163. mm. i L]Bbl]aiI( i poiedeljek II. julija 1819. Ins aratl: Prostor 1 m/m X 54 m/m za navadne in male oglase 40 vin., za uradne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. — Pri naročilu nad 10 objav popust Vprašanjem glede in s era to v naj se priloži znamka za odgovor. Hnaflova Cpr^vnistvo „Slov. Naroda11 tn „Narodna TIskarna11 ulica št 5, pritlično. — Telefon it 90. »Slovanski Narod4' velja v Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . K 84'— polletno ....... m 42'— 3 mesečno...... „ 21'— l - ...... m T- w Mnbllanl In no posti i V inOMB&StTO! celoletno......K 95*— polletno.......„ 50-— 3 mesečno . . # . . . „ 26*— t* ........ 9"~- No\i naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno (njj" po nakaznici. Na samo pismena naiocila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati Uredništvo „Slov. Naroda" Knaflova nlica *t 5, I. nadstropje. Telefon štev. 34. Dopisa »prejema lo podpisano In zadostno franko v au o. laT Rokopisov na vrata. *V] Posameina Številka velja 40 vinarjev« žene v Pariz, 3- julija 1919- Kakor se vidi iz nekaterih' poročil, katera je prejela zadnji čas naša pariška delegacija na mirovni konferenci iz domovine, polastilo se je zadnji čas našega občinstva vznemirjenje vsled našega premoženja, ki se nahaja v Avstriji, zlasti na Dunaiu- Vzroki temu so različni. Pred vsenv stroge mere, ki jih je napravila Avstrija napram lastnikom kakoršnega koli premoženja v svrho bodoče obremenitve s premoženjskim davkom, ki naj bi se naložil tako avstrijskim kakor tudi tujim lastnikom- Ta davek ima baje segati do 80% premoženja in toraj pomenja za lastnika konfiskacijo skoraj celega imetja. Daljša bojazen je imela za vzrok dejstvo, da obstoja skoro vse naše premoženje v Avstriji (okoli 1-300 milijonov kron) v ttrjatvah in da bi bilo vsled tega to imetje izgubljeno v slučaju, da preteči gospodarski polom v Avstriji postane resnica« Ta bojazen je bila tem bolj utemeljena, ker naše interesirano občinstvo ni imelo informacij o teni, kaj se je v tem oziru storilo zanje na mirovni konferenci- Priznati je, da so imeli naši maloštevilni ekonomski eksperti na mirovni konferenci dela več nego čez glavo *in da jim ni ostajalo časa, da informirajo občinstvo- Pa tudi če bi časa imeli, bi moglo biti predčasno informiranje samo v škodo in bi bile izpremembe, ki so se od časa do časa izvršile tekom tozadevnih pogajanj, mogle nafte občinstvo samo izbegati« Tudi danes sicer ta vprašanja Še niso vsa definitivno rešena, ali vendar imajo odločbe že precej jasno obliko, tako da mislim, da danes informacija javnosti more biti samo koristna. Pred vsem je bila mirovna konferenca mnenja, da se na novo osvobojene državljane zavezniških držav nanašajo vse one splošne odredbe, ki se tičejo vseh drugih zavezniških podanikov- V smislu teh odločb se Avstrija zavezuje, da dvigne oziroma zaustavi vse izredne vojnS mere in vse dispozične mere (nadzorstvo, prisilna uprava, sekvester, rubež, uporaba, prodaja, likvidacija, anulacija vrednostnih papirjev itd-), ki jih je preduzela z ozirom na sovražno premoženje, ako likvidacija še ni končana. Vse to premoženje bo vrnjeno opravičencem, ki bodo postali zopet njegovi neomejeni lastniki« Pristojbine ali davki na premoženje (iz kapitala), ki jih je Avstrija že naložila ali pa jih še bo naložila po 1« novembru 1918 na to premoženje, se bodo upravičencem vrnile zajedno z restitucijo premoženja samega« Avstrija se zavezuje, da bo vposta-vila vse to premoženje v oni pravni stan, v katerem se je nahajalo premoženje avstrijskih podanikov na podlagi zakonov, ki so veljali pred vojsko in da ne bo podvrgla tega premoženja nobeni meri, ki -bi se tikala lastnine same (konfiskaciji), ln ki bi se ne tikala zajedno rudi premoženja Avstrijcev sa-. mih- V slučaju sekvestracije imetja (ti-čočega se tako Avstrijcev samih kakor i tujcev), pa se Avstrija zavezuje, da da interesirancem primerno odškodnino. Ako so podaniki zavezniških držav radi izrednih vojnih mer utrpeli na svojem premoženju v Avstriji kako škodo, je Avstrija dolžna plačati odškodnino, ki jo bo določilo mešano mednarodno razsodišče« Za to odškodnino garantira vse avstrijsko premoženje, ki se nahaja na ozemlju intere-sirane zavezniške države- Ako je bila likvidacija že dokončana, je ta sicer veljavna, aH Avstrija je dolžna napraviti vse potrebne korake, da more postaviti interesiranca, ki je podanik kake zavezniške države, zopet v prvotni pravni stan in je dolžna v to svrho odškodovati vse one, ki hi vsled vpoetavitve v prejšnji stao utrpeli kako škodo. Vendar imajo pravico, zahtevati vrnitev predmeta in natura samo podaniki onih zavezniških držav, v katerih se zakoni, zapovedujoči občo likvidacijo sovražnega premoženja pred podpisom premirja še niso izvrševali- Med te države spadamo tudi mi- Podaniki drugih držav (n- pr-Angleške) imajo samo pravico zahtevati odškodnino v denarju, ali tako, s katero bo dotični interesiranec sam zadovoljen« Glede plačevanja denarnih tirjatev je v posebnem poglavju določeno, da ima vsaka zavezniška država pravico zahtevati, da Avstrija v svrho tega plačevanja vpostavi posebni urad za verifikacijo in kompenzacijo tirjatev- V tem uradu bo koncentrirano vse priznavanje tirjatev, vsi spori radi teh tirjatev in tudi plačevanje teh tirjatev. Privatno, direktno izplačevanje bo prepovedano, ravno tako uveljavljanje tirjatev pred navadnimi sodišči« Za spore bo pristojno posebno mednarodno razsodišče, ki bo odločevalo v eni sami instanci definitivno- Glavni princip tega urada je, da država sama n. pr« (Avstrija) vzame v svoje roke iztir-javanje in izplačevanje tirjatev sovražnih podanikov (n- pr« Jugoslovanov) in vsled tega tudi poroko je za iztirljivost vseh onih tirjatev napram svojim lastnim podanikom, ki niso bile neiztirljive že pred vojno« Avstrijci toraj ne bodo plačali direktno našim upnikom, ampak avstrijskemu uradu za verifikacijo in kompenzacijo, avstrijski urad bo vsak mesec obračunal z našim, ki bo dotične svote izplačal našim upnikom- Istim potom bodo plačevali tudi naši dolžniki avstrijskim upnikom- Izrecno je pripomniti, da se bodo potom tega urada plačevale samo tirjatve iz dobe pred vojno. oz. pri nas iz dobe pred 1- novembrom 1918- Vse druge, poznejše tirjatve se bodo plačevale i dalje normalnim potom Daljša splošna določba, ki je deloma v najožji zvezi s predpisi o uradih za verifikacijo in kompenzacijo, določa, da vse avstrijsko premoženje, ki se narnin na ozemlju kake zavezniške države, garantira za premoženje podanikov dotične zavezniške države, ki se nahaja v Avstriji« anke za taivtev. Pred par dnevi se je izdelal v ministrstvu v Beogradu zakonski načrt za novo banko, ki bo imela pravico tiskati in izdavati jugo-slova nske bankovce. Obeta se nam torej banka, ki bo imela iste posle, iste dolžnosti in iste pravice, kakor v bivši Avstriji avstro - ogrska banka. Vsakdo, kdor se le količkaj spozna v poslovanju emisiiske banke, osobito banke, ki bo imela nalogo ,da bo uredila zamotano valutno vprašanje ter nalogo, regulirati naš denarni trg, mora reči, da je zakonski načrt, kakor ga je napravilo ministrstvo. noDolnoma nesprejemljiv. Preobširno bi bilo, ako bi hoteli sedaj vse velike napake tega načrta primemo kritizirati. Naj zadostujejo samo nekatere točke. Glasom tega načrta bi imela banka pravico, da določi v s d o r a-z u m u z vlado regulacijo, do kateri naj se zamenjajo avstrijske krone z novim denarjem našega kraljestva. Narodno predstavništvo nai bi se odreklo pravici, da samo določi, koliko naj izgubi nase prebivalstvo vsled avstrijske krone. Poznamo. kal razumeva gosp. minister Ninčič pod »regulacijo« naše valute. Do sedaj ni napravil še ničesar, da bi upranil naše kraje pred uvozom velikih množin avstrijskih kron Iz Avstrije in Ogrske. Finančno ministrstvo deluje s svoio oa-sivnostjo na to, da izgubi avstrijska krona svojo veljavo, da izgubi naše prebivalstvo velik del svojega premoženja. In sedaj naj bi izročili usodo avstrijske krone, to je še precejšen del svojega premoženja gospodu ministru Nlčiću, ki le dosedaj uničeval vrednost avstrijske krone. Nikdar ne smejo naši poslanci dovoliti, da bi se dala vladi pravica, da ona določi razmerje, do katerem se bo zamenjala avstrijska krona. To pravico si mora Dridržati Narodno predstavništvo sarrto. Težko breme čaka naš narod radi ničvredne avstrijske krone, ravno raditega Da ie neobhodno potrebno, da se to vprašanje resno premisli, da *a vooštevajo vse posledice, ki bi jih imela ena ali druga odločitev. Nikakor ne gre, da se reši to vprašanje na tak diletantski način, kakor svoj čas ono zloglasno »Ninčićevo žigosanje«. Za sedai naj zadostuje. Povemo pa naj, da je predloženi načrt o Narodni banki poln težkih oogreškov, ki bi imeli za celo gospodarstvo, za bogatega in revnega težke Dosledice. Ta načrt je tak, da bo uničil ne le avstrijsko krono, ampak tudi nov jugoslovanski denar in minister zahteva, nai mu damo kot garancijo vse državne eozdo-ve, ki bi šli. čez nekaj let ako se sprejme ta načrt, na dražbo. Prof. —yMoBb: Rasla boljševizem. v. Šolstvo. Vzgoja mladine v zveste sodruge boljševiške komune je samoumevno već kot samo programna točka: poleg skrbi za rdečo gardo in komunalizacijo premoženja je to glavna naloga smo-trenega boljševizma. Na kak način skuša rešiti država to nalogo? Sovjetska vlada posveča svojo skrb v enaki meri vzgojiteljem in gojencem, z obema faktorjema postopa popolnoma enako samo da imajo gojenci nekaj več pravic kot njihovi učitelji. Med učenci in učitelji naj ne obstoja samo prijateljsko razmerje, marveč vsi naj se čutijo tovariše. Učenci niso mogli tega izpo-četka popolnoma razumeti. Ko je ravnatelj nekega moskovskega gimnazija natančneje razjaŠnjeval svojim učencem dotični odlok naučnega oddelka sovjetske vlade (oddjel narodnago obrazovanija sovjeta rabočih, krestjanskih i soldatskih deputatov), vprašal je učence, ali so ga tudi razumeli. Vse je molčalo, oglasil se je samo eden, ki je bil radi svojega hudega iezika že večkrat kaznovan: »Tovariš direktor .ali smem izstopiti?« (Tovariše direktor, mogu ja vviti?) Mejtem so dobili učitelji koncem maja 1918 naznanilo, da ostanejo v službi samo še do 1. septembra. Kdor • zmed njih hoče prositi nameščenja na kateremkoli zavodu v prihodnjem šoT-skem letu. naj predloži naučnemu oddelku prošnio z navedbo svofega delovanja v občekorisrnih združbah; dalje nai navede, katerim znanstvenim, gospodarskim in družabnim društvom pripada, pri katerih novinah in Časnikih sodeluje, naj našteje svoja dela in natančno izjavi svoje politično prepričanje. Prosilci se vpišejo v kandidatsko listo. k| se javno raznoloži. V to listo vT^eio tudi o^cbe brez k?ke peda-gošTce, da. celo brez akademike iz-ohrnzbe. v koPkor bi se javile. Avgusta 1918. bi se bile imele vršiti volitve in sicer v kolegiju, sestavljenem takole: od osemnnistih članov imenuje centralni sovjet šest, šest okrajni sovjet (torej dvanaist bofTševikov), dva zastopnika s pravico glasovanja odpošlje svet učencev, dva svet staršev in istotako dva zastopnika skupno učiteljstvo do-tjčnega volilnega okraja. Učenci štirih višjih razredov izvoUjo po 2 do 4 razredne zastopnike, ki volijo skupno dva zastopnika šole. Šolski zastopniki vseh Šol v volilnem okraju volijo potem iz svoje srede dva zastopnika v volilno komisijo. Enako se sestavljajo roditeljski komiteji na ljudskih, meščanskih in srednjih šolah. Zveza roditeljskih komitejev voli nato svoja zastopnika. Organizacija ruskega učiterjstva je seveda .mnogo starejša kot gori imenovane zveze. Za časa volitev pa so imele v rokah brezpogojno vodstvo učiteljskih krogov tri strokovne organizacije, od katerih je zopet prva v naslednjem navedenih skupin po vplivu \n uspehih daleč nadkriljevala ostali dve. Te tri Zveze sb: Strokovna zveza nameščencev v upravni, vzgojevalni in učni službi na srednjih šolah (proiessionalnij sojuz slu-žaških po administrtivnoj učebno vo-spitatelnoj časti v praviteljstvennih srednjih učebnih zavedenjah). Druga Zveza nosi smiselno namesto »držav-ne srednje šole« v svojem sicer doslovno enakem poznamenovanju besede »privatne srednje šole«; tretja skupina se imenuje: »Zveza učnega osob-ja na ljudskih in meščanskih šolah«. Ta slednja Zveza je po svoji tendenci socijalno - revolucionarna (nekoliko zapadnoevropska kmečka stranka). Zveza ačiteljev privatnih srednjih šol pripo-znava v gotovih vprašanjih oblast boljševiške vlade, nasprotno pa odločno obsoja delovanje bo'jševikov Zveza državnih srednješolskih nameščencev; peča se pa izključno samo z vprašanji šolske politike. Te tri zveze so torej sklenile skupen nastop ob volitvah: vsem članom se je naložilo, da morajo vlagati prošnje samo po predsedniku učiteljskega sveta (in ne po šolskem vodji, ki je bil do konca šolskega leta 1917/18 večinoma še prejšnji zaupnik stare reakcijo-narne vlade) ali pa po predsedništvu strokovne organizacije, kateri pripadajo. Te prošnje nai bi bile vse kolikor mogoče enakoglaseče in naj bi ničesar drugega ne vsebovale kakor izjavo: ^Podpisani je bil v skupni seji učiteljskega zbora in roditeljskega komiteja ... šole izvoljen učiteljem za prihodnje šolsko leto v predmetu... in se izjavlja pripravljenim sprejeti to službo. Njegovi dokumenti ležijo v uradni pisarni.« Učiteljem, ki bi se ne hoteli v kloniti temu sklepu, se je grozilo z izobčenjem. Le malokateri si je upal vložiti prošnjo kot prepričan boljševik s priporočilom vplivnih policijskih uradnikov itd. Med tem je stopila naučna uprava v stik s sovjeti učencev, ki so dobili nalogo, podati karakteristiko svojih učiteljev s stališča boljševiške zanesljivosti; žal, da so se dobili nekateri mladi gospođici, toda niti ena mlada dama, ki so prevzeli to nalogo z vso gorečnostjo. Sef naučne uprave tega dejstva ne le da ni zanikal, namreč ga je v vznesenem govoru še posebno hvalil. Pri tej priliki naj omenim še eno Zvezo, katere delovanje predstavlja naravnost kontrolo celotnega delovanja učne'Ta osobia; to je Zveza »nižjih nameščencev« (nižih slnžaščih); poprej bi se ji bilo reklo »služabnikov« (služite-lej), torej vratarjev, hišnih postrežnic, slug, kuharic itd. V gospodarskem komiteju ima ta zveza zastopstvo v razmerju 3:2, to se pravi, komite obstoji iz petero članov, med temi trije šolski sluge in dva zastopnika učiteljstva (!). Predsednik te zveze nižjih nameščencev mora podati najmanj enkrat v tednu sovjetskim oblastim politično poročilo. Moglo bi se torej misliti, da je sovjetska vlada pač dovolj poučena o zmožnostih in sposobnostih svojih učiteljskih kandidatov. Vlada sama pa je bila koncem leta 191S. drugačnih nazorov. Povabila je z uradnim listom učiteljske zaupnike na intimen razgovor. Učiteljske zveze so nato določile, da ie razumeti v besedi »zaupnik« vsak odposlanec t. j. zastopnik šole) učiteljske Zveze. Točno ob napovedaii uri je torej došlo na »intimni« razgovor okoli 400 odposlancev. Malo začuden je izjavil šef (načalnjk) naučnega oddelka, da nikakor ni slutil, da ima učiteljstvo toliko zaupnikov, da pa porabi priliko in sporoči zboru svoje nazore o ^nalo-gah šole, dolžnostih ljudskega vzgojitelja itd. Komaj je »tovariš« to storil, porabili so priliko tudi številni došli zaupniki in izrazili tudi svoje mnenje o dolžnostih naučne oblasti. Vprašali so juridično naobraženega gospoda* ali Je moralno opravičeno in formalno dovoljeno vzgojati gojence v službi Špiona-že in porabljati sluge kot policijske špiceljne. Zgovorni sodrug je menil, da je bil v to primoran, kajti učiteljem v obče ne bi bilo zaupati, država pa mora vedeti, kakega političnega naziranja so njegovi nameščenci v šolski stroki. Ne da bi se bil hotel odreči nadaljnemu sodelovanju učencev in šolskih slug, je celo predlagal učiteljem, naj vsakdo izmed njih brez strahu s stališča boljše-viških državnih interesov kolikor mogoče objektivno popiše svoje tovariše po poklicu in vpošlje popis, podpisan ali nepodpisan, komisariiatu. K besedi se javi mlad privatni docent, polubog učiteljstva in stavi protivprašanje: »So-arug, če bi bil kdo izmed mojih kolegov sledil sličnemu pozivu caristične vlade, bi bil seveda več nego sam bojkotiran. Kako pa bi bili vi, sodrug, imenovali tak poziv caristične vlade? Mnenja smo, da je vohunstvo in ovajanje pod vsako okolnostjo sramoten posel.« Sodrug meni, da se ne sme posplošuje vati: kar bi bilo pod čari stično vlado hudodelstvo, zamore postati, vporabljeno v interesu boljševizma, docela zaslužno. Vlada in podložni se tudi takrat niso mogli razumeti. Učiteljske volitve so pričele. Prvega dne ni bik) izvoljenih do 90% kandidatov. Zastopniki učiteljstva so vstopili naslednjega dne v obstrukcijo, tako da se volitve tega dne niso mogle dovršiti. Tedaj je nastopila daljša, pavza in potem — so bili izvoljeni vsi. Tako ie imela končno drŽava veliko listo učiteljskih kandidatov. Med šolskimi počitnicami leta 1918. je bila sklenila vlada reformo šolstva, vsled katere bi imela veljati kot norma skupna vzgoja obeh spolov na vseh Šolskih stopnjah. Brezplačnost pouka od otroškega vrtca pa do univerze. Odprava vsakterih izpitov (sprejemnih, ponavljalnih, končnih). Otroški vrtec, ljudska in meščanska šola tvorijo prvo šolsko stopnjo. Višja gimnazija drugo, univerza in tehniška visoka šola tretjo. Šolska obveznost se razteza tudi na drugo šolsko stopnjo, t j. obisk višje gimnazije je obljgaten. Vsakdo, ki je šestnajst let star, sme obiskati visoko šolo. Ako nima zadostne pred izobrazbe, se morajo visokošolski učitelji pečati z njim še posebej v prostem času. Da bi se stari vpliv učiteljstva na gojence izločil in tudi tukaj izbrisala vsaka tradicija, da bi se izvedla skupna vzgoja obeh spolov radikalno in brzo, določa novi šolski red, da odloči po ena deška in dekliška šola s približno enakim številom učencev, v katerem šolskem poslopju naj se postavijo skupni prostori za nižje in v katerem višji razredi za dečke in deklice. Dalje ne smejo biti več kot tri učne osebe stare šole kolegi na eni in isti novi šoli. V ljudski in meščanski šoli naj bi imel ves pouk v rokah en sam učitelj, —• le posamezni predmeti bi se smeli zaupati drugi, oziroma tretji učni močL V višji gimnaziji naj se istotako naloži čimveč učnih ur enemu učitelju. Učni teksti naj se po možnosti opustijo. Nasprotno pa naj se vporabljajo učna sredstva v vseh urah čim največ. Ob sprejemu učenca naj izpolnijo starši vprašalno polo, katere glavne točke so zopet — strankarska pripadnost, politične zasluge, premoženjske razmere i. p. Po konfesiji in narodnosti se ne sme vpraševati. Ker pa v boljševiški državi danes ni dovolj šol, ki bi sprejele vse šoloobvezne otroke, se sprejema najprej pro-letarska deca. Za meščanske otroke m otroke elementov, ki so sumljivi proti-revolucijonarcl, v boljševiških šolah ni prostora. Pouk je brezplačen. To drŽavo pa vendar ne ovira, da ne bi zahtevala od premožnejših starišev prav energično — na posodo zneskov za vzdrževanje šole. # V tej najprostejši vseh Šol se uči doraščajoča mladina ljubimkanja, lenu-hanja in kdo mi pove, Česa vsega še? Spominjajte se zaklada „Slov. sokolske zveze". nVnmnVn^n« KC ftp* Fran Heši?* UuHlana - Zagret. n« >Da, Slovenec! To je pač realist!c Tako ao mi govorili moji zagrebški prijatelji, ko sem letos na svečanosti Zrinskega in Frankopana končaj svoj govor- Kaj je bilo v tem govoru tako realističnega? Mislil sem. da je edina točka programa Zrinskega Frankopana, ki je očuvala svojo vrednost do današnjega dne. negacija Beča, da vsled tega hrvatski separatisti (Frankovci in njihovi sorodniki), ki so tekom vojne hote ali nehote podpirali Dunaj, nimajo pravice, dandanes slaviti njiju spomina: naglasa 1 sem. da je fevdalizem mrtev in da bi se Zrinski in Frau-kopan dandanes morala grliti s slovenskim in srbskim seljakom, da se zgodovina ne ponavlja, ampak kvečjemu obnavlja, da zato zgodovine ne slavimo, kakor da bi jo hoteli dandanes v vseh potezah in v isti obliki realizirati, da je tudi čin Zrinskega le eden izmed gorskih virov, iz katerih se je razvila današnja široka Jugoslavija, da nas današnji jugoslovanski dom ni niti temni fevdalni grad niti preprosta hiša Matije Cktboa. marveč da je ta dom nov hram, širok, svetal in prostran- — Omeji! sem torej zgodovino in nje vrednost za sedanjost reduciral na neke bistvene točke- To je menda bil moj >rea!izem«! Zdelo se mi je, kakor da je v tej besedi bila pohvala; nekateri so ▼ njej morda mislili očitek- Xa vsak način je uveljavljanje stare zgodovine ena izmed točk, ki loči ljubljansko ozračje od zagrebškega. Če kdaj, pa je v revolucionarnih časih, ko se baš pobija vse, kar je bilo in se nadomešča z novim, ko bi se zgodovina morala pozabljati, hi stori z em znak reakcionar-sivn. pomanjkanje smisla za sedanjost in bodočnost« Tu ne pomagajo nobene poetične fraze o >rodu. ki svoje mrtve spoštuje*; spoštujemo jih brez dvoma, a nočemo iih posnemati: spomin svoje matere in očeta spoštujem, a živim drugače, ker živim v drugih razmerah« Zaro nas v Ljubljani naravnost jeze malenkostne afere z grbi, z izrazi o bivšem državljanstvu itd.: s takimi držav-nopravnimi zgodovinskimi ekstratura-mi budi Zagreb sam političnega separatizma in s tem onemogočuje, da bi mi vsi uživali upravno decentralizacijo, ki ie edina potrebna in koristna- Ali je banova plača v proračunu zabeležena tako ali drugače, kaj je to vprašanje res vredno dragega tiskamiškega papirja? Seveda proti takim neplodnim borbam nismo samo mi v Ljubljani, ampak tudi Zagreb, kolikor se je v duši rešil težkega bremena naše zgodovine, pa Dalmacija, torej ne samo ^Slovenci«- Nikdo pa pri tem ne mara Tajiti, da ima hrvatski del našega naroda v naši zgodovini močne dobe in da je. boreč se za svojo samostalnost, pomagal pripravljati današnje skupne uspehe- Vidov dan pa so nam dali vsem vkup vendarle Srbi-Proti tei činjenici se ne smemo boriti zN doktrinarnim dlakoeepljenjem o potrebi >trojnosti v enoti«, s transcendentalnimi nauki o federalizmih. ki so se kje na svetu obnesli, ter — bi rekel — sekirati s teorijami, kjer je treba življenja in njegovih potreb, a ta potreba Je pri nas: nezaklavzirano edinstvo; od političnih >federalizraov« smo že imeli dovolj škode in edinole škodo; zato jih pustimo, naj v miru počivajo« Zagrebški prijatelj nri je rekel: »Slovenci so doma realisti; dobro skrbe sa sebe«« To naj bo očitek! Pravim pa, da to ne more biti očitek! Za sebe skrbeti, je človeku dolžnost; gledati je le, da oni, ki za sebe skrbi, tega ne dela na očitno škodo drugega. Egoizem sam na sebi je nujnost, moralno indiferentna: nemoralen postane šele po okolnw-stih- Pomanjkanje indiferentnega egoizma je oš kod b a celote; prosjaki in vagabundi, se zdi. niso egoisti, ker ne skrbe za sebe — in vendar, ali niso nadloga, morda celo nesreča Človeštva? AH je Ljubljana, skrbeč za sebe v čem oškodovala Zagreb? Sigurno ne* Mislim, da tudi tekom vojne in sedaj Zagrebu ni mogla nič dobrega storiti. ! Obratno bi mogli vprašati, ali je Zagreb storil kaj dobrega Ljubljani; kon-' krstnih aprovizacijskih pritožb je bilo slišati mnogo; gotovo pa niso veljale vsemu hrvatskemu delu našega naroda, jnego nekemu posebnemu sloju, čigar ■ksistenco isti hrvatski del naroda sam močno ob žaluj e> Kar torej >Obzor« Ljubljani očita, pač ni prokletstvo, ampak blagoslov, ona >trda praktičnost« slovenska- Ne vem, ali sem deero učinil, da !sem napisal ta polemični odgovor« •Brezplodnih polemik se rad o gibljem-^Odločil sem se to pot vendarle za pole-jmiko« Nikakor namreč ne stojim na sta-«liscu >Obzora«, ki pravi: >Ne bomo so [vmešavali v (slovenske) posle, v koll-V»>r niso to splošni naši državni posli« Toda isto zahtevamo od »Slovencev za sebe«« Kdor tako misli, računa ne z enJsn domom, ampak z dvema in je separatist- Tak >desinteressemenr« je na videa lepo spoštovanje drugih, a v istini Je duševna odtujitev« Ne zgodi se fhafcpea nič na Slovenskem, v kar se Zagrebčan ne bi imel pravice vmešati, v kar ne bi imel dolžnosti se možati. Kam pa pride hiša, če mož govori ženi: >Jaz se ne brigam za to, kar ti delaš, a ti se ne brigaj za mene!« To bi ne hI! več zakon, marveč njega razpad« Kjer je tak desjnteresement, tam ni več žive ljubezni, morda le še kaka sentimentalnost, najbrž pa groba materijelna realnost« Ljubezen pa mora biti živa; ker čutim živo, istinito ljubezen, zato sem se lotil te polemike- Pred ujedinjenjem sem vedno globoko obžaloval, če je Slovenec čez Hrvata v Ljubljani zabavljal, v Zagrebu mu pa napijal in če je obratno Hrvat v Zagrebu psoval čez proklete Kranjce, v Ljubljani pa jim izrekal svoje občudovanje. Menil sem, da si s tem zastrupljamo ozračje, ne da bi se oplodila tla; treba je bilo marveč, Hrvatu v Zacrebu naravnost povedati, kar nI prav. Slovencu pa v Ljubljani — na bratski način, odkrito in z namenom, napako popraviti, ne je očitati« Sedaj ko smo ujedinjeni, ko smo vsi v enem domu, smemo taktiko izpremeniti- Zato sem >Obzorovemu« Člankarju odgovoril v ljubljanskem listu. Ne prokliniam, ampak blagoslavljam« Politične vesti. — Vjeta brzojavka bivšega cesarja Viljema II. Znano je, da se je pred vojno eden izmed patrov frančiškanov na Brezjah bavil z Jbrezžičnim brzojav-ljanjem in da je imel na cerkvenem zvoniku napravljen aparat za brezžično telegrafijo. Ko je voina izbruhnila, je vlada izvedela za stvar ter zaplenila aparat. Pater sam ie bil v nevarnosti, da ga obtožijo radi vohunstva. Sedaj, ko je Avstrija razpadla, lahko povemo, da se je patru v onih kritičnih časih posrečilo vjeti marsikatero zanimivo brzojavko. Dne 20. juliia 1914 mu ie na pr. uspelo vjeti to - le brezžično depešo, ki je bila poslana iz Berlina: »Kriegsministerium Wien. Nicht nachgeben. Serbien K r i e g a n s a g e n. Wir sindmit e u c h. W i 1 h e 1 m II. R.« (Vojno ministrstvo Dunaj. Ne popustite. Napovejte Srbiji vojno. Mi smo z Vami. Viljem II.) — Ako bi bile avstrijske oblasti takrat vedele, da je pater dobil v roke to brzojavko, bi ga gotovo takoj aretirale in kdo ve kakšna usoda bi ga zadela. K sreči je pater svoio tajnost zaupal samo takim liudem. ki so znali kot možje čuvati zaupano jim skrivnost. Sedaj pa lahko svobodno govore. Bela Kun in geografija. Iz Radgone nam pišejo: Vas dopisnik je oč'tal Beli Kunu, da je slab geograf itd. in da se je urezaf z ono »noto« na dr. Bauerja, v kateri protestira proti zbiranju »belih čet« na avstrijskem ozemlju pri »Steinbriicku«. To očitanje pa ni utemeljeno. Bela Kun ni tako slab geograf, da bi ne vedel, da se iz Zidanega mosta, kjer se izliva Savina v Savo, ne da udariti na Prekmurje. »Steinbruck« ali kakor Padgončani pravijo >Steina-briicken«, je mali kameniti mostič, ki veže Štajersko in Ogrsko (Prekmurje) kake pol ure od Cankove pri Padgoni, kjer je res bila okoli 1. junija 1919 »bela garda« v kateri so sodelovali Nemci iz Gradca, kamor je šel dr. Obal iz Sobote po nje ter je takrat razglasil Prekmurje kot del Nemške Avstrije, To je dejstvo! Pri Cankovi se je vnela bitka med »belimi« in »rdečimi«, ki je trajala 2 dni. Pravijo, da so bili »rdeči« poraženi. — In pozneje je Kun poslal navedeno »noto« dr. Bauerju. ki je torej bila čisto pravilna. Tukaj smo seveda takoj vedeli, ko smo čitali, da se je dr. Bauer »vrezal« in njemu je nasedel tudi Vaš dopisnik. Toliko v pojasnilo. — — Avstrijske pritožbe radi železnic. Avstrijski državni kancelar dr. Renner je predložil predsedniku mirovne konference Clemenceauu noto, v kateri pravi med drugim: Po mirovnih pogojih nam ostanejo od vseh naših železnic samo odlomki in ostanki, ki se dado težko upravlia'i in katere je nemogoče vzdržati akt /ne. Izmed vseh železniških prog .taneta intaktni samo dve, in sicer zapadna proga Dunaj - Buchs v Švico in jugozapadna Dunaj - Beljak - Trbiž v Italijo. Vse druge proge so nam deloma odvzete. Mnogo prog ie porazdeljenih na tri države, tako da iih ni mogoče enotno upravljati in izkoriščati. Vse te železnice morajo gospodarsko propasti. Najvažnejša križišča na teh železnicah se nam hoče odvzeti. Spominjamo pri tem Maribor in Celovec Vse to železniško omrežje je sedaj v taksnem stanju, da bo ga težko mogoči popraviti zlasti, ker nam v to ne-dostaja potrebnih sredsiev. Temu železniškemu omrežju so naloženi v 12. Členu mirovne pogodbe takšni oogoil. ki jih je nemogoče izpolniti. Po teh pogojih bi morala Avstrija nonraviti vse železniške vagone Iz vsega ozemlja bivše Avstrije, dasi delavnice, ki leze v Nemški Avstriji jedva zadostujejo za popravila vagonov, ki lih ima Avstrija sama. Dr. Renner končno zahteva, naj bi vsa vprašanja tičoča se železnic rešila posejma komisija pod racijonalnim vodstvom Antantnih velesil. Grozodejstva nemških tolp na Koroškem, Kakor smo že poročali, je padel kapetan Pavel Razlag dne 4-i maja na koroški fronti kot žrtev, men* ikoga divjaitva. Danes nam je prišlo v roke pismo vpokojenega župnika Karla H r a b e, oddano 6« 4« m* v Šmarja ▼ Kožu in naslovljeno na nesrečnega očeta Alfonza Razlaga, železniškega uradnika v Ptuju« Pismo je po svoji vsebini, kakor tudi po svoji prisrčnosti in pravi krščanski ljubezni vredno, da je podamo svojim čitateljem doslovno« Glasi se: Vaše blagorodje! Na Vaše cenj« pismo z dne 19. junija Vam naznanjam z žalostnim srcem, da je Vaš ljubi sin, blagi g- kapetan tn moj dobri prijatelj Pavel Razlag v resnici dne 4- majnika t. 1« padel in je tudi tukaj v Šmarjeti v Rožu pokopan-G« Pavel se je s svojimi junaki do zad-nega trenutka držal. Premoč je bila velika, zato se je udal- Prosil je za živ-Ijonje in tudi denar, — pravijo 2000 K — eni več — ponudil, da ga bi pri življenju pustili- Denar je taka baraba vzel in ga potem s 4 streli usmrtil. — Moralo je biti grozno- Isto smrt je prestal poročnik g. Jurca, s Štajerskega doma- Štirje fantje junaki, ki so z okna na vrt skočili, so bili tudi zahrbtno ustreljeni. — šest jih je tukaj pokopanih- Ce bi bil jaz doma ostal, bi me bil! gotovo tudi ubili- Jaz sem bil župnik v Šmarjeti in sem šel v pokoj zaradi moje bolezni- Ostal sem tu. ker se mi ni bilo mogoče preseliti« Živel sem samotarsko življenje, dokler niso naši z Vašim sinom Pavlom tudi Šmarje v Rožu zasedli- Vživel sem se med temi gospodi. Radi smo se imeli, saj Ceh in Jugoslovan sta si brata- Posebno mene so imele nemeurke na piki- Trikrat sem bežal • . • in trpel- Dne 2- majnika je prišel g« Pavel k meni v Borovnico k Končniku, pol ure od Sv. Marjete, kjer stanujem« Potolažil je mene — jaz pa njega- Opozoril sem ga, naj pazi — se pravočasno umakne, naj temu miru ne verjame- Odgovoril je: >Vem, ampa^ tako hudo ne bo-« Šmarjete zavoljo naših domačih posestnikov (nekaj jih je nemčurjev) ne pustim: vem kaj bi jih čakalo, zato g- župnik nič ne skrbit*, saj nič ne bo-^ Tako so vsi dobre voljo govorili junaki. Plačal je svojo zvestobo in ljubezen do trpinov z lastnim življenjem- Bog mu to poplačaj- — Boli vas, boli mene, boli vsakega Jugoslovana! Če je bila božja volja, zato njemu čast in hvala! Dne 3. t- m- sem imel za g- Pavla slovesno opravilo, katerega se je obilno število ljudi udeležilo- Zdaj moram zopet jaz začasno faro voditi, ker so Nemci župnika zajeli in na Zgornjem Koroškem internirali« Rajni g- kapetan je pri sebi še kakih 4002 K skril zato so ga Nemci ekshumirali in mu denar vzeli. — Kot oče rajnega imate pravico ta denar, kakor tistega, ki ga je barabam ponudil za življenje in so ga tudi vzeli, od nemške vlade nazaj terjati« Mogoče bi mogel še kakšno malenkost poročati, ampak ne morem, preveč sem moral prestati- Največ me boli, da so me ljudje za katere sem delal in skrbel in prosil, oropali- Odpustil sem, a pozabiti ne morem- Kakor hitro bom za kak prostorček drugod izvedel, bom šel. Bog Vas gospod in Vašo soprogo potolaži« Tukaj Vam pošljem mrtvaški list g« Pavla« Če še nekaj zahtevate, se Ie na mene obrnite- Sem z lepim pozdravom Vaš udani Karel Hraba, župnik v pokoju. Tržnim oMinski svet. --Izjavo Slovencev. LDU Trst 12. julija. Po preteku več kot petih let je bil snoči Drvič zopet sklican tržaški mestni svet Mestni svet je nepopoln zaradi izstopa socijalnih demokratov, ki odločno stoie na stališču, da prejšnja večina nikakor nima več pravice, da bi zastopala tržaško prebivalstvo, ki ii ie v ogromni večini nasprotno. Sociialni demokratje se torej seje niso udeležili. Okrnjenost mestnega sveta m postaja še očitnejša po izjavi slovenskih mestnih svetoval-cev,da se ne bodo udeleževali sei cestnega sveta. Ostali so torei le pristaši bivše laske liberalne stranke. Slovenci so podali izjavo, v kateri poleg drugih krivic poudarjajo posebno: Veliko trpkejše in. žalibog ne samo simptomatičnega značaja oa ie bilo postopanje napram Slovencem na polju javnega šolstva. Resnica je pač, da so občinske ljudske šole v okolišu, dasiravno z omejitvami, ki v ostalem niso bile odvisne od občinske uprave, mogle nadaljevati svoje delo. Toda okoličanska mladina ima kulturne potrebe, ki prekoračajo ljudskošolski pouk in tem potrebam se je moglo prej, dasiravno ne v resnici odgovarjajoči meri, odpomoči s šolskimi zavodi, ki so jih vzdržavali Slovenci sami in samo deloma tudi z državno oomočio. Toda poleg slovenske mladine v okolici Je tudi slovenska mladina v mestu, ki ie je prej na tisoče Dohajalo v slovenske ljudske šole pri Sv. Jakobu in na Acquedottu. Te liudske šole, ki so, kakor že omenjeno, služile tudi kulturnim potrebam okoličanske mladine kakor meščanska šola, trgovska šola, gimnazijski in učiteliiškl tečait pri-pravljalnica za srednie Sole. slovenski oddelek obrtne šole) in bi mogle izkazati skupno nad 5000 učencev, so morale oo oblastni odredbi ostati saorto in se doslej še ni moglo Izvedeti, niti ali se odpro prihodnje leto. niti kako se popravi tako velikemu številu učencev izguba celega enega leta, V obrazložitev tega ukrepa, ki le zadel tržaške Slovence izredno težko ter ga ni treba označati še nadalje, so se pristojni činitelji izrecno sklicevali na želje, zahteve, odpor onih krofov, za katere treba smatrati da jih zastopa večina mestnega sveta. Tako oada na leto vsa moralna odgovornost za zatretie vsega javnega slovenskega šolstva v mestu, v škodo nad 5000 slovenske šolske mladine. Slovenski klub ie zaman upal, da se oglasi iz večine vsaj en glas, da bi spomnil tiste, ki iim gre. dolžnosti, ki jih imajo občina in drugi javni činitelji na poliu javnega šolstva, kjer istim činiteljem, tudi y zelo težkih razmerah, nikdar ne nedostaja ne volie, ne sredstev, kadar gre za italijansko stran. Večina mestnega sveta ne more navajati v svojo razbremenitev, da ni bila opozorjena na slovenske šolske potrebe, ker se je dogajalo to v prošlosti, kakor tudi pred kratkim, in ker vrhu vsega stoii dejstvo, da si je delegacija nadela stroške za tečaje, ki so namenjeni učencem, ki so prestopili iz zaprtih neitalijanskih šol v italijanske. Toda ne glede na to stanje stvari, ki je dasiravno hudo in neznosno poslabšanje, bolj posioono kot kvalitativno, napram preišnjemu. v kolikor oo-menja le očitnejši in sedaj vseh ovir in obzirov prost razvoj raznarodoval-nega in zariralnega delovanja, kakor se je izvajalo že desetletja sem v škodo slovenskega življa, so tudi razlogi splošnejše narave, ki navajajo Slovenski klub v ta korak. Če se že tudi usoda Trsta določi izven mestne posvetovalni-c e, bi vendar občinski zastop v tem usodnem času bolj kot kedaj moral natančno izražati resnično sestavo ter narodnostni in sociialni ustroj prebivalstva ter njegova resnična politična stremljenja, da bi s polno pravico mogel dvigati svoj glas v imenu Trsta. Kot svetovno trgovišče, ki potrebuje prijateljske vzajemnosti interesiranih narodov, kot mesto z mešanim prebivalstvom in kot središče dežela, ki spajajo v nerazdeljivo upravno in gospodarsko enoto Italijane in Jugoslovane, bi moral Trst prvačiti s tako uredbo svojega javnega življenja in zato tudi s tako sestavo svojega mestnega sveta, da bi podajala kar najrazsežneiše jamstvo za mirno, složno in skladno skupno življenje vseh delov prebivalstva. Toda še več! Iz svetovne vojne vzhaja nova doba, ki z nepremagljivo silo zahteva nove smeri v javnem življenju, nove politične tvorbe, nove socijalne uredbe. Ni mogoče pripuščati, da bi ob toliki izoremembi stvari, ko se celi narodi pripravljajo na novo življenje v krčevitem trzanju, ki pretresa ves njihov ustroj in podira vse, kar je zastarelega, ko Trst sam jasno kaže, da struji oo njem isto Jribanie, ni mogoče pripuščati, kar ponavljamo, da bi v takih razmerah smel delovati in odločevati kot ljudsko zastopstvo okrnjen mestni svet ki ie izgubil pravico obstanka bolj po sili stvari kot do moči zakona in ga v pretežni večini sestavu"ajo ljudje, ki nripadajo razredom, katerim današnji dan ne gre več privilegirano mesto v vostvu javnih stvari. Slovenski klub se bo iz teh razlogov vzdržaval razprav in sklepanja mestnega sveta. Pri čitanju slovenske izjave so običajne kreature kričale nesramnosti. Župan je imel navdušen govor za Italijo. Petitti je povedal, da odide._ tleodrelena domovino. DOGODKI NA REKL LDU. Reka, 13. julija. Vsled zadnjih izgredov je bila ojačena francoska posadka za 2000 mož Senegalov. Vsi Francozi so nastanjeni v Jelačičevi vojašnici. Vsi Francozi vojaki so, kakor se govori, po Italijanih kasernirani. In sicer zato, da bi jim bilo nemogoče, braniti se in da bi bili izročeni na milost in nemilost italijanskim vojakom. LDU. Reka, 13. julija. Povodom izgredov na Reki sb izredno mnogo trpele jugoslovanske knjigotržnice, med njimi Šikič in Trbojevič. Gospod Spiro Cakič, urednik »Primorskih novin«, je naslovil na generala GrazioTiJa odprto pismo z nastopno vsebino: Gospod general! Dne 8. in 9. t m, so se zgodili žalostni dogodki na Reki. Tedaj so neodgovorne tolpe razbijale jugoslovanske trgovine na Reki, napadle hiše in s črnim križem označevale jugoslovanska stanovanja. Žalostnim dogodkom je bil povod tudi to, da ste izdali znani proglas na narod. Ta Vaš proglas je od 6. t. m. zjutraj. Kaj se na večer dogodilo, to Vi zelo dobro veste. Vi, gospod general, ste istotako zelo dobro vedeli, kakor tudi mi vsi ostali. M| danes pri-čakujemo,da boste svoje besede, ki ste jih izrekli v svojem proglasu, tudi vdej-stvovali napram javnosti. LDU. Beograd, 13. julija. V petkovi sejf narodnega predstavništva je bilo stavljeno vprašanje v reških dogodkih na ministra za zunanje stvari. Aretirali so in internirali iz neznanih vzrokov trgovca Špacapana na Ota-vi pri Sempasu« V Lokavcn so prijeli župana in ga odvedli v tržaške zapor* V Štandrežn pri Gorici so fantje sneli laško tablo s šole in obe laški zastavici« Liani so iskali krivca, Ker jih! niso našli, so zaceli jemati domačinom razne reči in jim delati gospodarsko škodo- Mesa občutno primanjkuje na zasedenem ozemlju- Zato je laška oblast odredila rekvizicijo desetine goveje živine« O nečloveškem ravnanju z nekaterimi Brici se poroča: da jih je radi nedolžnega prerekanja v gostilni ovadila neka laška ženska, da so jih gnali r Videm, obsodili na smrt, ustrelili jih sicer niso, ali da so jim puščali kri na rokah in sploh grozno grdo ravnali ž njimi. Vse izbičane in izmučene so poslali v bolnico, kjer bi bili kmalu umrli gladu- Ako so res priče na razpolago, naj se ves slučaj natančno opiše in potrdi, potem pa s poročilom v Pariz! Zavezniki. V zaščito mednarodne komisije na Reki« LDU. St Germain, 12- julija« (D-kor« urad) >Daily Mail« javlja v soglasju z drugimi angleškimi listi, da so na potu v Reko po ena angleška, francoska in ameriška vojna ladja- Vojne ladje bodo baje pomagale s svojim vplivom komisiji, sestoječi iz generalov aliiranih sil, ki ima nalogo pomiriti konflikt med francoskimi in italijanskimi vojaki- Dvojne priprave- Zmagoslavje in stavka- LDU« Versailles, 12- julija. '(DKU J Iz Pariza poročajo: Sredi priprav za proslavo zmage stoji Pariz v sredini najsrditejših političnih in gospodarskih' bojev« Splošno stavko, ki jo je pričakovati dne 21« julija, namerava vlada preprečiti s kazenskimi odredbami« Brez dvoma misli popolnoma resno, kakor mislijo resno tudi rudarska deležja (društva)- Prvi tajnik splošne delavske zveze je izjavil, da bode ob manifestacijah dne 21« julija pač mnogo mrtvih in ranjenih, ker je pripravila vlada 100-000 mož, da zabrani izgrede. Vlada se prizadeva na vse kriplje, da obvlada položaj. Prisiljena pa je skoro vsak dan kaj priznati, da se delo ne opusti- Orijentalski blok. LDU« Bukarešta, H« julija. '(DKUJ Predsednik narodne konservativne stranke Take Jonescu je v intervjuju izjavil, da je sedaj potreba, da se ustanovi orijentski blok, ki bi se moral raztezati od Baltiškega do Sredozemskega morja in ki bi moral obsegati Poljsko, Čehoslovaško, Romunijo, Grško in morda tudi Ogrsko- Take Jonescu ne vidi za ustanovitev takega bloka nobene težave in samo obžaluje, da se blok ni ustanovil že pred mirovno konferenco, ker bi se potem marsikaj zgodilo drugače« Take Jonescu je še pristavil, da njegov stari in dobri prijatelj Venizelos in tudi predsednik Ma-sarvk o stvari enako mislita« Posebno z Venizelosom je Jonescu ta predlog že natančno preštudiral- Zedinjene države napravijo red v Mehiki- LDU. St. Germain, 12« julija- (D, kor« urad«) >Chicago Tribune« trdi, da izvira Wilsonov načrt, vmešati se V. meksikanske zadeve, ki pa se mu delavski voditelj Gompers protivi, iz obljube, ki jo je dal Wilson Llovdu Geor«< geju« V Mek siki gre namreč za neizmerne angleške interese, a po Mon-roevi doktrini je. poklicana samo Amerika, da napravi red- Sodi se, da začne Amerika z operacijami proti Mek siki, še predno se ustanovi zveza narodov, ker bi bila sicer po členu 10 tega dogovora pri svojem početju ovirana- VOJNI STROŠKI AMERIKE. LDU. Satet Germain, 11. juliia. (DKU). Ameriški državni tajnik za finance je izjavil, da znašajo vojni stroški Zedinjenih držav 32 milijard in 427 milijonov dolarjev. Mirovno konferenco. Mirovna pogajanja z Avstrijo* LDU« Berlin, 12. julija- (DKU)" >Post« javlja iz Lugana: Kakor poroča iCorriere della sera« se mirovna pogodba z Nemško Avstrijo vsled zadnje note državnega kancelarja dr- Renner-* ja izdatno izpremeni in sicer v korist Nemške Avstrije* LDU« Lyon, 11« julija (Brezžično«y O delovanju mirovne konference pri-občuje >Temps« naslednje podatke: Vrhovni svet zaveznikov se je sestal v petek ob 15. uri 30 minut k seji, v kateri se je posvetoval o nemško - avstrijskih mejah« O tem predmetu je poročal vrhovnemu svetu Andre Tardieu, predsednik kompetentne komisije, že v četrtek« LDU. Salnt Germain, 11. julija. (DKU). Nemško-avstrijska mirovna delegacija je preložila danes skupno noto, ki vsebuje deloma na podlagi novih poročil natančno formulirane protipred-loge k vsem klavzulam mirovne pogodbe izvzemši gospodarske določbe. Novi izpreminjevalni predlogi se tičejo v pr-vf vrsti vprašanja o državljanstvu in o varstvu manjšin In delavcev. Glede varstva delavcev se sklicuje nota na iklepe bern&ke konference. LDU. Saint Germam, 11. julija. (DKU). V razgovoru z zastopniki časopisja je izjavil Wilson, da je zelo zadovoljen z nemško ratifikacijo mirovne pogodbe. Po njegovem mnenju bi morale asocilrane države kakor hitro tnogoče vzpostaviti trgovske zveze z Nemčijo, da ji s tem omogočijo izpolnitev prevzetih finančnih dolžnosti. Po mnejnu Wilsonovem naj bi Zedinjene države velikodušno prevzele svoj del pri obnovi Evrope. Pristavil pa je, da bi se to najbolje zgodilo potem so'id-nega kredita, ne pa potem direktne vladne pomoči. LDU. Salnt Germain, 11. julija. (DKU). »Temps« poroča: Vrhovni svet Je v današnji seji zaslišal Tardičuja predsednika komisije, ki ji je poverjena določitev avstrijskih mej. Ta komisija je predlagala,-da se pusti Čehoslo-vakom najvažnejše dele onih mejnih poprav, ki so se izvršile v prid Cehom V ozemlju Gmunt (Gmiint) in Valčice fFeldsberg). Razen tega je komisija predragala, da se z ozirom na to. ker se poveča nemško - avstrijski teritorij proti Ogrskemu med Donavo in Jugoslovansko mejo, dovoli Cehom mostišče na južnem bregu Donave nasproti Bratislavi. Danes popoldne je imela sejo komisija, ki je določena za posvetovanje o bolgarskih mejah. Kakor se čuje, so meje v Dobrudži in proti Srbiji že precej natančno določene, dočim so se o mejah proti Grški in Turčiji do sedaj samo površno posvetovali in se bodo z njimi sedaj natančneje pečali Pogajanja z Nemčijo- LDU- Pariz, 11. julija- Agencija Havas javlja: Ratifikacijska listina mirovne pogodbe z Nemčijo, na kateri je podpisan predsednik Ebert, je dospela danes ministrstvu za zunanje posle- LDU. Lyon, 11- julija- (Brezžične*-) Člani nemške komisije, ki se bo posvetovala z zastopniki entente o konvenciji glede porenskih pokrajin in kateri načeluje državni podtajnik von Le-trald. kakor tudi Člani nemške komisije za obnovo in odškodnino, ki ji predse-dujeSchčder, so v petek zjutraj dospeli v Pariz- LDU. AMSTERDAM, 11- julija- (D-kor- urad.) Kakor poroča Reuterjev urad iz Waebingtona, je predsednik Wilson v razgovoru z zastopniki časopisja izjavil: Amerikanske četo morajo ostati ob Reni, dokler Nemčija ne Izroči vsega materijala, ki ga zahteva mirovna pogodba- Wilson je sporočil, da se bo pogodba o zvezi narodov priklopila vsaki v Versaillesu sklenjeni pogodbi- LDU. London, 11- julija- CCTU) Angleški zunanji urad naznanja, da bo v 48 urah izdan razglas glede vzpostavitve trgovine z Nemčijo- Vse omejitve v pomorskem prometu z Nemčijo bodo odpravljene- _ LDU. Berlin, 11- julija- (ČTTJ-) >Abend< prinaša iz Ženeve »Havaso-vo< poročilo, da je Clemenceau izdal ukaz, da pričnejo transporti vojnih vjetnikov v ponedeljek zjutraj- Nemčija bo vjernike prevzemala na ozemlm desnega renskega brega- Iz Avstrije, Madiarske, Nemčije, Turške. Proti ogrskim boljševikom, LDU- Dunaj. 12. julija- (DKU.) Kakor poročajo listi iz Bukarešte je prejel general Franchet od mirovne konference dalekosežna pooblastila za prodiranje proti ogrski sovjetski republiki-Poslal bo budimpeštanski sovjetski vlada zadnji opomin in jo pozval, naj odstopi in napravi mesto od ljudstva prosto izvoljeni vladi- Nota bo določila kratek rok- Ako se ji ne bo ugodilo, bo začel general Franchet proti Ogrski vojaško akcijo- LDU- Budimpešta, 11- julija (CTU-) J_iis*l poročajo, da bo general rdeče armade Aurelij Kromfeld in tudi njegov namestnik odstopil- Listi menijo, da je odstop Sefa generalnega štaba Krom-felda v zvezi z naraš^jočim razkrojem ogrske rdeče armade* Itollla. Reeea položaj Italije* LDU. Rim, 12- julija- (DKU.) Titto-ni je imel v včerajšnji seji poslanske zbornice govor, v katerem je izvajal: y trenotku, ko se bori Italija na diplomatskem polju in bije najsrditejšo bitko, se mora ljudstvo na vsak način izgredov ogibati- Strinjam se s Pichono-vimi izjavami, ki žele, da ostanejo med Francijo in Italijo prijazne razmere-Pogajanjp. bodo sedaj prešla iz začetnega stanja in se bodo rešila mogoče že prihodnji teden- Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo bo kmalu podpisana-Italija bo imela od nje nove ugodnosti-Maloazijsko vprašanje se bo rešilo, nato pa je treba rešiti tudi jadransko vprašanje- Italijanska delegacija svojih sklepov ne bo zavrgla in rudi ne more več pripuščati, da se stvar zavlačuje. * LDU- Newyork, 12- julija- (DKTJ-) Iz Pariza poročajo, da je položaj v Italiji jako resen- Govori se, da pošljejo zavezniki vojne ladje, ki naj pomagajo italijanski vladi v pristaniških mestih-Pri nemirih v Rimu je bilo 20 oseb ubitih in 100 ranjenih- »Sokol« v Stopanji vasi priredi v nedeljo, 20- julija javno telovadbo članstva in naraščaja pri bratu Ivanu Briclju v Stopanji vasi. — Vabimo bratska društva fn vse naše Člane, da se je udeležite v obilnem številu- Pokazati hočemo, da dolgotrajna vojna ni strla našega društva, temveč da smo šli takoj po osvoboditvi z vnemo na sokolsko delo in da dosezamo kljub temu, da je še par najboljših naših članov v vjetništvu ali v službi domovine in da moramo pogrešati pripravne telovaa-nice, relativno znatne uspehe, ter da je tudi v naši občini našla sokolska misel rodovitna tla- — Po telovadbi prosta zabava- Za dobro pokrepčavo m postrežbo poskrbi gostilničar. — Odbor- Sok- žnpa Ljubljana I- Vsi dopisi n j se pošiljajo na naslov župnega tajnika br. Svajgarj?.. Ljubljana, Mar. Tere?ij- eesta 10 TTT Zdravo! Proslava rolstnen 4ne mm Krnila. Proslava kraljevega rojstnega in godovnega dne- Bela Ljubljana je proslavljala v soboto kraljev rojstni in go-dovni dan nad vse slovesno ln svečano-Zjutraj na vse zgodaj je priredila vojaška godba budnico po mestu- Kmalu po 9- uri je prikorakalo vojaštvo v popolnoma novi opravi in se postavilo na trgu kralja Petra, na Mestnem in Starem trgu ter vse do dekliške šole na St- Jakobskem trgu- Bili so to srbski rekruti in dva oddelka slovenskega moštva — vsega skupaj 2200 mož- Ob 10. dopoldne je bila v stolnici slovesna služba božja, katere se je udeležil častniški zbor s polkovnikom, g. Vukaso-vićem na čelu, zastopniki deželne vlade, med njimi predsednik dr- Breje, podpredsednik dr- Žerjav, mestni magistrat z županom dr- Ivanom Tavčarjem in podžupanom dr- Trillerjem, državni uradi in zavodi po svojih zastopnikih in ogromna množica naroda- Pri službi božji ki jo je daroval vladika dr-Jeglič, se je pela himna >Bože pravde< in >Što spasiše. G* polkovnik Vukaso-vić je nadzoroval čete. ki so mu na njegov pozdrav: >Pomozi Bog!< krepko odgovarjale: >Bog Ti pomogo!« Po slovesni maši je bilo defilovanje. ki je trajalo približno 25 minut, pred polkovnikom Vukasovičem in častn. zborom Svirala je domača ljubljanska vojaška godba pod vodstvom podkapelni-ka Vlasaka- Godba je ob tem svojem prvem nastopu se nepričakovano dobro obnesla- Vojaki so se držali odlično; vse se je izvršilo v najlepšem redu ln v občo zadovoljnost- Evangeljska cerkvena občina je imela istotako ob 10- uri slovesno službo božjo v proslavo rojstnega dne kralja Petra I- Deželna vlada, mestni magistrat in vojaško stacijsko poveljstvo sta odposlala k slavnosri svoje zastopnike- Službo božjo je vodil župnik 11-cencijat dr- Schneider. ki je po ambro-zijanskem slavospevu molil za kralja in državo. Udeležniki so stoje poslušali srbsko himno. Po službi božji se je nabralo za invalide 150 K- Po paradi je sprejemal polkovnik Vukasovič v prostorih Dravske div-oblasti Čestitke od strani častništvfc-Pri tej priliki se je postreglo deputacl-jam po lepi srbski šegi s slaščicami, kavo, likerji itd- Pri deželni vladi pa so se sprejemali predstavniki in honoracije državnih uradov, raznih oblasti. korporaMj in zavodov, ki so se poklanjali kralju Petru- Poklonili so se tudi zastopniki nemških društev in evangeljska cerkvena občina po svojem podkuratorju Ubaldu pl- Trnkoezvju in župniku lic-dr. Schneiderju. Zvečer ni bilo posebne slavnosri-Zastopniki raznih oblasti in večje število častnikov pa se je udeležilo koncerta >Glasbene Maticec, pri kateri priložnosti se je krasno pela tudi narodna himna »Bože pravde<- Najlepše in najglavnejše je bilo, da pri vsej proslavi ni bilo " videti zlatih ovratnikov, ošabnosti aristokracije in birokracije- Vse se je izvršilo v narodnem demokratskem duhu, ki nas edini vodi v lepšo bodočnost- Dodatno k svojemu poročilu o slav-nosti na predvečer še omenjamo, da Je bil magistrat okrašen s neštevijnimi zastavicami: na balkonu je bila posta>-Ijena slika kralja Petra v okvirju električnih žrnic- Kraljeva slika je bila poleg grbov tudi na realki- Petrov dan v Mariboru- LDUMnribor, 12. julija- Petrov dan je naš Maribor proslavil prav slavnostno- Na predvečer ob dvajsetih so oznanjali topovi začetek slavja- Vsa javna poslopja so razobesila trobojnl-ce in okrasila okna s kraljevo sliko in z zelenjem- Okrajno glavarstvo je bilo sijajno razsvetljeno- Posebno pozornost je vzbujal stolp Narodnega doma, lepo okrasen in razsvetljen z rdečim og- njem. Nad škofijsko palačo, nad stolnim kapiiljem in mestnim zupniščem so prvikrat plapolale slovensko trobojni-oe; tudi župnišče jo bilo lepo ozaljčano in' razsvetljeno- Dravski most je bil opleten z girlandami v slovenskih barvah in z zelenjem ter razsvetljen z lampioni- Okrasili šo ga bili fantje dravskega konjeniškega polka v najhujšem deževju- Prav lepo je bil okrašen vhod v mariborsko vojaško bolnico štev. 1-; nad njim je bila deska z napisom: >Zi-vio kralj Peter 1!« Ob polu enaindvaj-stih je bila bakljada in mirozov vojaške godbe po vseh večjih ulicah- Baki j.lita se je udeležile več stoglava rnno- | žica, ki je narastla na Glavnem trgu gotovo na &G00 o&eb- Ko je bakljada sla mimo hiše francoske misije, ki je bila okrašena z zastavami v ajovoiiskih in državnih barvah ter s slikami Petra in Aleksandru, je zaigrala godba marse-ljezo- Množica pa je pozdravljala zastopnike Francije z burnimi Živio-kliei- Pri oknu škofovske palače se je pokazal knezoskof dr. Napotnik in prijazno pozdi*avli:tl množico- Tukajšnji vsenemški mogotci so slavnost demonstrativno prezirali, posebno vojaški dobavitelj in velemlinar Scheeroaum. ki je pred bakljado zatvoril vsa okna SV%-je trinadstropne hiše- Danes ob šestih je priredila vojaška godba budnico- Ob devetih je v stolni cerkvi opravil knezoskof dr- Napotnik z asistenco službo božjo, katere so se udeležili predstojniki vojaških in civilnih oblasti in velika množica. Pri maši so prvikrat peli Tedeum v slovenskem jeziku in naio himno >Bože prav-de<- Od desetih do ednajstih je sprejemal podpolkovnik Czurinac vdanostne izjave deputacij raznih oddelkov in zavodov mariborske posadke in pogostil vse po stari srbski šegi. Od ednajstih do dvanajstih je sprejemal okrajni glavar dr- Lajnšič udanostne izjave pred-sfolnilrov in zastopnikov civilnih in cerkvenih oblasti in raznih jugoslovanskih korporacij ter jih istotako pogostil- Tudi knezoskof dr. Napotnik je posetil okrajnega glavarja- da mu v svojem in v imenu duhovnistva lavan-finske škofije proda udanostne častit-ke- Med gratulanti je bil tudi vodja francoske misije- Ob dvanajstih do polu trinajstih je bil promenadni koncert vojaške godbe v mestnem parku, kjer se je pobirala vstopnina za invalide- Proslava kraljevega rojstnega dne v Brežicah. V soboto se je na slovesen način praznoval rojstveni dan našega prvega jugoslovanskega kralja Petra !. Raz hiš so plapolale narodne trobojnr-ce v pozdrav in proslavo našega vladarja. Cerkvene slavnosti so se udeležil vsi uradi in vse korporacije. Proslava rojstnega dne našega krnila v Beogradu In Zagrebu. ^LDU Beograd, 12. iuUia, Po zmagi in osvobojenju je Beograd danes prvikrat ln na jako veličasten način proslavu rojstni dan kralja Petra. To je bilo pravo narodno slavje. Ob zori so topovi z grajskih zidin naznanjali začetek proslave, Beograd pa Je takrat že bil okinčan z narodnimi zastavami. Že ob 9. so bile Terazije in ulice do cerkve prenapolnjene z občinstvom v prazniški obleki. Ob 10. je prestolonaslednik prijahal v spremstvu velike suite iz dvora. Prizor je bi! veličasten. Vojaške godbe so svirale vse tri narodne himne. Vojaštvo, postavljeno na Terazijah in še dalje, mu ie izkazovalo čast in brezštevilna množica ie navdušeno klicala: »Živio!« Klici so se kakor valovi prelivali iz ulice v ulico, dokler ni prestolonaslednik stopil v cerkev. Po svečanostni službi božji je metropolit Dimitrije ob številni udeležbi duhovnistva pel zahvalno molitev. Prisostvovali so prestolonaslednik, kraljevska vlada. Narodno predstavništvo, generaliteta z višjimi in nižjimi Častniki, diplomatski kor. višji uradniki, predsedništvo mestne občine m mnogoštevilno občinstvo obojega spola, ki je tudi prostor pred cerkvijo napolnilo do zadnieea kotička. Okoli 11. je prestolonaslednik v spremstvu svoie suite prijahal na Terazije tn na sredi zavzel svoje mesto. Njemu nasproti so na hodnikih zavzeli mesta Člani vlade, diplomatski kor in Narodno predstavništvo. Nato pa se ie razvrstila nepregledna množica ljudstva, da prisostvuje defiliranju vojaščine. V svečanem koraku je stopala vojska mfmo prestolonaslednika v naipravilnejšem m naf-točnejšem redu. dasiravno so bili to samo enomesečni rekruti. Liudstvo je navdušeno pozdravljalo z 2ivio - klici. Ob 12. je prestolonaslednik spreiel kraljevsko vlado m predsedništvo parlamenta, kf je čestitalo m izražalo želio za dolgo živlienfe ln srečno vladanje kralja Petra. V tem trenotku so nad Beogradom Jetafe francoske m jugoslovanske eskadrile aeroofanov. ka* t ere je ljudstvo z zanimanjem opazovalo. Vsi beograjski Hsfl so posvetili kralju Petru zelo simpatične članke. ^Službene Novine« .pišeio: Narod zna m ve ceniti velike zasluge krarja Petra !z hiše Karagiorglevfčev za rešitev narodnega obstanka, za narodno osvo-bojenje fn trfedmienie. Zgodovinska resnica je. da je šefe takrat ko ie oriše! na vlado kralj Peter, naša nacijo-nalna politika v vseh smereh krenila z odločnim in trdnim korakom napredka proti svojemu glavnemu in edinemu cilju: Narodnemu osvobojeniu in ujedinjenju. Veren tradicijam svojega dotu*, se ici kraf Peter vodno posvečal narodnim vprašanjem hi bil vedno pripravljen, da zastavi za nje svoje življenje. »Trgovinski Glasnik« piše: Blagor kralju, ki se more ponašati s svojim narodom, blagor narodu, ki se more pohvaliti s svojim kraljem. Neizmerno srečni rojstni dan doživlja danes naš kralj. Ta neizmerna sreča dobiva izraza v izvršenem dokončanju vseh dosedanjih dogodkov, da se naš kralj s svojim narodom more ponašati in da se naš narod more s svoiim kraljem pohvaliti. »Demokracija« piše: V zgodovini srbskega naroda bo ostalo ime kralja Petra nedvomno eno naiboli priznanih. Obenem pa on s svoiim sijajnim delom začenja tudi novo zgodovino naroda, ki nastaja in kakor svetopisemski Peter postaja temeljni kamen našega novega narodnega doma. Blagor nam je, pozdraviti ga danes. »Samouprava« poudarja velike zgodovinske momente, po katerih moramo reči. da je dinastija Karagjorgjevićev v sebi vedno simbolizirala svobodo in ujedinjenje našega naroda, ki smo ga danes učakali. Tudi dii^ji listi na isti način in z zelo simpatičnimi besedami slavijo kralja Petra in hišo Karagjorgjevićev. Darovi za naše junake invalide, nabrani tekom zadnjih treh dni. so znatni. Tudi danes so dajali meščani svoje darove ne samo oo možnosti in po svojem gmotnem stanju, temveč tudi iz srca in iz čiste ljubezni in hvaležnosti. Ves dan prodajajo danes znake in nabirajo prostovoline darove. v LDU Zagreb, 13. julija. Tukaj se je na posebno svečan način proslavil prvi rojstni dan kralja Petra. Vse zagrebško časopisje slavi v uvodnikih naše osvobojenie pod kraljem Petrom. Na predvečer slavnostnega dne je bilo izstreljenih 21 strelov iz to^ov. Na vrtu sokolske ga društva se je vršil svečani komerz. ki so se ga udeležili Častniki tukajšnje posadke in zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Vse mesto je bilo okrašeno z zastavami, ne samo uradna poslopja, temveč tudi zasebna poslopja. Včeraj je ob 9. dopoldne daroval slovesno službo boži o ob prisotnosti civilnih in vojaških zastopnikov zagrebški nadškof dr. Bauer z veliko asistenco. Za tem so odšli general in zastopniki oblasti v srbsko pravoslavno cerkev, kjer so se istotako udeležili službe božje. Medtem se ie na Jelačičevem trgu zbrala zagrebška posadka z godbo na čelu. Po končani službi božji v srbski pravoslavni cerkvi je bila defilacija celokupne posadke z godbo, ki je svirala himne Srbov. Hrvatov in Slovencev. Medtem se je vršil po mestu cvetlični dan v korist jugoslovanskim invalidom. Točno ob 12. opoldne je pričel sprejemati ban v vladnem poslopju čestitke zastopnikov oblasti društev in korporacij. Popoldne je bila velika vojaška tekma, ki so se je udeležilo preko 20.000 ljudi, kliub slabemu vremenu. Sodelovali so tudi francoski častniki ln marokanski snahi. Na večer je bil prirejen na vrtu Sokola velik ljudski &>merz s sodelovanjem zagrebških pevskih društev. Iz vseh pokrajinskih mest prihajajo vesti o svečanostnih proslavah prvega rojstnega dne kralja Petra, ki so se Izvršile povsod na najslavesneiši način ln z velikim navdušenjem. Poročila o veličastnem praznovanju rojstnega dneva našega kralja prihajajo iz vseh mest našega kraljestva. Vsa ta poročila soglašajo v oorsovanju velikanskega navdušenja našega naroda. Vsa poročila preveva globoka ljubezen do osvobojene in zedfnjene domovine in njenega kralja Petra I. Taka poročila so dospela iz Splita, Osjeka. Novega Sada ter iz mnogoštevilnih mest, trgov m vasi na našem slovenskem ozemlju. Dnevne vesti. Ameriški Slovenci slovenski metropoli. Naš rojak iz Dolenjskih Toplic g, S i t a r. ki je že mnogo let trgovec v Ameriki in je prispel te dni sem, da vodi razdelitev darov, nabranih po Slovencih v Ameriki za njihove sorodnike in nekaj tudi od Američanov-domačl-nov za ubožne slovenske rodbine, je hkrati osebno prinesel mestnemu magl-sttratu kra-sno ameriško zastavo, izdelano po naših^sorojakih- Zastava je svilena. 2 m dol?'a in 1 m široka- Slovenski trak je kr? Jno ročno delo in ima napi*: »Slovenska narodna zveza v Ameriki — Jugoslovanskemu narodu v domovini<• Zastava bo začasno ra*-obešena v mestni dvorani- Lep dokaz rodoljubna naših prekooceanskih rojakov v svobodni Ameriki za svobodno Jugoslavijo! Izmišljotine. 2e nekaj časa sem se Sirijo tu čudne govorice, češ da se odtrga Slovenija od ostale Jugoslavije in pride menda pod francosko upravi-teljstvo oziroma postane republika, zato pa da dobi Srbija celo Dalmacijo. Ker se iste govorice slišijo tudi po Štajerskem, bi bilo pač dobro Izsfediti ljudi, ki namenoma trosijo te govorice. Ce je Httštrjanje teh novih govoric komu v korist, ne vemo, vemo pa, da nam ni! VrhniSkega župana Trsarja in njegovega tajnika SeHškarja so zaprli, ker sta osumljena, da sta poneverila velike vsote onega denarja, ki so ga po prevratu zaplenili raznim vojaškim oddelkom, ki so bili razoroženi- Pri Seli-gkarju so našli precejšnjo svoto denarja, domneva pa se, da ima ie velike zneske shranjene in skrite pri tretjih oseha> Vse pošte na koroškem ozemlju, zasedene po Jugoslovanih, so odprt«, raaen posie v Krivi Vrbi, Si- Rupertu, v Limercah, Škof jem dvoru, na Otoku in Hodisah- Za Hodiša in Otok posluje pošta v Ribnici- Pošta v 8t- Pavlu v Labudski dolini posluje redno- Poste Pustrica in Ledenica ni mogoče za sedaj otvoriti radi bližine demarkacijske čr^e- Pisma, oddana v Celovcu, se ne cenzurirajo več v Mariboru, marveč ▼ Celovcu. Mestni dekliški Ucei ie štel ob koncu šoL leta 1918/19 javnih gojenk .?08 m privatistk 11. Od teh iih je od-lično sposobnih 47 in 2 privatistki. Prvi red je dobilo 283 javnih goienk in 3 privatistke, to ie 89.6%. Ponavljalnih in dodatnih izpitov hna 14 goienk-to fe 4&!% in drugi red je dobilo 10 gojenk. to le 3.1§ o. Na kr. drž, višji realki v Ljubliani so napravili od 7. (]q 10. t. m> zrelostni izpit sledeči: Agnola Anton (z odllco). Detela Leo, Dovič Josip* Freyer Ri-iiard, Fajdiga Vlado (z odliko), Gre-gorič Rudolf, Grabrijan Dušan, Hart-man Gvido, Hribar Mirče. Hainrihar Janko. Hribenrik Mngetbert, Knez Tomo (z odliko), Koželj Venčeslav (z odliko), Lilleg Milan. Luznik Zoran (z odliko^, Melihar Stane, MUavec Egid, Oset Šimen. Papež Oton. Planinšek Stanko (z odliko). Poženel Janko. Rai-ner Franc* Jčebek Baldomir, Skala Kari, Skrbinšek Vlada Skubic Karla Štrekelj Zvonimir (z odliko). Tancig Viljem. Ton;r< Ivan, Trnkoczv Sioo. Turk Stano, Urbančie Valentin. G- Leopold Lav S, trgovec v Tržiču, je 9preiel veliko število koroških beguncev iz Borovelj in okolice pod svojo goMorjubno streho in jim tudi drugače šel na roko- Vse to je storil popolnoma brezplačno, za kar mu izrekamo koroški bogunci jano zahvalo- Draginja pri nas in v Pešti- Ne moremo sicer trditi, da bi pri na« v Ljubljani posebno poceni živeli. Dra-erinja je takčna, da mali ljudje jedva živo, vendar pa so naše razmere Se vedno prav ugodno razločujejo od razmer na Dunaju in v Budimpešti- Kakor nam poročajo, stane n- pr- jedna buča na trgu v Pešti 50 K, glave salate pa 10 kron- Odbor polit- društva za Šentpetrskl in kolodvorski okraj Javlja svojim članom tužno vest, da je njega večletni član g- Pran Grilc, inkasant mestnega pogrebnega zavoda snoči nenadoma preminul. Člani naj se pogreba, ki so vrni jutri ob 6. popoldne po možnosti -polnostevilno udelsže- Zasaceni ponarejalci postnih nakaznic- Ljubljanski policiji se je v zad-njih dneh posrečilo aretovati sest mladih zlikovcev, ki so skozi zadnje mesece ponaredili veliko Število postnih nakaznic in jih znali spraviti ▼ promet-Naslovljali so te nakaznice na razne pošte pod naslovom »Vinko Sršen, šofer postno ležeče . • •< in imenovali potem kraj na Kranjskem Posrečilo se jim je na ta način ogoljufati postno upravo za okoli 70-000 K. Poštne pečate je prav spretno ponarejal neki Karol Lavtar, postni pomožni sraga, denar pri rasnih poštah na Kranjskem pa sta dvigala neki Vinko Sršen, doma iz Mengiške Loke ter neki Josko Petrič iz Ljubljane- Svoj delokrog je poten, Lavtar prenesel v Maribor, kamor Je bil prestavljen in tudi tam je našel v osebah nekega Leopolda Florjančtča, Janko Hudovemika in Vatroslava Laha, prva dva is Ljubljane, sadnji u Maribora, prav spretne pomagače- Tekom dobrih 4 tednov so namreč tamkaj ogoljufali poštno upravo za 14-600 K tn ves denar skupaj potrosili z zloglasnimi ženskami po raznih kavarnah in gostilnah- Policija je zasledovala storilce skozi kake tri tedne, »lednfič pa se je posrečilo dognati vsaj približne Sršenov opis, nakar ga je izdala njegova podobnost in je tako prišel v roks pravici- Storilci vse dejanje enodudno priznavajo, ob prihodnjem porotniškeu zasedanju pa bo dobil vsak svoje plačilo za storjene zločine- K izvoze naših »klavnih« konj smo p reje H to le pojasnilo £e zadnjic se je v tukajšnjih dnevnikih pisalo, da so v Mariboru vstavili več transportov klavnih konj iz Hrvatske ln Ljubljane, namenjene v inozemstva to pa, ker so pri pregledu našli, da je veliko število dobrih konj, ki gotovo niso namenjeni za klanje. Torej se je na ta način hotelo dobre, zdrave konje vtihotapiti v inozemstvo- Ker je bilo v dopisu iz Maribora omenjeno, da le bil med temi transporti tudi eden iz Ljubljane, moram izjaviti, da sva jaz in dri- tfr-vinozdrovnik vse konje* ki so bili naloženi na tukaj snem kolodvoru natano-no pregledala in dognala, da niso za drugo rabo, kakor za zakol- Največ je bilo hudo nadušljivih konj in se ja gotovo dobro delo storilo, da se je te re-veše izročilo mesarju. Zato sem se Suda, ko čitam, da je bil tudi transport is Ljubljane ustavljen- Kakor sem pa izvedel, je ta transport klavnih konj is Ljubljane šel brez vsakega zadržka dalje, le enega reveža so izložili in oddali mesarju, ker je bil preslaboten m bi gotovo med potjo poginil- Toliko ^ pojasnilo, da občinstvo ne bo menilo, da smo tudi tu podkupljeni in da ne poslujemo vestno- Pavel Skale, 4. • SLOVENSKI NAROD*, (tat 14. julij« 1919. 163 itev. [ena »Dijaška Počitniška sraga nsana-nje vsem svojim dlanom, da ae je glav- poverjeniku, Jan že Novaku po-lo doseči pri ministarstvu Saobra-v Beogradu čeirtinsko vosnjo pe SUŠ državnih ielesnieah- Kdor ireflektira na omenjeno ugodnost, se poživlja - da izpolni sledeče: Spisati mora bro&rjo, naslovljeno na ministarstvo j&aobračaja v Beogradu, v kateri je tro-ha. navesti, kje in kaj študira navesti, jfta potuje v svrho upoznavanja ujedinjene domovine; se mora sllicevati na SpdJok ministarstva Saobraćaja št. 5388' <$9, s katerim se podeljuje članom DPZ jngodnosti četrtinske vožnje; povdarjatl jmora, da je Član te zveze- Na podlagi :tega prosi za znižan vozni listek za na-tčno in specije-lno navedeno turo drž-železnic; poleg tega mora priložiti naneslo v- Prošnja mora biti potr-po šolskem ravnateljstvu ali po »ristojni politični oblasti, županstvu, >kr. glavarstvu- Prošnje naj se pošije-najkasneje do 1- avgusta na naslov: Tanže Novak, Notranje Gorice p- Bre-)vica pri Ljubljani- Opozarjamo čla-jne, naj prilože na isti svojo fotografi-|o, podpisano in na sprednji strani svoj natančni naslov- Gojenci (gojenke) tretjega letnika državnega učiteljišča v Ljubljani, ki Jžele prihodnje leto nastopiti učiteljsko dražbo, naj se javijo zanesljivo do 20. julija ustmeno ali pismeno pri ravnateljstvu, kjer dobe pojasnila o šest-tedenskem počitniškem tečaju- Ravno :o se naj priglase tudi abiturienti fimnazij in realk, ki bi nameravali so posvetiti učiteljski službi- — Ravna-teljstvo- Razpisana ie shižba okrožnega zdravnika za zdravstveni distrikt Loče pol. opsraj Konjice. Interesenti se opozarjajo na ta razpis v uradnem listu Št. 117. Razpis službe okrožnih zdravnikov. V uradnem listu št. 117 je razpi-isano mesto okrožnega zdravnika v jOplotnici, politični okraj Konjice. Interesenti se na to opozarjajo. V občini Kokarje je nabralo tamošnje učiteljstvo za Slov- rdeči križ 440 irron 40 vfn-. ki so se izročile politični oblasti- Proslava Vidovega dne. Gospodu, -ki se je čutil po popačeni u svojega imena v poročilu z dne 1. t. m, razgaljenega, sporočamo, da nimamo navade zaslužnim možem nagajati s takimi otročarijami in »je moral spoznati pomoto oz. tiskarskega škrata sam. Opozoriti pa ga moramo, do so v veljavi novi poštni tarifi. naj si jfh ogleda na pošti. Sestanek abiturijentov ljubljanske gimnazije iz leta 1894, se vrši v sredo 0, avgusta oziroma že na predvečer v torek 5- avgusta t- 1- na Bledu pri >Pe-tranuc- Dobrodošli trdi abiturijenti moškega učiteljišča istega leta, s katerimi smo imeli takTat skupno abituri-jentsko veselico v Ljubljani pri >Frlin-cn<- Za postrežbo in prenočišče je preskrbljeno. Christofov uSni zavod v Ljubljani, ki Je bil tudi letof* izredno dobro obiskovan, je zaključil šolsko leto v soboto- Pri tej priliki je imel ravnatelj zs-"voda. Josip Christof, slavnostni govor v proslavo rojstnega dne Nj- Veličanstva kralja Petra I-, pa tudi primeren *in ganljiv sklepni govor v slovo gojen-^kam in gojencem. Slušatelji zavoda, ki so že med šolskim letom darovali znatne zneske za »Narodni sklad«, za dra-fštvo >Rdeči križe za >Glasbeno Matico* in za >Sokol L«, nabrali so dane« večji znesek za naše invalide, kateri -znesek se je odposlal poverjeništvu za socialno skrb- — Na imenovanem zavo-;du poučevalo je v preteklem šolskem »letu v petih oddelkih 7 učnih moči ter rje učni uspeh povsem zadovoljiv- Večje število gojencev natopilo je takoj prav dobra službena mesta Iz Kostanjevice smo prejeli to-le pismo: Blagovolite ugotoviti, da nisem jaz pisal niti povzročil članka v >Slov-j-Naroduc, v katerem se spravlja občin-•akega odbornika g- Gatscha v stik z dogodki v občinskem odboru v Kostanjevici- Z odi- spoštovanjem L. Bučar-Potrjujemo, da g- Bučar ni niti pisal, niti poslal dotičnega članka- Večdnevni nalivi- Koncem junija 80 povzročili, da je Savina s svojimi nevarnimi pritoki močno narasla ter poškodovala več zgodovinsko starih In temu primemo slabih mostov v našem okrožju, žrtev te poplave je postala tudi lesena brv, ki je vodila iz mesta ▼ mestni vrt, ki je utrpel tudi škode Nemški >Versch6nerungsvereinc životari naprej svoje življenje, pri najbolj-3! volji ne morem razumeti, zakaj se ne izvede v tem društvu regeneracija V tem smislu, 6$ vatoptjo vanj tudi Slo-vnd, ga primerno preustrvjijo ter a kroni, v kolikor so na pro-druetvenih ciljev še interesi->no delajo. Naliv, gram m tresk- Vderajsnje dansko pripekajoče somce je is- popold valilo nebroj meščanov v naravo- Go-Ibvec n- pr* je bil ves živ- Nekateri se Itt lakat gob, drugi pa so krenili na 'Oda po češnje. OkoH pol pete ure so »a pa nenadoma potamnili oblaki in sa-tmjš grmeti traka* fe »ti, kakor * škafa Vmes Je tudi padala precej debela toča- Nobeno se tako gosto drevo ni dalo zavetja Sv- Elija je vse temeljito blagoslovil- Jaz nisem imel n- pr-na aebi, razen desnega žepa, nobenega suhega prostora Kmalu se je zvedrilo in toplo solnce je zopet posijalo in tako so se gobarji potem na aolncu sušili, kakor martinčki. To ja bilo v hriba ae pred Rudnikom- Ko sem se potem vračal domov, so me poznejši izletniki se proti dolenjski mitnici začudeno gledali in popraševali, če se nisem v ra-kovniškem bajerju oblečen kopal, česar nisem mogel prav razumeti, a tudi drugi mene ne, kje da sem se zmočil- Ro jim povem Elijev blagoslov, niso skoraj hoteli verjeti, češ, saj si bil skoraj še v Ljubljani; tu nismo imeli ne dežja in ne grmenja in treskanja, nad Rudnikom pa da so nebeski kovači tako razbijali, ne da bi se bilo čulo v mesto- In res- Po Golovcu pokanje in ploha, kakor bi se bil podiral svet, pa da se niti v mesto ni čulo. Res čuden pojav. Rimske toplice, last Nemca Uhli-cha, so stavljeni pod drž- nadzorstvo. Nadzornik je g- Ivan Ušlakar, notar v Laškem- Upamo, da bo to nadzorstvo v prospeh tem krasnim toplicam, na katere slovensko občinstvo opozarjamo- Nemščina na ljudskih šolah- Piše se nam iz Celja: V avstrijski dobi je bila ljudska šola pravi unicum- Da ne imenujemo niti kulturno - šolskih podjetij >Schulvereina«, ki so imela edini izključni namen s pomočjo otroku nerazumljivega nemškega jezika in vzgoje v nemško - politični smeri odtujiti de-co svojemu narodu, so bile skoro vse slovenske ljudske šole nekaj prav posebnega- Avstrijski sistem je gojil na naših tleh takozvane dvojezične (utra-kvistične) šole, vsem nam je še v spominu, koliko zlatih mladih ur smo izgubili za pouk nemškega jezika- Vse to je bilo in recimo danes, da je bilo potrebno in da je bilo prav tako- Danes živimo v povsem drugih razmerah in drugačnih časih: naša država je nacionalna, jugoslovanska- Ne moremo torej nikakor uvidevati, zakaj se še danes, če tudi le tam, kjer starši to žele, poučuje nemščina na ljudski šoli! Ne glede na to. da je pedagoško popolno pogrešeno, če se tlači v ljudsko šolo pouk tujih jezikov, ker je namen ljudske šole povsem drug, ne uvidevamo tudi iz praktičnih razlogov, zakaj se nemščino še trpi v naši ljudski šoli- V naših obmejnih občinah in v krajih, ki so bili močno ponemčeni, se dobri stvari s to prostostjo slabo koristi. Listi so poročali o sklepu deželne vlade, da se srednje šole v Mariboru in Ptuju poslovenijo, v Celju se je to že zgodilo- Preostajajo še meščanske šole in nemške manjšinjske ljudske šole, glede teh pričakujemo stroge doslednosti, ne maramo, da se oropa pravega nemškega otroka pouka v nemškem jeziku, zahtevamo pa, da se povsod gleda na postavno predpisano Število otrok in se iz napačne velikodušnosti ne vzdržuje še nepostavno število nemških razredov- Vprašanje šolstva velike Celjske okoliške občine Je še vedno tam, kjer je bilo pred 20- in več leti, dekliške javne šole sploh ni, deška pa je nastanjena v podrtijah, ki so slabše, ko hlevi modernega gospodarja- Če bi tudi obravnavali celjsko in okoliško šolsko vprašanje skupno, stojimo pred dejstvom, da imamo jeseni pri obstoječem številu šolskih otrok in pri obstoječi J razpredelbi Šol s prevelikim številom nemških sporednic premalo prostora. O tem je treba da šolski svet pravočasno ukrene potrebno, ker naše šolstvo ne sme propadati, temveč kar najbolj prospevati- V tem leži važnost in p rili odnjost Slovenije- Na jesen se otvori v Cerju rudarska šola, ki se glasom sklepa mestnega sosveta nastani v nekdanjem 'Studen-tenheimu«. Od vseh strani se Izreza ž>-lja po preobnovi doslej humanistične gimnazije v realno gimnazijo v Celju-Nemške meščanskošolsTce paralelke, ki nimajo zadostnega naraščaja naj bi se jeseni opustile, slovenska meščanska trirazTednica pa bi se naj razširila v štiri razrednieo- Zveza trgovskih nastavl'encev na «k>v. ozemlju, krajevna skupina Celje' prosi vse one gg. člane in članice, kakor tudf nečlane, da jim svojčas dopo-slane pole »Podatki za leto 1919«, katerih do seda i še niso vrnili, knkor najhitreje natančno izpolnijo te vrnejo, kar te podatke nujno rabimo za sestavo statistike. Obenem se pozivlie vse one gg. tovariše In tovarišice, ki še niso člani naše zveze, da k isti pristopijo, kajti dokler ni zadnji trgovski nastav-ljenec organiziran, nam ni mogoče iti po noti, katero smo si začrtali. Sele tedaj za moremo nastopiti, kadar smo do zadnjega organizirani, ker le v edinosti je moč. Otvorila ae Je redna avtomobilska zveza: Ceije-Žensfco zdravilišče toplice Dobrna. Prevzerje poslopja Kazine, gledališča in nemškega Kino v Mariboru- V nedeljo je posebna komisija (upravitelj | dr- Stor) prevzela nemško poslopje v j kojem ae nahaja nemško gledališče, ki- j ao fe imšgMšššmKatfem* fttailillilk I .~~^3 £*S6J6nBE3Ev*SC2SBJS: _ 16KBKBES3 se Je našlo v strašno zanemarjenem stanju. 3 tem upamo, da je vprašanj slov. gledališča in slov- kino v Mariboru za enkrat najbolje rešeno- Sicer pa o tem še izpregovorimo- Toča t okolici Maribora- V petek in soboto popoldne je v okolici Maribora razsajal vihar v spremstvu s tocu-Kolikor doslej znano, je toča najhujše zadela okolico Pragersko-Slov- Bistrico, kjer je ležala kakor »sneg na debelo-Vmes so bili tudi hudi nalivi. V St. Jakobu v Rožni dolini se je nastanil zdravnik dr- Pečnik, ki se Je vrnil iz Kairo v Egiptu, kjer je bil dolga leta zdravnik in eden izmed voditeljev tamkajšnje slovenske kolonije- Or-diniral bo pri Janežiču v Lešah- Kerestinee blizu Zagreba krasno posestvo, last milijonarja Hafnerja, Je kupil za ceno dveh in pol milijona kron znani tovarnar Wosehnagg iz Šoštanja-Prekrščene ulice v Čakovcu- Dosedanja madžarska ulična imena v Čakovcu so odpravili in jih nadomestili z hrvatskimi- Najlepše ulice so imenovali po imenih raznih jugoslovanskih prvo-boriteljih kakor Strossmaver, Stanko Vraz, Karagjorgje, Senoa, Zvonimir, Zrinjski, Jelačić, Prešeren, Skerlic itd-Koncert se vrši dne 14- t- m. v PI-zenski restavraciji, poprej Friedl, zra-ven nunske cerkve- Svira Ciganski orkester- Vstopnina prosta Umrl je v Ljubljani gosp. Franc Grilc, vpok. stražmojster in uradnik mestnega pogrebnega zavoda, v Vinici je umrla gdč- Hermina B 1 i n c, poštna aspirantka, stara komaj 21 let- P- v m-! Kultura. Iz pisarne dramskega gledališča. Danes v ponedeljek gostujejo bivši člani tržaškega gledališča ga. S- S. Pavlinova, g. I. Martinčevič in bivši ravnatelj tržaškega gledališča g. M. Skrbmšek v Schdnherrjevt petdejanski drami »2ena - Vrag*. Za petek kupljene vstopnice so danes veljavne. »Rusija«. Z 20. t. m. prične izhajati v Splitu polutednik »Rusija«, ki bo zastopal edinstveno slovansko državno misel. Cena mesečno 5 K, do konca leta 36 K. Pr- 8- Finžgar: Veriga. Ljudska zgodba v treh dejanjih, 2- zvezek Nove knjižnice- Izdala in založila Nova Založba v Ljubljani- Tiskala Jugoslovanska tiskarna 8°. Knjiga obsega 80 strani in je tiskana na lepem papirju; oprema knjige je sijajna in prinaša na tretji strani pisateljev avtogram- Fabula igre je preprosta: Kmeta Marko in Mejač se spreta radi ničvredne verige in se obdolžita tatvine. Silno sovraštvo se prične, ki tira oba do skrajnosti, da gromadita greh na greh- Pravico iščeta pred sodnijo, ki pa Jima ne more dati, notranje sprave, notranje pravice. iS je podlaga za ljubezen in mirno življenje- Se le tragična smrt starčka Primoža ju zopet spravi- Ideja igre: >greh rodi grehe, se vleče ko rdeča nit skozi vse dejanje- Premijera igre se je vršila dne 1- aprila v Narodnem dramskem gledališču v Ljubljani s polnim uspehom in se je potem ponovila še devetkrat. Igrali so Jo tudi mnogo na deželi- Knjiga se naroča pri >Novi založbic v Ljubljani in stane 5 kron izvod (denar se pošlje naprej), po knjigarnah pa stane radi draginj-skega poviška 5 K 50 v- Društvene vesti in prireditve. Deželna zadruga dimnikarjev v Slovenci ima svoj redni letni občni zbor dne 20. t. m. ob 2. uri pop. v hotelu »TTirija« v Ljubljani, Kolodvorska ulica. Og. tovariši iz cele Slovenije, posebno pa iz Koroške, Štajerske In zasedene Kranjske se vabijo na mnogoštevilno vdeležbo. Društvo obrtnikov in obrtna zadruga v Kranju priredita v nedeljo 20. t- m- v Kranju I- obrtni dan združen z dopoldanskim zborovanjem in z obširno ljudsko veselico v Zvezdi. V slučaju neugodnega vremena se vrši zborovanje v Ljudskem domu, veselica pa v dvorani tukajšnjega Sokola Del čistega dobička Je namenjen oslepelim vojakom- Vsa bratska društva in prijatelji obrtnega stanu se vabijo, da posetifo veselico v čim večjem številu- Društvo zasebnega uradništva, od sek za štajersko- V Celju je izvolilo na zadnjem občnem zboru nov odbor, ki bo pričel takoj z intenzivnim delom- Da bo pa to delo res popolno, se prosi vse tovariše in tovarišice, ki še niso včla njeni, da priglase **akoj svoj pristop pismeno gornjemu društvu v Celje, Narodni dom- • Sfc Pavel pri Preboldu. Ze enkrat naznanjeni Jn vsled vojnih dogodkov odgođeni koncert šentpav^lskega pevskega društva se vrši v nedeljo, dne 20-t* m- popoldne na notranjem dvoru pre-bolske graščine v prid invalidom. Vspored raznoličen in zanimiv- Sodeluje godba na pihala V posameznih točkah nastopi nad 120 pevcev- Zanimanje za prireditev je velikansko. Več podrobnosti še objavimo- Darujte za našo NalnovelSa poročila. (Naša izvirna poročila!) PREISKOVALNA KOMISIJA NA REKL Pariš. 11. Julija. Najvišji savez* niški svet je Imel včeraj sejo. katere so se udeležili tudi angleški general Watts, ameriški Summerall In francoski Naulin, delegati zavezniških velesil v preiskovalni komisiji, določeni da preišče dogodke na Reki. "V to komisijo je Italija imenovala kot svojega zastopnika generala Robilanta. Predsednik najvišjega zevezniškega sveta Clemenceau jim je dal natančne instrukcije glede njihovega delovanja ter jih pozval naj stvarno in z vso potrebno resnostjo in delikatnostjo preiščejo in prouče dogodke, ki -Ifr Sfi do-igrali na Reki. Imenovani trije generali so snoči odpotovali v Italijo, kjer se jim pridruži general Robilant. Iz Rima odpotujejo naravnost na Reko* RAZPRAVA O AVSTRIJSKIH MEJAH. Pariz, 11. julija. Najviši! zavezniški svet je jel razpravljati o meiah med Avstrijo in Madžarsko. Doslej se ni mogel zjediniti še za nobeno odločitev. RUSKE ZAHTEVE GLEDE CARIGRADA. Pariz, 11. julija. V imenu ruske vlade v Sibiriji so predložili knez Lvov, Sasonov, Maklakov in Cajkov-skij predsedstvu mirovne konference noto, v kateri ju^Tziraio stališče ruskega naroda glede delitve turške države. V noti dokazujejo veliko politično in gospodarsko važnost Darda-nel za ruski narod in zahtevajo* da se Rusiji prizna mandat za kontrolo dar-danelskih morskih ožin. Glede Carigrada izjavlja ruska nota. da so ruski vladni krogi zadovoljni, ako se to mesto z okolico internadjonaKzira. V mednarodni upravi tega mesta na je treba Rusiji priznati nristoječi jI vpliv. Nadalje zahteva Rusija, da se j i mi-zna protektorat nad Armenijo, kateri mandat je Rusija že od nekdaj Izvrševala. Francoski politični krogi so naklonjeni ruskim zahtevam. VOJNA PROTI MADŽARSKL Pariz, 12. Julija. Najvišji zavezniški svet je razpravljal o možnosti vojnih operacij proti boljševiški madžarski vladi. CehoslovaškL romunski In jugoslovanski delegati so bili oozvani naj navedo, koliko čet da imajo na razpolago, koliko ojačeni bi potrebovali in koliko vojnega materijala M rabili v slučaju, da bi nadaljevali svoje operacije proti Madžarom. Namerava se proti madžarskim boljševikom postaviti armado, ki bo štela najmanj 200.000 popolnoma oboroženih in opremljenih vojakov. Vprašanje o tel vojaški ekspediciji se je odgodilo za 8 dni. Do tega Časa morajo voiaŠki strokovnjaki čehoslovaški, romunski in jugoslovanski predložiti ves potreben materijal za presojo, dali kaže pričeti vojno proti Madžarski ali ne. ČEHO - POLJSKI SPOR. Pariz. 12. julija. Najvišji medza-venriški svet Je razpravljal o tešin-skem vprašanju in o poljsko - češkem sporu glede tega ozemlja. Sklenil je pozvati čeho - slovaško in poljsko vlado, naj tekom desetih dni skleneta v tem vprašanju prijateljski kompromis, sicer bo najvišji svet brez nadaljnega priziva definitivno odloČil, komu naj pripade dotično ozemlje. BOLGARIJA POZVANA NA PODPIS MIROVNE POGODBE. Pariz. 12. julija. Bolgarski pooblaščenci so dobiH poziv, naj priglejp^v Pariz, da podpišejo mirovno oogjpdbo. Stanovali bodo v hotelu EnghieiL BOLGARSKE MEJE. Pariz. 12. julija. Teritorijalna komisija je do zadnje podrobnosti Izdelala svoi elaborat glede balkanskega teritorijalnega problema. Mirovna oo-godba z Bolgarijo j a popolnoma perfektna. Glasom te pogodbe moralo Bolgari odstopiti Grški vso zapadno Tracijo, Srbom pa ozemlje ob Strumni ci. Kot odškodnino za to mora Romunija odstopiti Bolgarom Dobrudžo, ki jo je anektirala leta 1913, z edino izjemo, da ostane še nadalje v romunskih rokah most ori Silistriji in Tutrakanu. Ta odločitev ie zelo ozlo-voljila Romune. KJE BODO SODILI BIVŠEGA NEMŠKEGA CESARJA? London, 6. julija. (Zakasnelo.) Cesarja Viljema ne bodo prepeljali v Tower, marveč v Buckingham Palače. Tam ga bodo tudi sodili. Merodajno za sklep, da naj Viljem ne nride v To-wer, je bilo, da bi ga morali voziti pred sodišče, kar bi provzročalo nemire in bi ga ljudstvo najbrže spotoma linčalo. Predsednik sodišča bo lord Birkenhead. v sodišču bo zastopanih petero velesil do svojih sodnikih. Vsaka velesila bo aaslala po enega. Obtožba se omejuje na kršenje nevtralnosti Belgije in Luksemburga. Obravnava bo javna. Cesar dobi nemškega zagovornika. V Parizu so nezadovoljni a procesom ter protestirajo zlasti proti namenu poslati bivšega nemškega cesarja v prognanstvo na Sv. Heleno. Boje se. da bi vzbudilo to spomine na Napoleona in da bi obdali Nemci bivšega svojega cesarja z glo-rljolo mučeništva. Nizozemska dela neprilike glede izročitve Viljema ter bi bila očividno zadovoljna, če bi oo- sfranl Amerike Da je pričakovati naravnost močne opozicije. Tako ja postavljen Lloyd Oaorgo pred zelo težaven problem. STAVKA BANČNIH URADNIKOV V SPLITU. 10. t. m_ so začeli stavkati vsi bančni uradniki v Splitu, ker bančna ravnateljstva niso njihovim zajitevam do danega roka zadovoljila. Stavki so se pridružili vsi bančni uradniki po deželi. Vesti LDU. IZGREDI NA BENEŠKEM. LDU. Trst. 13. julija. Iz Vidma na Beneškem poročajo: Vsled draginje ie prišlo danes v Špilimi>ergu do Žalostnih izgredov. Mesjna delavska zadruga je sklicala zborovanje, katerega se je udeležila velikanska množica. Oblasti so predvidevale izgrede ter so ukrenile potrebne varnostne odredbe. Po zborovanju je množica napadla De Rosino prodajalno, toda posredovali so karabinerji, ki so množico raz gnali. Demonstrantje so nato hoteli iti pred občinsko palačo, toda vojaški kordoni so jim zastavili not. Množica je začela kričati in protestirati in je končno naskočila vojaške kordone ter jih predrla. Voiaki so pa začeli streljati s strojnicami, nakar se je množica razpršila. Bilo je pet oseb mrtvih in enajst ranjenih. RAZDELITEV AVSTRIJSKEGA ŽELEZNIŠKEGA PARKA. LDU. Beograd, 13. julija. Iz Pariza poročajo, da je strokovna komisija mirovne konierence med drugim razpravljala o vprašanju, kako bi se izvršila razdelitev Železniških parkov na Železnice bivše Avstro - Ogrske, ki pripadajo sedaj Jugoslovanom, Ceho-slovakom. Poljakom, Romunom, in Italijanom. Sedaj vlada v železniških parkih velika zmešnjava. Med našimi železniškimi vozovi je mnogo vagonov, ki so bili svojčas zaplenjeni zaveznikom in so bili prebarvani. Vse Izgleda, da bo komisija v Parizu odločila, da se celokupni bivši avstro-ogrskl železniški park razdeli sorazmerno na dolžino železnic po kilometrih, k! so prišle v oblast novonastalih držav. Vremensko poročilo. Vttiai Ml morje« Srednji mM fUfr 716 mm 3 Čat opaio-rtoja. Stanje barometra t mm Ji [ Vetrovi 1 Nebo 12 • 2. pop 9. zv. 7323 738 0 170 153 tr. Jgv. ■ več. oblaC deU oblaC 13 7. xj. 7311 i i 14-2 brezvet. megla • • 2. pop. 9. zv. 7324 732 3 243 19-8 si. jug. • del. oblat oblačno 14 7. zj. 737 3 15.2 si. jgv. • Padavina v 24 urah 16.5 mm — Srednja vcerajšna temperatura 19*3°, normalna 197*. — Vremenska napoved za jutri: Lepo severno vreme. Rožne stvorL • S topom na razbojnike- V avstralskem mestu Gleurowanu so lovili tatove, vlomilce in razbojnike- Vsa ta lepa družba se je bila zabarikadirala v velikem hotelu sredi mesta- Redarji niso nič opravili, vojaštvo tudi ne- Ni preostalo drugo nego priti s topom, ki je raznesel poslopje V boju s lopovi je padlo 9 redarjev in nekaj vojakov* Odškodnina za razbito veliko poslopje je značala 2 milijona in 800 tisoč kron- * Pleša bo izginila- Plešastih molkih je vedno več- Koliko skrbi, težav, sitnosti pa stroškov je združenih a plešo- Vsa sredstva proti plesi so bila doslej brezuspešna* Ameriški zdravnik dr. Kromarjer pravi, da prida čas, ko bo las na moški glavi popolnoma amanjkalo. Lasje so le nepotrebni preostanek is prvotne človeške dobe- Tekom tisoč let bodo vsi nasi potomci brez las, lasje na glavi se bodo smatrali sa nekaj divjaškega, za ostanek barba«' rizma- Aprovizaciia. -f- Sladkor as julij, ki se nakazuje trgovcem danes v ponedeljek 14- t- m-se prodaja na odrezke St- 8 sladkorne izkaznice za junij- Na odrezek št- 2 se dobi tudi fie naprej sladkor za Junij, ako ga stranke še niso dobile- Ostala sladkorna izkaznica in odrezek St. 4 je 8e nadalje veljavna ker se bode oddajalo nanje drugo blago- Kilogram sladkorja za junij stane 6 K 80 v, za julij pa 7 K 60 v-_ - Poizvedbea Našla se je včeraj v Kopitarjevi ulici manjša vsota denarja- Dobi se v upravništvu nažega lista* Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tUkar—• Pomnožitev osebnih vlakov na progi Jesenioe-Borovlje- Z 3. julijem I- se je vpeljal na progi Jesenice-Svetna vas-Borovljc dnevno redno še drugi par osebnih vlakov št- 18/2023 in 201413 z neposredno zvezo v oziroma iz Ljubljane. Odhod iz Jesenic 22, pri* LK - v . ■ II atJ V »vir- ■ * — —i------— se sprejme v trgovino z rožami. Poizve se v posredovalnici za službe, Terezija NoTotnv, Ljubljana, Dunajska cesta št. 14. S! S 16 sedeži, skoro nova, predvojni produkt veleelegantno opremljena — na prodaj. Ponudbe na upravo kopališča Krapinske toplice (Hrvatska). 6760 Proda se 150 hektolitrov finega belega in rdečega dolenjskega vina let. 1918 ter 5 1 hektolitrov bele in rdeče starine I. 1917 po zmerni ceni. Naslov pri upravništvu »Slovenskega Naroda-. 6756 Kupi železne barele nove aH pa v dobrem stanju po najvišjih cenah, kakor tudi večjo množino fižola. Ponudbe na poštni predal št. 6 Ljubljana. 6815 Mai/nn 711101 Pf0st°. v vrečah ali koc-llufllU lillu kah, kislo zelie kumnov sodih, celi vagon, pralno milo v sodih po 100 kg, jako ceno pošilja ali proda vse skupaj Urbaa, Žižkov, Busova 45. seSKSSBHSBBBHBBi Cbristofov učni zavod ▼ Llnbliaui vpisuje celi mesec julij, avgust in september na Miklošičevi cesti 8 in na Domobranski cesti 7 vsak dan dopoldne in po-coldne. Pričetek šolskega leta 1. oktobra 1919 6505 Dva strusarla in nI Kljačnuničarjsv išče „Kranjska tvornica željezne I bravarske roba n Kamniku'. 6902 Sanatori! »Mirni dom" je spet odprt in sprejema bolnike vseh vrst, kakor tudi okrepčania potrebne. Zdravljeme. tudi izvrstna hrana pri zmernih cenah Poiasr.ila daje lastnik in vodja dr. Fran Čeh, posta Bornja Kunguta pri Mariboru. 6491 Lape lončene salonske peči se prodajo aH pa zamenjajo za primerne železne. Vpraša se pri krajnem šolskem sveta t Stari vasi pri Bizeljskem. 6S42 Iščem dve iSevO'ke, i to eno kuharico in eno sobarico. Pleča po dogovoru. Nastop lahko takoj. Dr. Zdravko Sovacerić, Slatina (Slavonija). 6834 Naročite st in berite - JV^al}« - kratkočasne zgodbe, spisal Blaž Pohlin NajzabavnejŠe berilo za samske in po ročene! Cena s poštino K 4 50. Na roča se v Narodni knjigarni v Ljubljani. Sobo elegantno meblovano, z električno lučjo ;n posebnim vhodom išče za stalno solden gospod. Cenjene ponudbe pod bančni uradnik" na upravništvo .Slovenskega Naroda«. b91Q večja množina jesenovega, akacijeve^a, češnjevega in orehovega lesa, kakih 203 posekanih smrek in približno dva vagona smrekovega lubja. Izve se pri zadrugi .Lastni dom" v Celja. 679v U Aule toplice Dob. na pri Celju popref „Neuhaus" Mai - oktober. Sprejmem iti 5s IJU zmožno knjigovodstva, slovenske in nemške korespondence in strojepisja. Prosilke, ki so izučene v mešani trgovini, imajo prednost. Plača po dogovoru, stanovanje in hrana v hiši. — And. Eisbactaer, Laško. 6901 Večja množina solidno in li Čno izgotov :': štedilnikov:': v več velikostih za vzidanje se dobi pri Franc Ravberjn. ključavničarju v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 6. Prevzemajo se vsa ključavničarska in konstrukcijska dela in popravila rolet za skladišča v hitro in ceno izvršitev. 6785 + Ravnateljstvo Mestnega pogrebnega zavoda javlja, da je njegov marljivi sodelavec, gospod Fran Grilc dne 14. t. m. nenadoma preminul. Pogreb bo v torek dne 15. t. m. cb 5 uri popoldne iz Sv. Petra ceste št. 63 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu ohranjen blag spomin! V Ljubljani, dne 14. julija 1919. i- Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da je nam nenadoma preminul naš predobri, blagi stric in svak, gospod Franc IMlc vpokojeni straimojsier in uradnik mestnega pogrebnega zavoda. Pogreb bo v torek 15. t m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti sv. Petra cesta 65 na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, dne 14. julija 1919. Žalujoči ostali. + Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je moja ljubljena hčerka oziroma sestrica Herminn Blinc postna aaplrantka po mukapolni bolezni v cvetju mladosti 21 let mirno v Gospodu zaspala. Vinica, 11. julija 1919. Franjo Bitne, oče. Zora, Justina, Tilka, sestre. Emil, brat. Trgovsko opran yt^Jp&£ fakturno in Špecerijsko trgovine. Isto-tam se sprejme trg. aeeaec; že trgovine nekoliko vajen ima prednost Ponudbe ped »Trgovska oprava in učenec 6721" na upravništvo »Slov. Naroda". 6721 v najem se Išče gostitna (restavracija) v Ljubljani ali Zagrebu ali v blilini teh dveh mest Ponudbe pod ,.Gostilna" na upravo »Slovenskega Naroda«. 6894 Pisalni stro], dobro ohranjen, Se kupi. F. Iglic, tnro-vec. Ljubljana. 6869 Planin® lep, črn, Peine (učenec Bosendoiferja se radi odpotovania proda. Poizve se v trgovini Special, Dunajska cesta št 6 Išče se bratovsko skladiščni zdraunirr; za Hrastnik. Nastop 1. avgusta 1919. Plaća po dogovoru Cenjene ponudDe na bratovsko skladnico t Trbovljah. 6899 M zidarjev potrebuje Jaroslav Brener, stavben k, Gosposka ulica štev. 8. 6839 za papir kupi »Učiteljska tiskarna** v Ljubljani. 6858 upi se VVertheimerica in zastori Kara-manie. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda« 6829 Sprejme se ki je ob enem kurjač h parnemu stroju. Ponudbe s spričevalom na Val. Scag-netti. parna žaga za drž. kolodvorom v Ljubljani. 6896 prodni sto 2 konja. Eden je dober tekač, elegantne rasti; star je 8 let, visok 155 cm. Drugi je galicijski plemenjak. čisti »Hucul«; star je 5 let, visok 138 cm Oba sta brez napake, pohlevna, izborno uvožena ter sposobna za vsako vožnjo in za ježo. Natančnejša pojasnila pri vodstvu podkovske iole in bolnice za iivino na Poljanski cesti (nasproti domobranske vojašnice) 6917 Dunai (Wlen) VII. Lindengasse 4 Internationale Waren Exnortirail Import Ges. m. b. N. Brezplačno vskladiščenje do odvoza! Takol dsbavno iz zaloge: univerzalni plugi štajerske kose (prve znamke) klepanja srpi vozne osi vse orodje za iiMio in obrt jeklo za orodje nosilci (traverze) T in U lopate krampi stavbni okovi podkve pocinkane vidne vedrite emajlna posoda vsi elektrotehniški predmeti telefonsko in brzojavno orodje in priti-kline telefonski kabel. 6905 Kupita se takoj 2 postelji in 2 »očni omari Se v dobrem stanju in en šivalni stroj. Ponudbe na Stamajak, Om tetka alica 3/n „Kino Ideal" v Ljubljani sprejme trt reklamne oglase pri sporedu predstav. Ponudbe je poslati pismeno na vodstvo kino „Ideal", Ljubljana". 6861 Sprejme; vel stalnih anooentov na brano. Mesečno B SOO*— Antonija Burger, gostllnlcarka, Prlaofna ulica stav. 5. 6857 Učenec z dobrim spričevalom ter poštenih staršev se sprejme v trgovino z mešanim blagom Mnlas 4 Vebovar, Biieljako Bretlce. 6900 ! 6863 Primali] dr. Josip Stoje ne ordinira do 12. avgusta t L Sprejme se. 6882 r igralec na pianino, 2 gosli in celo za kavarno v hotelu Tratnik. Ljubljana. (Seifensieder) starejša samostojna moč se išče. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenskega Naroda' pod .Varilec 6873". 6873 VINO zelo okusno, naravno, cirka 200 hekto-180 hekto belo, 20 rdeče, 6-7 °/„ močno, novo, prodajem takoj radi preseljenja po, 640 kron hekto postavno kolodvor v poslanih sodih. Dragutin Ciglar, posjed, nlk, Gornja Stubica, Hrvatsko Zagorje Brzojavne ponudbe imajo prednost 6758 „CR0ATIA" zavarovalna zadruga v Zagrebu ustanovljena od mestne občina Zagreba lata 1884. sprejema v elementarnem ln iiv-lfenskem oddelku vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tarifi. Zahtevajte prospekte katere pošilja in daje vsa potrebna pismena in ustmena pojasnila Glavno zastopstvo za Jlovenljo Ljubljana, Stari trg štev. 11. Sprejemamo sposobne potnike In zastopnike, km« terlm se nudi prilika velikega zaslužka. masatoril ta fotografi dobe sveže fotograf ične potrebščine po najnižji dnevni ceni v drogorifl in fotomanulak-tnrt M. Šinkovec, Krmni. 6809 steklenice In igračo naprodaj. Naslov pove upravnižtvo .SI. Nar.€ 6886 1000 K nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi takoj ali za avgust stanoranie, obstoječe iz 3—4 sob, kuhinje in pritiklin. — Več se zve pri J. Repe, riorijanaka ulica št 6, I. nadstropja. 6880 : : vsako : : : množino : najceneje pri J. Klemše 6887 Maribor, Tegethofova cesta 12. 'm hrvatska ia 6883 na debelo po 6—7 K prodaja podružnica 1. jugoslovanske vmarae Viktor Kunštek i drugi k. d. Ljubljana, hotel Tratnik. z bančno prakso išče službe. Cenjene ponudbe pod Uradnik St. 10" na upravništvo »Slovenskega Narooa«. 68=3 Nogavice svilene in volnene za dame razpošilja po zelo nizki ceni protoklirana tvrdka Ferdo Sert, Maribor. Korsika 21. Pristopim kot kompanjon k lesni tvrdki ali kaki tovarni s kapitalom 10 — 20.000 kron. Trgovsko popolnoma izobražen, z dolgoletno bančno prakso, kjer sem še kot uradnik. Naslove na upravništvo »Slov. Naroda pod „Sodrug" 686S STROJE za pranje Žalec pri Celju. dobavlja tvrdka VINKO VMtC, 6096 Naprodaj je dobro motorno kolo, Poizve se pri uprav. »Slov. Naroda«. 6854 Službo išče pridno, pošteno dekle, ki zna kuhati, k 2 ali 3 osebam. Tudi gre na manjšo in boljšo gostilno kot natakarica. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 6856 če mogoče tudi brano liče dri. uradnik« Ponudbe pod: »Uradnik 30" 6893 Štiri sobe na zelo lepem in zračnem prostoru, lahko tudi s kuhinjo oddam takoj. Cenjene ponudbe na oskrbniJtvo Vila Beilevue 119, Bled. 6903 Postelie po K 60*—, spodnje in vrhnje modroce kakor tudi vsakovrstno drugo hišno opravo priporočata Brata Severi zaloga pohištvu in tapetniška delavnica, LJubljana, Marile Terezije cesta, Kollzel._6724 Proda se fina obleka Iz pravega boka* usnfa in lahke enovprezne sani« Poizve se natančno pri Sušteršič Slavku, oskrbniku v Badovljlcl, Gorenjsko. 6398 Ha prodal le dobre pol ure od železniške postaje Št. Jurij ob luž žel. okolu 70 metrskih seinjev suhih cepljenih bukovih drv ter 400 do 500 bukovih hlodov, vpo-rabnih za industrijska podjetja. — Izve se pri zadrugi „Lastu! dom*4 v Goltu Prešernova ullcs 19. 6897 Fino francosko pnevmatiko plašče m cevi priporoča IGN. VOK specialna trgovina šivalnih strojev in koles. Ljubljana, Sodna ulica št 7. 6275 Zdravilišče Gleichenberg na Štajerskem za vse obolelosti sopil. Popoln zdraviliški obrat, z živili preskrbljeno. Do-voljenje za pripotovanje da deželna vlada v Gradcu, Štajersko. (Priložiti ie 10 kron in zdravniško spričevalo. 6479 Slovenska restavracija TRIGLAV V BEOGRADU prele zlatna Moruna se nahaja _Zeleni venac tt m 99 6* lesna trgovska ln industrijska dražba z o. s. nudi večjo množino vagonov lepih metrskih drva, naložene franko' vagon Škofja loka po 14 kron 50 vin. za 100 kg. Oddaja le na vagone. Vprašanja event. naročila se prosi na naslov: „Drava" Maribor. 6913 Strešno lepenko, lesni katran, lasni cement, stre ine laka, premogovni katran, destiliran premogovna katranom smola Merkantile salesnatt lakti orni ia rdeči, vseh vrst kemik ali |e dobavila točao ln ceno Chemische flbtl. Alfred NichtBnhauser9 Dunaj (Wlon)f LX Hahagasse Mr. 33, Telefon V1H 3603. Brzojavi: ENEA Wlen. 6904 Naznanilo. Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo znano trgovino s papirnim In galanterllskim blagom v LJubljani, Mestni trg št 11, prodal. Obenem naznanjam, da v kratkem otvorim W drago, novo večje podjetje. Zahvaljujem se svojim cenj. odjemalcem za dolgoletno mi izkazovano zaupanje in naklonjenost ter upam, da me bodo podpirali tudi pri mojem novem podjetju. Z odličnim spoštovanjem FB. 1QUG, trgovao Ia posestnik v LJubljani. oto E2 39 73 09197^09924^45 s Mlii M za zasebne m\i V porabo žrebcev za zasebne vožnje prepusti državna žrebčarna proti odškodnini 32 K za dva žrebca in enega moža voznika. Delavni čas ne sme presegati 3 ure, čas dogona in od-gona se ne všteje v ta čas. Državna žrebčarna na Selu pri Ljubljani. 6S91 Javna iraHn iiiiii Mm. Od strani državne žrebčarne na Selu se bo vršila v sredo dne 16. julija 1919 ob 10. uri javna dražba dveh žrebcev belgijske pasme, na jahalnem prostoru poleg plemenilne postaje. Državna žrebčarna na Selu pri Ljubljani. 6S76 Tr Onim trgovcem, ki imajo za pletenje sposobno prejo, pavolnato ali volneno, splete proti primerni odškodnini nogavice za ženske, moške in deco DRAGOTIh1 HRIBAR, tovorna pletenin r- ss v Ljubljani. = Sloviti zdravilni vrelci (kopališče) Krapinske Toplice (Hrvatska)^ zdravijo z zanesljivim uspehom vse vrste revmatičnih afekcij mišic io člen- ra kov, protin, vse živčne bolezni (ishias, nev-stenijo, nevralgno, histerijo, bolečine v hrb- tenici), dalje vse kronične bolezni na ledicah in mehurju, zastrupljenje s kovinami in kožne bolezni. Pri ženskih boleznih vplivajo dobrodejno na nervozne pojave v Natančneše » Informacije in prospekte daje zastonj ravnateljstvo. klimakteriju, pri vnetiih maternice ter eksudatih I ■ vrgli S ¥if\ in sin Dunajska cesta štev. 15, Ljubljana. Šivalni stroji in stroji ga pletenje, — Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. — Ustanovljena leta 1867. 3W Vezenje poačnje brezplačno. ICOleSa tovarn Duckopp, Sryria, Waffenrad. Pisalni stroji .Mer' Ceniki zastonj in franko. Gonilni jermeni CD iz usnja, konopnine, velblodje . dlake in pavole ■ ¥se obratne potrebščine dobavlja la Industrije_ Untamehmen fOr Industriebedarf Kottner & Co., te Brzojavni naslov: „GIGANT" t fina nnlf '5c 'n rok BMe ncf)£° ^đnosti, tako t zdriTstrenen kakor LCpG PUll t dmiafcsMn ozinj. Fellerjeva popolnoma neškodljiva preizkn- isna, „Eisa" pomain za obvarovanje in negovanje kože, odstrani nečistost nože, ojeda prišče, hrani proti solnčaricf. solncnfen pejjan!. borf, rarkarostl, velosti kofe. Lonček močneje vrste 6 F. Omoti in poštnina se račnna posebej najceneje. Namesto škodljivega mila mSSA&jS^Si re je daees it zelo drago al! ima še iste dobrote in neškodljivosti kakor pred vojno. Boljše :n f.-.ejše za negovanje kože v današnjem časn s! niti misliti ce moremo. Djiino laeo sc raore prava švedska tinktora, vel. stekl. R 10, balzam (melen) LQ i2:QC12Cf mala stekl 2 R. Ifiirta n?r>ea odstrani brez bolečin Fellerjeva turist, tinktura wElsa" l\Urjd ULc5fl (tekočina) skupaj s čopičem 4 R In turist, obiii po 4 R. in K 2-—. IT^I C ps Proti potenju telesa m nog rfester je Fellerev »Elss" praše* z vslpom R 2-—. SŽSPTT Krmilni prašek za živino x davno poznani se zopet dobi. Karton K i. Omot in poštnina se račnna posebej in najceneje. Rdor naroči več, mnogo pri« t hrani. Naročiti je treba pti lekamajn /j. Evgenu V. Feller Stablca, Elaa trg It. 238 fEr ■*, Primorje) Zaloga pohištva In tapet ERNST ZELENKA £ oblaatveno lapriseieni Izvedenec Šolska allca 5 MABIBOB Gosposka nllca 25 priporoča svojo bogato zalogo najraznovrstnejšega pohištva: spalnih, jedilnih sob klubnth garnitur, divanov, otoman, žime za madrace itd. 2236 Največja Izbira. Smerne ceae. Solidna postrežba • uavjeitj m lamuiiu u.nuiiv • • mestna stavbenika in sodno sapr. cenilca, Ljubljana, Trnovski pristan 14. prevzemata in izvršujeta vsa stavbena dela, kakor tudi vsakotrstna projektiranja in napravo načrtov in visoke stavbe, cerkve, javne šole, nadalje cenitve, tehnična mnenja i. t. d. — Ob jednera imata tudi oblastveno dovoljeno zasebno posredovalnico zu nakup in prodajo posestev, kakor hiš, zemljišč, gozdov i. t. d. 930 6690 Reprezentacijske elefctroiaženerfe in višje monter|e o^u^ni"3^"05-1* kl,.? usPfšno delujejo v prometu z odjemalci, sprejme Sudbeg7 nT1,P°g0J1 velika električna dražba za snujoče se podietje. Po-scnaf, hq i ,090» na Anu. - Eap. M. Dnkes Nachf. Đnnaj (VVien) II. Proda se večje dobro ohranjeno poslopje z zemljišči primerno za kak zavod, v lepi legi na Gorenjskem. Kje pove upravništvo »Slovenskega Naroda". 6914 bizelisko vino letnika 1917, na vagone ali posamezne sode se dobi takoj- Dostavi se tudi na dom. Pojasnila daje: 1.Jugoslovanski anončni in infopmačni zavod 6761 Beselfak & Rožanc. LJabilaaa, Frančevo nabrežje štev. 5. ■j 6. F. Juras vglasevalec klavirjev in trgovec z glasbili z metlišči, krtače iz sirka za ribanje nudi za trgovce, postavno Velika Gorica Prva 23rvats!ia Tvornica meiala. Velika Ctorica. . Mi tehniško zastopstvo Zagreb, Samostanska ulica 7 nudi iz zaloge Zagreb, franko zacarinieno žarnice, usnjate jermene, tehn. olja in maščobe, orodje, plošče za zgoščevanje in vse tehniške materijalije in kemične produkte. Takoj dobavna svilnata gaza za mline (črno blago) vse številke, 120 cm široka. Povprečna cena K 165 za meter. 6911 V ol. št. 12.1 Prva jugoslovanska specijalna tvrdka za vglasevanje in popravila glasbil. Lurion Vosek za loščilo za čevlje vsako količino Salvator loščilo za čevlje vsaka veličina Hi vsaka količina 6728 i se dobiva po najnižjih dnevnih cenah - 99S9a v! a**tvornica kem. proizvoda d.d. ZAGREB. Ilica 73 (privremena poslovnica). Brašno (moka), pšenica, kukuruz, ječam, ^ob (oves), posije (otrobi) i ostale zemaljske plOilkiB £ proizvode nudja samo na veliko 5754 Ivan Mi Umi immi bioj li Telefon 22-69. I I g. Dr. Miroslav Kasa oblastveno poverjeni stavbni inžener. specijalno stavb, podietje za betonske, zelezooetonshe io vodne zgradbe v Ljubljani, Hilšerjeva ulica št. 7. W Izvršuie strokovno: Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobeton. jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. Prevzema v strokovno izvršitev vse načrte stavbenn inženirske stroke. Tehnična rcnenfa. zastopstvo strank v tehniških zadevah. Egsigggg§ggagggggggigggs Izvozna i uvozna tvrtka Lavoslav Poljak i drug Središnica: SPLIT, Dalmacija. Podružnice: Rijeka, Makarska, Beč (Wien) I. Rotenturm-strasse 11. Bavi se samo na veliko-izvozom i kupovanjem: svih domaćih zemaljskih proizvoda, južnog voća, žitarica, ljekovitih bilja, eteričnih i jestvinih ulja itd. uvozom I prodajom: inozemnih proizvoda, svakovrsne prekomorske robe itd. 3533 Brzojavni naslov: Poliakdrug. ¥edno veliko zalogo hrastovih rketnih deščic dobavljam na debelo in drobno. Prevzemam tudi pckladanje. Cene zmerne« JOSiP PUCH, Ljubljana Gradaška ulica štev. 22. Bnvanuana Generalna reprezentanca za kraljestvo SHS za baterije, žarnice, elektrotehniko VST izdelki svetovnih angleških in slovanskih tvrdk. Janko Fogačar, Ljubljana. Skladišča, pisarne in razstavni lokal Št. 583 Zveza i 6738 ijcev na slovenskem ezemljo kraljestva SHS v Ljubljani (Šelenburgova ulica Stev. 7/11.) razpisuje mesto tajnika. Pismene ponudbe je vposlati najkasneje do 20. t. m. Ponudbe naj izkazujejo srednješolske in akademske študije, ev. dosedanje službovanje in zahteve glede plače. Obenem se razpisuje mesto pisarniškega uradnika (solicitatorja). Ponudbe je istotako do 20. t m. vposlati Zvezi industrijcev. V Ljubljani, dne 7. julija 1919. Tainištvo. eška Industrljalna banka Glavnica iS 80,000.000*— Stritarjeva ulica št 9. Staiife vlog |e znašalo koncem meseca |nnl|a 1918 K 280,000.000* Podružnica v Uubiiani Nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev. Vsakovrstne bančne transakcije. Vsakovrstne bančne transakcije. FF