na podlagi teh £ol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu .vzorec gorinavedenih tisko^ vin na ogled brezplačno 1 POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! ALPENTINKTURA je najuspešneja na svetu za rast in proti izpadanju las. Alpenpomada za brke in brado; kurja očesa in bradovice v 3 dneh popolnoma odstranim; rumatizem v 6ih dneh popolnoma o-zdravim Bruslintinktura od katere postanejo sivi lasj'e popolnoma naturni; rane opekline, potne nog^ in za druge bolezni imam Jako uspešna zdravilo. Pišite takoj po cenik in Koledar in Knjižico za leto 1921, kar pošljem zastonj. Pošljite marko za 5c za poštnino. Knjižica velja v potrebi več kot $10. JAKOB WAHCIC, 6702 Bonna Aveue N. E. CLEVELAND, OHIO. NOTARSKI POSLI so najvažnejši za Slovence v" Ameriki, in vsled tega j ed&lžnos* vsa-kega rojaka, kojega geslo.je PREVIDNOST, da jih poveri takemu,notarju, ou katerega .sposobnosti in zanesljivosti nima slovenska javnost ,niti najmanjšega dvoma. " V ''' ' Kadar rabite pooblastila, kupne pogodbe,-vknjižbe ali in' tabulacije, obveznice,1 izbrisne pobotnice, prošnje za dobavo svojih - sorodnikov ali' znancev iz starega kraja, aH ako hočete izvedeti stanje, kakega zemljišča tu,ali v domovini, tedaj se zaupno obrišite na znano • ' 1 • ' ■ 1 SLOVENSKO NOTARSKO PISARNO i' ' * ' ' ga*? Javni notar t soba 102 Bakewoll Bldg., Pittsburgh, Pa., Cor. diamond and Gran^ Sts„ Ali zvečer na domu: 208—57th and Butler Sts. ' Anton Zbasnik Javni notar VOLJA—SREDSTVA—PRAKSA Za točno irv vestno izvršitev poslov, ki so y zvezi_ s pošiljanjem denarja v stari kraj, s potovanjem v domovino, z dopremljenjtfm oseb v Ameriko in . z drugimi posli tega pddrocja, so nujno potrebne tri glavne stvari: volja,'sredstva, praksa. Našo resno voljo za točno službo najbolje dokazau-jejo številna zahvalila pisma od rojakov,, ki »a se^, sedaj pošlužili naše tvrdke. Naša sredstva so naš dobra organiziran urad, naše dobre zveze s starim krajem, naša zastopstva pa-robrodnih družb in naše državno bančno dovoljenje in državna kontrola čez naše poslovanje. Nad 1,400 potnikov, ki so z našim posredovanjem do sedaj potovali v stari kraj ali od tam sem, govori o naši praksi. i , Ako hočete Vi poslati denar v stari kraj, potovati v štiri kraj ali dobiti koga iz starega kraja, je v Vašo korist, da se obrnete na: Zakrajšek & Česark SLOVENSKA BANKA. 70—9th Ave. New York City. FARME IN ZEMLJIŠČA . lahko kupite tekom tega prihodnjega meseca po nizki ceni, z malim naplaeilom in na lahka letna odplačila. Rodovitna zemlja, zdrav, prijazen in lep kraj. Dobra voda in dober trg, kjer se pridelki prav lahko prodajo. Tu rastejo vsakovrstni poljski pridelki, raznovrstna žita in sadje. Pišite po pojasnila na SANBORN COMPANY 383' FIEST AVE. - MILWAUKEE, WIS. Slavna društva K« S. K. J., pozor! Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznkfe, pobdtnice,. bolniške liste, društvena pravila i. t. d., dalje v*e tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja slovenska unijska tiskarna. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenske-., ga na angleški jezik. Kadar torej rabi vaše si. .društvo kaj .^kovin, obrnite se do ^aa. V naši tiskarni »e ti.ka "GUuilo" K. S. K- J. AMETRIKANSKI SLOVElNEC 1006 N. Chicago St, joliet, M. Š1FKARTE za DUBROVNIK, TRST, HAVRE in HAMBURG po najporoljnejih cenah za najsigurneje brzoparnike. DbPRE^/W.MO osebe iz starega kraja z malimi stroški in brez za- - ' vlačenja. . • • ■ POŠILJAMO DENAR v domovino, ter izdajemo čeke na dolarje, ali krone, katere izplačujejo razni denarni zavodi t starem krajo. ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe za življenje in ponesrečbe. NAŠ ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek prevzema tožbe, tir-jatve, prevode, uknjižbe in vse v to stroko spadajoče posle tamkaj in v domovini. PRODAJEMO hiše, lote ter farme pod ugodnimi pogoji. ZA DOBRti POSTREŽBO JAMČI John A. Lajevich & Co. Telephone Canal 4116 1137 W. 18th Street :: CHICAGO, ILLINOIS (Dalje.) pred sodišče te po- 41 In še stavijo.'' Z eno besedo, vsi so se razburili. Zadnje čase smo res i-HOeli slabo hrano; sploh so nas trle vse nadloge hkrati. Glavno pa je bilo obče kopr, neče razpoloženje in vsakdan ja zatajena muka. Katoržnik je že po svoji prirodi prepirljiv iil puntarski; toda redkokdaj se zgodi, da bi se dvignili vsi hkarti ali v velikem številu; vzrok tega je neprestana različnost mej. To je čutil sleherni izmed njih; in zato je bilo pri nas več zmerjanja kakor st varnosti. Tistikrat pa razbur. renje vendarle ni ostalo brez posledic. Začeli so se zbirati v gruče, zmerjati in zgovarjati se po kasarnah, in z zlobo so pripovedovali zgodovino vse ga majorjevega upraviteljst va; spomnili so se vsake naj manjše reči. Nekateri so bili se posebno razburjeni. Pri vseh sličnih prilikah se vedno pojavljajo hujskači in kolovodje. Kolovodje so v takih slučajih, t. j. v lučajih 'preten-zij', vobče jako zanimivi ljud je, in to ne le v ostrogu, nego v vseh! zadrugah, vojaški oddelkih in drugod. To je poseben tip ljudi, ki si je povsod podoben. Vročekrvni so, žejni pravice ter silno naivno in pošteno prepričani o p jeni brezpogojni, neomenjeni in, kar je glavno, takojšnji izvršljivosti. Ti ljudje niso neumnejši od drugih, celo jako pametni se najdejo med njimi; toda preveč vročekrvni so, da bi mog li zvito računati. Gotovo nastopajo 7 mnogih slučajih tudi ljudje, ki znftjo spretno voditi maso in tako priboriti zmago, toda ti tvore že drug tip narodnih voditeljev, tip, ki je pri nas jako redka prikazen. Ti pa, o katerih govorim tukaj, zapcčetniki in kolovodje ^pre tenzij\ izgube skoraj redno s-vcjo in gro in ostanejo zaradi nje prebivalci ostrogov in katoržnik i. Zaradi svoje vro-čekrvnosti izgubljajo, a ravno fr'svojo vročekrvnostjo tudi v-plivajo na maso. Za njimi gredo vsi radi. Njih ogenj in poštena volja vpliva na vse in naposled se jih oklenejo tudi najneodlicnejši. Njih slepa slepa prepričanost o uspehu zapeljuje tudi najbolj zakore-nele skeptike, vzlic temu, da sloni ta zavarovanost včasih na tako šibki, otročji podlagi, da se začudiš čudom, kako so mogli iti za njimi. Toda poglavitno je pa to, da gredo oni pr vi v ogenj in gredo brez strahu. Oni se zapode kakor biki s povešenimi rogovi, pogostoma brez poznanja stvari, brez o-preznosti, brez tistega praktičnega načina, . gj katerim doseže neredko najpodlejši in najumazanejši človek uspeh in pride suh iz vode. Oni si neiz ogibno polomijo roge. V vsakdanjem »življenju so to žolčni. 3itni razdražljivi in nestrpni ljudje, najpogosteje pa zelo o-mejeni, kar tvori sicer njih glavno moč. Najneprijetnejše je pri njih to, da dirjajo namesto naravnost proti cilju v-časih na stranska pota, name: sto k poglavitni stvari — k malenkostim... Sicer pa je treba povedati še par besedi o tem: kaj pomeni "pretenzija"?... V našem ostrogu je bilo par ljudi, ki so prišli vanj zaradi pretenzije. Oni so se tudi zdaj najbolj ;razburjali pri Jiuzar4-jih, vrčokrven, nemiren in samci j ub«n človek, a drugače pošten in pravičen. Drugi je bil Vasilij Antonov, človek, ki se je razburjal nekako hladnokrvno, s predrznim pogledom in visokomernim, sarkastičnim smehljajem, jako bistre glave in istotako pravičen. Toda v-seh ne prešteješ, preveo jih je bilo. Med drugimi je smukal tudi Petrov semintja ter prisluškoval pri Vseh gručah; govoril je malo, toda bil je oči-vidno razburjen in je skočil prvi iz kasarne, ko so se zače li postavljati v vrsto. Naš ostrožni podčastnik, ki je opravljal pri nas dolžnosti narednika, je prišel takoj ves* prestrašen pogledat. Ko so stali arestanti v vrsti, so ga poprosili vljudno, naj pove majorju, da želi katerga govoriti z njim ter ga.poprositi o-sebno ža nekatere reči. Naro čilo, ki ga je dobil podčastnik, je bilo nekaj nenavadnega in ga je pripravilo v silno grozo; toda ni si ga upal zamolčati majorju. Prvič bi se bilo potem lahko zgodilo še kaj hujšega, zdaj, ko je bila katorga že enkrat nanegah; vse naše predstojništvo je bilo glede ka-torge nekam pretirano bojazljivo. In drugič, če bi tudi ne bilo ničesar in bi si vsi takoj premislili ter se razšli.—tudi v tem slučaju je bila podčastni-kova stroga dolžnost, poročati predstojniku o vsem, kar se je zgodilo. Ves bled in drhteč se je naglo odpravil k majorju, ne da bi prej sam poizkusil iz-praševati ali opominjati ares-tante. Videl je, da v tem tre- Brez vsake slutnje, kaj se godi, sem stopil tudi jaz iz kasarne, da se postavim v vrsto. Vse podrobnosti o zadevi sem izvedel šele pozneje. Takrat sem mislil, da se vrši kak pregled; ker pa nisem videl straže, ki ga opravlja, sem se začudil ter se začel ozirati. Obrazi so bili razburjeni in raz draženi, nekateri celo bledi. Sploh so bili vsi v skrbeh in molčečni v pričakovanju svojega razgovora z majorjem Zapazil sem, da so me pogle. dali mnogi z največjim začudenjem, a so se molče obrnili v stran. Očividno jih je osupnilo, da sem se postavil z njimi v vrsto; očividno niso mogli verjeti, da bi hotel tudi jaz pokazati "pretenzijo". Vendar pa so se skoraj vsi, ki so stali okrog mene, zečali obračati k meni. Gledali so me s vprašujočimi očmi. "Kaj pa delaš ti tukaj V' me je vprašal osorno in glasno Vasilij Antonov, ki je stal dalje cd mene kakor drugi ter je govoril z mano doslej vedno vljudno in vikajo. Začudeno sem ga pogledal, prizadevajo si še vedno, da bi uganil, kaj pomeni to, in že sluteč, da se godi nekaj nenavadnega. 4'Zares, kaj ti je treba stati tu? Spravi se v kasarno/' mi je dejal mlad arestant iz vojaškega oddelka, s katerim sem bil dotlej popolnoma neznan, dober in tih fantič. "Ta reč ti tvoja skrb." "Saj se postavljajo v vrsto," sem mu odgovoril. "Mislil sem, da bo pregled." "Železni kljun," je menil drugi. "Muhoklavci!" je dejal tretji z nepopisnim zaničevanjem. Ta novi priimek je ; izzval vseobči smeh. "On je v kuhinji v milost" je dodal še nekdo. "Ti ljudje imajo povsod raj; tu je katorga, oni pa jedo kolače in kupavajo praseta. Saj ješ lastno hrano; kaj ležeš semkaj!" "Tu ni kraj za vas," je iz-pregovcril Kulikov ter stopil prijazno k meni, prijel me za roko in me odvedel iz vrste. (Dalje prih.) nutku ž njim niti ne bi govorili. Kdor hoče dobiti svojce v Ameriko, naj si da hitro pri meni narediti potrebne listine, tako da oseba v starem kraju dobi dovoljenje od ameriškega konzulata prej kot mogoče. Za slučaj neuspelosti ali za-kasnelosti prošenj povrnem denar. MATIJA SKENDER Javni notar za Ameriko in stari kraj. 5227 Butler St. I Pittsburgh, Pa. m-' y+.J FARME NA PRODAJ. Rojaki f Kadarkoli ste namenjeni kupiti farmo, oljrjait« se na mc in bodite nverjeni,* da boDte dobro postrežehi. Imam 10 letno skušnjo o prodaji zemljišč, in set3aj prodajem farme kooperativno v državi New York, Pennsylvania in Ohio; vsa prepisna dela pa sam urejujem. Spomladanskih cenikov je sedaj zmanjkalo, in s 15. majem izdam dru- ge- Predno kje kupite meni sa pojasnila. kmetijo, pišite John Znlich Farm Agency ' 6313 St. Clair Ave. Cleveland, 0. PATENTI. Pišite po mojo knjigo s pojasnili o patentih in iiznajdbah, katero se vam pošlje ZASTONJ na vašo željo. IZNAJDITELJI in drugi, naro&ite si to knjigo. < Ime A. M. Wilson je poznano že nad 30 let in vsaka stvar, ki jo nameravate patentirati, se sprejme pri nas z zvso pažnjo. Pošljite nam model ali obris vase iznajdbe v pregled. Pišite še damaes po to slovensko knjigo na sledeči naslov: A. M. Wilson, Inc. Registered Patent Attorneys, 315 Victor Bldg., Waashington D. C. ZA ODVETNIŠKO TOLMAČENJE ALI NOTARSKA OPRAVILA obrnite se v vs*h »lučajih na nas in Vam bomo zadeve povoljno uredili. E. Greenwald, odvetnik. William B. Laurich, Slovenski javni notar. 1900 W. 22 Place. Chicago, III Telefon: Carnal 5777 (Nasiproti slovenske cerkve.) FARME Na prodaj imamo večje število obdelanih in neobdelanih farm v državi Wisconsin, posebno v štiri znani slovenski farmarski naselbini v Wilfardu, kjer je naseljenih že okrog 200 slovenskih farmarjev. Kogar veseli kmetijstvo in želi postati neodvisen, je Wisconsin, najbolj primerna država za kmetijstvo, posebno pa še Willard med domačimi rojaki. Pišite za potrebne informacije. MLADIČ A VERDERBAR, Chicago, 111. THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelka. Kose, brusi in pile IZ STARE DEŽELE. Edina agentnra za celo Ameriko za najboljše vrste kose, na katerih je znak zvezde repatice (komet), zamorete kupiti le pri nas. Te vrste kose so zanesljive in jamčene ;dolge so od 30 do 32 palcev in jako lepo izdelane. Cena ene kose je $3.75; en ducat (12) kos. po$3.25 vsaka. Potem imamo tudi ceneje kose po $2; ampak te vrste kose niso jamčene. Brusne kamne pro-dajemo po 50c, devet palcev dolge pile iz najboljšega jekla po 65c. Jamčimo tudi naše klepalho orodje. Cena $1.50 j drugo^ malo težje $1.75. Že več rojakov je. pred tem oglašalo, da imajo kose iz stare dežele, ko sem jih pa naročil, sem pa dobil en kos obžganega pleha in prav zanič, ker je bilo tukaj v Ameriki narejeno. Mi plačamo vožnino na vse kraje. Pošljite takoj Money Order z naročnino, ker to blago bo kmalu razprodano. Zapomnite si naslov: STEVE STONICH, 207 Lake Si, Chisholm, Minn Največja trgovina z železnin6 in pohištvom. Največja slovenska banka v Ameriki V 3 TEDNIH POŠLJEMO denar v stari kraj in Vi dobite v roke potrdilo (pobotnico) z lastnoročnim podpisom prejemnika v teku 6 TEDNOV VSEGA SKUPAJ. v Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ceneje, nego ga ima kedo drugi. Naia banka je DRŽAVNA BANKA, vsled če-sar nam lahko brez strahu zaupate .Vai denar. Prodajamo šifkarte za vse t)ar°brode. Dobavljamo potnike iz starega kraja; izdelujemo potne liste (pose) in vse drugo, kar je potrebno za pot v domovino ali iz domovine v Ameriko. Pišite nam za vsa pojasnila v svojem materinskem (slovenskem) jeziki* SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 WEST 23 8TREET. NEW YORK, N. Y. Glavnica $100,000.00. Rez. fond $30.000.00 ■. k Zanesljivo in hitro / r SflB poskrbuje denarna izplačila v stari domovini in opravlja druge bsnčat posle FRANK SAKSER STATE BANK | 82 Cortland St., New York, N. Y, Rojaki, poslužujte se v vseh zadevah te slovenske banke, ki je Loj stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100,00|0.00 glavnice in $50,000.00 rezervnega zaklada. li Za cene denarju glejte list "GLAS NARODA" — za — .A -1 FRANK SAKSER STATE BANK FRANK SAKSER, predsednik. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delaju špekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi. Mi p!a£ajM»o um hranilno ulojo po 3 odst ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete. Naia banka je pod nazorst. vom vlade Združenih držav in članica federalnega rezervne, ga sistema. Pri pošiljanju denarja t Jugoslavijo bodite previdni Brezvestni mešetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti s nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar t staro domovino I Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam tir Vam ji bodemo shranili brezplačno THE JOLIET NATIONAL BANK * JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 POŠILJAMO DENAR Y STA- RO DOMOVINO. Vsaka pošiljatev je zajamčena ali garantirana. Ako želite privesti sem svoje sorodnike iz stare domovine vam prodamo parobrodni listek veljaven o