iXi M fimw\i Id)®® UTö^ • ! . . i". . ; - /t SP05T0VANI PRIJATELJI PLANINCI! V letu 2005 smo vsi skupaj praznovali našo 100-letnico Planinskega društva LISCA - Sevnica. Posodobili smo Planinsko zavetišče pod sv. Rokom z Lojzetovo sobo (planinsko čitalnico), pripravili razstave o delu društva in o Planinskem vestniku, se povzpeli na Triglav, zamenjali obvestilno tablo na železniški postaji v Sevnici, peli na vrhu Lisce... Skratka praznovali, se veselili in obujali spomine, predvsem pa snovali ideje za naprej. Idej nam za delo v društvu ne manjka. Vsi skupaj znamo najti kaj novega. Morda tudi v tej odličnosti novosti v planinstvu, gre zapisati, da imamo v preteklem letu 100 več Članov v društvu. V letu, ki je pred nami, se bomo veliko posvečali SorniŠkim vsebinam. Praznovali 40. let pohodnih taborov po Evropi, pa 20. let Elkine skupine, pa... Preko preteklosti v sedanjost in prihodnost društva. Se bolj bomo krepili delo planinskih skupin. Še naprej dali veliko na obveščenosti vas planincev. V letošnjem letu bomo intenzivneje delali na Tončkovem domu na Lisci. Verjamem, da smo radi planinci in da se radi družimo in iŠČemo nove poti v naravo, gore in hribe. Vaš predsednik: Jože Prah LOJZE ANZELC PREJEL NAJVIŠJE PLANINSKO PRIZNANJE - SVEČANO LISTINO Lojze Anzelc je v letu 2004 slavil 70 let. Plodnih planinskih let, pa je vse od petdesetih let naprej, ko je že bil podpredsednik planinskega društva Lisca __v Sevnica - KrŠko, Tonček Cebular pa predsednik. Leta 1961 pa postane predsednik. Ravno Lojze Anzelc je bil v tistih letih Človek, ki je znal močne pretrese in napetosti v društvu pomiriti in pričeti v delu društva z novim elanom, novim zagonom. In uspel je. Predsednik Pb Lisca je bil kar 12 let. In društvo je postalo vodilno tako v Zasavskem kot širše slovenskem prostoru na vseh področjih. V času njegovega predsedovanja je Štelo PD Lisca kar 1100 članov. Tako ni Čudno, da je postal predsednik MDO Zasavje in uspešno vodil MDO Zasavje kar 14 let, vse od leta 1983 do 1997. MDO je v tem času pridobil izredno veljavo in moČno povezovalno vlogo med Zasavskimi društvi, tako da smo bili pod figuro Lojza izredno razpoznavni. Bil je član UO PZS. Lojze deluje in je deloval na več področjih. Tabori so bili njegova poslastica. Kot vodnik in vodja vrste taborov, ki so ostali planincem za vedno v spominu. Tako osnovnošolski kot tabori po evropskih gorah in v letu 2006 bo že 40 po vrsti. Vedno je imel dober čut za celoto, hotel je najti in dati vsakemu udeležencu izleta ali tabora čimveč. Vsak udeleženec je bil zanj velik planinec. Lahko rečemo, da mu je dobro uspevalo. Znal je premostiti starostne meje. Skratka, Lojze je nas znal potegniti v gore. Nikoli ni pozabil tudi na izobraževanje, kot planinskemu vodniku mu ni bilo nikoli žal časa za kakovostno Planinsko šolo, za kakovostna izobraževanja za planinske vodnike. Posebej pa gre omeniti Še njegovo gospodarsko dejavnost. Vse od graditve Tončkovega doma, obnove Jurkove koče, pa sanacije smetišča na Lisci itd. Povsod in vedno aktivno zraven. Danes si Planinskega zavetišča pod Sv.Rokom planinci enostavno ne znamo zamišljati brez Lojzeta. Vedno aktiven na vseh planinskih akcijah ali z besedo, idejo, delom ali kuhalnico. Veliko svojega časa je namenil tudi za zbližanje slovenskih in čeških planincev, kakor tudi hrvaških. Lojzetu Anzelcu čestitamo za najvišje planinsko priznanje, Svečano listino Planinske zveze Slovenije. Jože Prah CICITABOR - DRUŽINSKI TABOR 5LATNA 2005 (30.07 - 06.08.2005) Cicitabora - družinskega planinskega tabora Slatna 2005, se je udeležilo 23 družin - skupaj 86 planincev in planink. Letošnji cilj je bil obisk slovenskih gora v bližnji okolici Krajnske gore oziroma Rateč. Glede na različno starost otrok, se je vodstvo tabora odločilo za organizacijo dveh skupin pri izvedbi planinskih izletov. Kljub temu je bilo nekaj skupnih izletov, kot je razvidno iz spodnjega pregleda opravljenih tur. Razen enega deževnega dneva, nam je vreme služilo odlično. Starejši: I. Vrata - bivak pod Luknjo, Luknja II. Zadnjica - Prehodavci III. Planina Zapotok iz zadnje Trente IV. Belopeška jezera - obhod obeh jezer V. Dvodnevna tura I del - Kot - Staničeva kočo, nato Begunjski vrh VI. Dvodnevna tura II del - s Staničeve koče do Kredarice in nato v Krmo Mlajši: I. Vrata - bivak pod Luknjo II. Zadnjica do zatrepa doline III. Planina Zapotok iz Zadnje Trente IV. Belopeška jezera - obhod obeh jezer V. Slap Peričnik iz Mojstrane ter ogled planinskega muzeja v Mojstrani VI. Krma - Vrtača (del poti na Kredarico) Po izletih smo se vračali v tabor, kjer je Maricka poskrbela, da smo izgubljene kalorije nadomestili z obilo okusne hrane. Sledilo je igranje, branje in zabava -tako na igriŠČu kot tudi v telovadnici in Šotorih. Ob večerih se je dogajal spontan kulturni program, kjer je vsak dobil priložnost pokazati, kaj zna. Če je le vreme dopuščalo, se je ob večerih prižgal taborni ogenj, kar je bila dolžnost dežurnega v taboru. Med posebnosti tega tabora vsekakor spada zelo dobro organizirana izvedba turnirja v namiznem tenisu, na katerem so tekmovali taborniki, razvrščeni po spolu in starosti. Organizator tega turnirja je bil Sandi, ki je samo otvoritev in podelitev priložnostnih nagrad izredno dobro izpeljal. Sled tega se je vodstvo tabora odločilo imenovati ga za športnega referenta tudi za naslednji tabor. Poleg prijetnih dogodivščin smo v taboru morali rešiti tudi povsem resen kanalizacijski problem (zamaŠeni kanalizacijski jaŠki), ki pa je bil ob aktivni udeležbi glav družin uspešno rešen v zadovoljstvo vseh. Zadnji večer smo pripravili zaključek, na katerem ni manjkalo dobrot, med slednjimi se je naŠel tudi lepo v taboru pečen odojek. Izvedli smo tudi anketo med udeleženci in na presenečenje vodstva tabora se je izkazalo, da bi skoraj vsi udeleženci naslednjo leto radi zopet prišli v tabor na Slatno. »Ni nam žal, da smo se udeležili letošnjega cicitabora!« je bila izjava mnogih tabornikov, ki upajo, da bo naslednji tabor enak ali celo boljši. Se bomo trudili. Vodstvo tabora: Mojč, Jože, Dušan in Darko OSNOVNOSOLSKI PLANINSKI TABOR KOPRIVNA 2005 (15.07. - 24.07.2005) POSTiAVLJANJE TABORA Torek 12.72005 Nakupovanje hrane in nalaganje opreme. Sreda. 137.2005 11 vodnikov in pomočnikov se s kombijem in tovornjakom odpravi postavljat tabor. Iz Sevnice nas pot vodi v Rateče, kjer shranjuje sevniŠko planinsko društvo vso opremo za taborjenje. V Slatni pri Ratečah napolnimo tovornjak in se čez v _ Avstrijo odpravimo v Črno na Koroškem. Zaradi dežja lahko postavimo samo naše Šotore za spanje in štabni šotor, kamor smo zložili vso opremo. Četrtek. 14.7.2005 Postavljanje Šotorov za udeležence, postavljanje kuhinje, tušev, odbojkarskega igrišča, koŠev za smeti, razsvetljave,... Nestrpno čakamo na ostalo vodstvo in seveda udeležence. PRIHOD OSNOVOŠOLCEV Petek. 15.72005 Okoli dvanajste ure je v Koprivno avtobus pripeljal 44 otrok. Nekateri od njih so prvič preživeli 10 dni v "divjini", drugi so na planinskem taboru že stari znanci. Najprej jih je vodstvo lepo pozdravilo, potem pa so se vsi razporedili po Šotorih in si uredili ležišča. Vse smo razporedili tudi v 6 skupin, katerim so izbrali tudi imena. Vsaka skupina je imela svojega vodnika in pomočnike. Skupine so se predstavile na plakatih, ki smo jih potem pritrdili na oglasno desko. Nato je vsaka skupina napisala in se naučila tudi himno "Na nebu zvezde že žarijo", ki nas je spremljala vseh 10 dni. Ker je že naslednji dan sledila tura, smo imeli zvečer kratko predavanje o planinski opremi in pripravi nahrbtnika. Zvečer smo začeli z igrico skriti prijatelj, ki je trajala vse do zadnjega dne. Sobota. 16.7.2005 Vstajanje v zgodnjih jutranjih urah in odhod na Čofatijev vrh. Ker smo imeli z iskanjem poti nemalo težav, smo se odločili za spremembo prvotnega načrta. Odšli smo na izvir Meže. Nekoliko pod izvirom smo pomalicall. Ker smo imeli Še dovolj časa, so fantje postavili kamnit most, deklice pa okrasile pot do njega. Potekalo je tudi tekmovanje za najlepši mlinček. Po prihodu v tabor so sledili krožki, po večerji pa družabni veČer ob tabornem ognju. Začeli smo tudi z igro "Koprivna popstars", kjer so udeleženci tekmovali v petju. Prepričati so morali 7-č lansko žirijo, ki je vsak dan izključila po 2 nastopajoča, tako da smo zadnji dan dobili absolutnega zmagovalca. Nedel ja. 17. 7. 2005 Dan brez ture, a nam ni bilo dolgčas. Razdelili smo se v dve skupini. Starejši udeleženci so se zapeljali do plezališča, kjer sta vodnika Luka in Rok pripravila opremo in pomagala vsem, da osvojijo smer. Nihče ni imel večjih težav, čeprav je večina plezala prvič. Navdušenje je bilo nepopisno. Mlajši so ostali v taboru. Dopoldne smo se igrali po skupinah igre brez meja. Popoldne so se najprej odšli kopat v bližnji potok, nato izdelovali ogrlice iz gline. Gobarski krožek se je opremil v bojne barve in neutrudno iskal jurČke. Zvečer so sledile priprave na dvodnevno turo na Peco, in pa igra ''Koprivna stars". Ponedeljek. 18.7.2005 v Glavna tema zjutraj: neznanci so nam ukradli zastavo!!!!! Ze se je koval načrt maščevanja. Na turo smo odšli v različnih skupinah. Najstarejši so začeli pohod že zgodaj zjutraj, druge skupine so jim različno sledile s kombijem ,dokler se nismo vsi skupaj zbrali na izhodišču. Vreme je bilo sončno in Peca nas je kar klicala k sebi. Najprej so prispeli na Dom pod Peco, pomalicali in krenili na vrh. Tudi tokrat smo hodili v dveh skupinah. Na vrhu smo si čestitali in krstili udeležence, ki so prvič povzpeli tako visoko. Spustili smo se proti domu, vmes je vodnik Luka napravil še predavanje o obnašanju v planinskih kočah. Pred večerjo smo si ogledali še votlino kralja Matjaža. Na moje veselje so se vsi res lepo obnašali, tudi med večerjo, pospravili vse za seboj in mirno zaspali. Torek 19.7.2005 Dež. Po zajtrku nismo imeli druge izbire ,kot da se oblečemo pelerine in odpremo dežnike ter se spustimo v dolino. Dež nas je pošteno opral, zato smo se zelo razveselili, ko smo prišli do kmetije kralja Matjaža in se ogreli s čojem. ß kombijem smo vse zvozili do tabora. PopoWne nas je obiskal inštruktor Jaka. Pripravil nam je predavanja o planinski opremi in gibanju v gorah. Kuhar Aleš je rešil čast tabora in nam priboril ukradeno zastavo. Da se kaj takega ne bi več ponovilo, je ekonom takoj organiziral stražo zastave. David Sreda 20.7.2005 Dopoldan smo preživeli poučno, popoldan pa Športno. Učili so se različne vozle in pokazali svoje znanje tudi na tekmovanju v vozlanju. Po kosilu so skupine tekmovale v igrah brez meja, štafetnih igrah, nogometu, odbojki, med dvema ognjema. V nogometu in odbojki se je pomerilo tudi vodstvo proti udeležencem. Večer smo preživeli ob tabornem ognju in nadaljevali z vsemi igrami. Četrtek 21.7.2005 Tura na Olševo. Zaradi slabega vremena so pot do vrha nadaljevali le bolj izkušeni udeleženci, mlajši pa so se raje vrnili v tabor in se udeležili vsak svojega krožka. Tudi v naslednji dan so se starejši odpravili na pohod na Raduho. Ker so odšli po zahtevnejši poti, so potrebovali s sabo opremo za plezanje oz. varovanje (pomožne vrvice, vponke, samovarovalne pasove in čelade). Tako smo razdelili vsakemu svojo opremo, jo priredili na njihovo velikost, da smo imeli na turi čim manj dela in nevšečnosti. Petek 22.7.2005 Zgodnje vstajanje za tiste, ki so odšli na Raduho. Ostali udeleženci so odšli na v kratek sprehod do mesta Črna.. V soboto se je obetala planinska poroka, in ker k poroki spadata tudi dekliščina in fantovščina, tudi mi nismo zgubljali časa. Popoldne so potekale priprave za vse tri dogodke (izdelave križa za ženina, izdelava mašnic za fante, rožic za dekleta, poročne obleke,...). Zvečer pa je sledil žur. Sobota 23. 7. 2005 Mlajši udeleženci so tekmovali v igrici "skriti zaklad", ki so jim jo pripravili starejši udeleženci. Le-ti pa so za tem tekmovali v orientacijskem pohodu. Medtem so si vsi spakirali nahrbtnike za jutrišnji odhod. Po kosilu smo razglasili in podelili nagrade zmagovalcem v vseh igrah. Nato so potekale priprave na zaključni veČer in na poroko. Zaključni večer je bil nabit s smehom in veseljem. ODHOD OSNOVNOŠOLCEV Nedelja 24. 7. 2005 Ogromno dela: čiščenje šole, okolice, podiranje šotorov, kuhinje, pomivanje, pakiranje, pobiranje papirčkov,... Odhod z avtobusom in kombijem proti Sevnici in Podčetrtku.. OSTALE AKTIVNOSTI V desetih dneh se je zgodili še marsikaj zanimivega, česar se ne da omejiti na dneve in datume. Vsak dan je bila dežurna ena skupina, pomagali so v kuhinji, po obrokih pomili posodo, počistili okolico,... Oglašali smo se na radio. Igrali smo se "rim žim žim", tekmovali v "Koprivna stars", vsak dan ocenjevali šotore, vsak drug dan je izŠel časopis Pekoče novice. ki so ga izdelali v novinarskem krožku. Poleg novinarskega krožka smo imeli Še likovni krožek, gobarski krožek in športni krožek. Vodja tabora: v Anja Zveglič SREČANJE ZASAVSKE IN POSAVSKE PLANINSKE MLADINE 2005 LISCA, 14.05.2005 Na srečanje zasavske in posavske planinske mladine, 14. 5. 2005, smo povabili vsa društva iz Posavja in Zasavja, to je 12 društev. Glede prevoza so se morala društva obrniti na javen prevoz oz. vlak ali pa si sami priskrbeti prevoz z avtobusom. Mladi pohodniki so pričeli prihajati na Lisco okoli 10. ure dopoldan. Tu so se lahko najprej posedli po Številnih pripravljenih klopeh ter se okrepčali z malico iz nahrbtnika. Uradni del so okoli 11. ure otvorili načelnica mladinskega odseka PD v Lisca Sevnica Anja Zveglič, vodja pokrajinskega odbora mladinskih __v odsekov Zasavje Sorazd Santej in predsednica mladinske komisije Maja Mohar. Vsak udeleženec je ob prihodu, na Lisco prejel kartonček za okoli vratu, na katerem je bil bon za brezplačno palačinko in sok ter prostor za tri nalepke. Za udeležbo na katerikoli izmed petih iger si prejel eno nalepko. Ko se je udeleženec udeležil treh iger in tako zbral tri nalepke, je prejel priznanje in majhno nagrado. Na razpolago so bile naslednje igre: - ORIENTACIJA: kratek 20 minutni orientacijski pohod po vrhu Lisce z raznimi nalogami in vprašanji. - DRIČANJE: spuščanje z velikim polivinilastimi vrečami navzdol po hribu - PADALO: gibalna igra na prostem z velikim barvnim padalom - ŠTAFETNE IGRE: tekmovanje skupin, ki so vsebovale po 4 člane; zabavali so se z obroči, kiji, žogami, hojo po vseh štirih, sonožnim skakanjem,... - ČLOVEK NE JEZI SE: igra je potekala v naravni velikosti; na tleh je bilo razgrnjeno veliko platno, na katerem je bila narisana igra, udeleženci pa so bili figure, ki so metali veliko kocko ter se pomikali naprej. Naj poudarimo, da je bilo pri vseh petih igrah pomembno sodelovati in ne zmagati ter zbrati dovolj nalepk za končno nagrado. Vseskozi nas je zabavala tudi glasba, ki jo je »vrtel« DJ in je marsikaterega otroka privabila na plesišče. Postavili smo tudi info tačko oz. info šotor. Tu so lahko vsa društva oz. mladinski odseki predstavili svoje delo, razstavili svoje biltene, društvene časopise, vabila na pohode,... Veseli smo, da se je na naŠe vabilo odzvalo toliko ljudi. Po naših ocenah je bilo na srečanju okrog 350 ljudi, od tega okoli 250 otrok iz vseh zasavskih in posavskih mladinskih odsekov, ostalo pa starši, mentorji, planinski vodniki in ostali gostje. Mladinski odseki, ki so se udeležili srečanja na Lisci: - MOPD Radeče - MOPD Brežice - MO PD Litija - MO PD Dol pri Hrastniku - MO PD Hrastnik - MO PD Zagorje - MOPD Laško - MO PD Rimske Toplice - MO PD Lisca Sevnica Mladinski odsek PD Lisca POKRAJINSKI ODBOR MLADINSKIH ODSEKOV ZASAVJA V letu 2005 smo nadaljevali z izleti in druženji med mladinskimi odseki v naŠem MDO-ju. Izpeljali smo tudi tabor PO MO Zasavja na Slatni, kjer smo žal bili samo trije. Srečanje na Lisci decembra je uspelo, saj sem predstavil spletno stran, na kateri so predstavljeni izleti, tabor in plezanje v plezališčih. Vse to si lahko ogledate na naslovu www.pomozasavje.net. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil Roku Brileju (MO PD Radeče) in Borutu Vukoviču (MDO Zasavje) za podporo in pomoč pri spletni strani. Letošnje leto praznuje Mladinska komisija 50 let. Naprošam vsa društva in mladinske odseke, da sodelujejo v njenih akcijah, se prijavljajo na natečaje in posvetijo kakšen izlet ali prireditev v Čast tej obletnici. Prosim, da se vsi neaktivni MO-ji pridružijo izletom pokrajinskega odbora, me kontaktirajo preko elektronske pošte: pomozasavie@email.si in se odločijo za aktivno sodelovanje v PO MO Zasavje. Vabljeni tudi posamezniki željni novih izzivov. Gremo varno v gore! v Gorazd Santej POROČILO CICIBANOV - PLANINCEV Že predšolske otroke postopno uvajamo v planinsko dejavnost, ki sodi med najbolj zdrave oblike preživljanja prostega časa v vseh letnih Časih. Otroci si tako krepijo zdravje, organizem z gibanjem in hojo v naravi, pridobivajo in krepijo si telesno zmogljivost in vzdržljivost. Tudi v preteklem letu 2005 je delovala planinska skupina CICIBANI -PLANINCI, v ki je štela 24 otrok iz skupine POLZKI, v starosti 3-6 let v Vrtcu Ciciban Sevnica ter v sodelovanju s PD Lisca Sevnica. Pomembno je, da že najmlajši otroci najprej dobro spoznavajo svoj domači kraj, svojo bližnjo okolico, okolico našega mesta Sevnice, bližnje vzpetine, griče, hribčke... Začeli smo s turami na bližnjih Hrastih, sevniškem gradu, Lamperčah, Sv. Roku, v Zajčji gori, Zabjeku, Lukovcu, nadaljevali pa na Lisci in v Kekčevi deželi v Kranjski gori. S cicibani - planinci dajemo poudarek spoznavanju narave, navajanju, da znajo neko stvar, rastlino, žival ali pojav najprej sploh opaziti, se zaustaviti, opazovati, spoznavati, se pogovarjati o njej... Otroke skušamo navajati na ljubezen do narave, da naravo doživljajo in si oblikujejo čustven in kulturen odnos do narave, v da so jo pripravljeni varovati. Ze otroke skušamo navajati na varstvo narave in njenih dobrin in krepimo željo po odkrivanju novega in neznanega. Griče, hribe, vzpetine, kamor z otroci radi zahajamo, obiskujemo večkrat. Potok nikoli ne preskakuje kamnov enako. Krajino zaznamujejo tudi letni časi in ljudje. Na turah s cicibani - planinci počnemo vsakokrat kaj drugega. Enkrat postavimo mlinček na potoku, zajezimo strugo ali spuščamo ladjice, drugič izkoristimo vetrovno vreme za spuščanje zmaja. Po istem bregu se enkrat sankamo, dričamo, drugič kotalimo, spuščamo papirnate zmaje, se igramo male zeliŠčarje, botanike, žužkologe, ornitologe... Tura je vsakokrat drugačna. NaŠa srečevanja z naravo usmerimo na spoznavanje narave, čuvanje narave in učenje sprejemanja njenih lepot. Naš zelo važen cilj je, da negujemo prijateljstvo ob lepih skupnih doživetjih in premagujemo napore ter se znamo veseliti ob dosegi zastavljenih ciljev s poudarkom na medsebojni pomoči in spodbudah. Že predšolske otroke skušamo navajati, da gorniŠtvo postopno sprejemajo kot osebno vrednoto, s katero bodo lahko v vseh starostnih obdobjih obogatili svoj prosti čas. Ob tem dajemo poudarek oblikovanju pozitivnih karakternih lastnosti, kot so: samostojnost, vztrajnost, samopremagovanje, potrpežljivost, nesebičnost, krepitev samozavesti, strpnosti, ki jih v življenju še kako potrebujemo... Dejavnosti cicibanov - planincev v letu 2005: - pioninski izleti v vseh letnih časih - planinska urica v Planinskem zavetišču pod Sv. Rokom (18. aprila 2005 smo se zbrali v Planinskem zavetišču pod Sv. Rokom in imeli PLANINSKO URICO z g. Jožetom Prahom, predsednikom PD Lisca Sevnica. Sprejel je najmlajše Člane društva, se z njimi pogovarjal o cici - stezicah in doživetjih, požigosal njihove planinske dnevnike, knjižice, predstavil nam je svet gora, rastlin in živali preko diapozitivov, ogledali in spoznavali smo planinsko opremo in izvedeli še marsikaj...) - naravovarstveno dejavnost (Naravo se učimo čuvati, spoštovati in varovati vsak dan, saj imamo samo eno. Na DAN ZEMLJE 22. aprila 2005 smo imeli naš EKO DAN in po svojih močeh očistili igrišče in prostor ob koČi, pobirali smeti, jih razvrstili po eko - otokih - odlagališčih v Sevnici.) - udeležba na srečanju zasavske in posavske planinske mladine (Cicibani- planinci smo se skupaj s starši udeležili tudi letošnjega srečanja zasavske in posavske planinske mladine na LISCI, ki se je odvijalo 14. maja 2005 in preživeli aktiven dan v lepem vremenu, delavnicah, igrah, druženju s številnimi udeleženci iz vseh sosednjih MO PD na prostrani Lisci.) udeležba na dnevu pohodništva v občini Sevnica (Letos je bil v Sevnici, 20. maja organiziran že drugi DAN POHODNIŠTVA v občini Sevnica po sevniŠki planinski poti. Namen je, da bi ne samo planinci, temveč vsi, ki imajo radi pohodništvo, spoznavali kraje, ljudi, naravne in kulturne zanimivosti našega kraja. Glavni cilj te akcije pa je širjenje miselnosti o potrebi po rekreaciji s hojo v zdravem in naravnem okolju ter v družbi prijaznih ljudi ter spoznavanje ljudi in znamenitosti, ki so tudi v naŠem okolju. Tudi predšolski otroci smo prehodili del poti in sicer skupaj s planinci in gozdarji po naravoslovni učni poti v Boštanju in spoznavali gozd ob tednu gozdov in zelo redko zaščiteno rastlino azalejo - rumeni sleČ, njeno rastišče...) sodelovanje no proslavi ob 100 -letnici Pt) Lisca Sevnica (Leto 2005 pa je prineslo Še okroglo 100 - obletnico PD Lisca Sevnica. S kratko točko smo na proslavi in prazničnem jubileju nastopili tudi cici- planinci - najmlajši člani PD.) sodelovanje na kulturno -turističnem srečanju vseh delujočih društev v občini Sevnica (22. oktober 2005) Nagrade Planinske zveze Slovenije za cicibane - planince: - 9 otrok je opravilo 5 planinskih izletov - 9 našitkov PZS - 3 otroci so opravili 8 planinskih izletov - 3 priponke PZS - 5 otrok je opravilo 12 planinskih izletov - 5 pesmaric PZS - 7 otrok je opravilo 15 planinskih izletov - 7 dnevnikov Mladi planinec; v odšli so v OS, v devetletko, kjer lahko nadaljujejo s planinskim krožkom v Ze otrokom skuŠajmo približati svet, svet gora, ki je blizu, pa obenem tako daleč, ki je del naše prelepe dežele, zato ga spoznavajmo, vrednotimo, cenimo in doživljajmo. Cveta Fakin PLANINSKI TABOR SLATNA 2005 (24.07 - 29.07.2005) Tabor je bil od 24. do 29. julija v Slatni. Ves čas je bilo v taboru 22 udeležencev: Irena, Dragi in Pepi CizI, Elka Grilc, Olga in Janez Levstik, Slavica Češnovar, Janez Zajec, Slavica Šintler, Helena in Tone ŠeŠko, Milan Povše, Darinka in Janko Avguštin, Nika in Špela Udovč, Majda in Jože Radej, Tone Bohorč, Rok Petančič, Milka Požun in Vinko ŠeŠko. 16 udeležencev pa je bilo nekoliko krajši čas, oziroma so prišli za kak dan: Marjana in Lado CizI, Kocjanova, Zalokarjeva, Vovkova, Kraljeva, Svenškova, Dvojmočeva, Boštjan in Silva. V Slatno smo se pripeljali s kombijem Športne zveze in z lastnimi avtomobili. Tabor je pripravil in vodil Vinko, kuhala nam je Milka, vsi udeleženci pa so bili izredno aktivni pri izvedbi tur in delu v zavetišču. 25. julija smo Šli na Visoki Kurji vrh. Izhodišče je bilo parkirišče na cesti v dolino Belce. 26. julija smo šli iz istega izhodišča na Kepo. Popoldan smo obiskali še planinski dom v Krnici. 27. julija smo se odpeljali v Avstrijo in po gorski cesti do parkirišča pod Dobračem, po pohodu na Dobrač smo si ob povratku ogledali Še alpinetum. Zvečer pa smo priredili družabno srečanje. 28. julija je bila najtežja tura na BavŠki Grintavec. Izhodišče je bilo pri izviru Soče. 29. julija pa smo se odpeljali na Mangartsko sedlo in se po slovenski smeri povzpeli na vrh, ter po italijanski vrnili do avtomobilov. Popoldan smo v večini tabor zapustili, nekaj pa jih je ostalo in so odšli domov v soboto 30. julija. Vinko SeŠko PLANINSKI TABOR NEVESINJE (05.05. - 08.05.2005) Naš stalni avtobusni prevoznik Veber je pripravil novo možnost potovanja, tako da je v avtobusu uredil 20 ležišč in 20 sedežev. Tak naČin potovanja je ugoden, ker je možno prenočiti med vožnjo, pa tudi na parkiriščih, če ni kampov. Na pot nas je šlo 19: Jože Prah, Marjana in Vojko Dvojmoč, Lado Šintler, Janja in Vid Kolar, Sregor Bregar, Vlado in Marjana CizI, Nika, Vojka in Špela UdovČ, Elka Grilc, Oto Ivačič, Viktor Uhan, Marija in Marjan Rovan, ter Elčka in Vinko ŠeŠko. V četrtek, 5. maja, ob 4. uri zjutraj smo se odpeljali iz Sevnice in se najprej ustavili v Medjugorju vzeli smo si čas tudi za pot nb Križevec. Pot smo nadaljevali do Nevesinja, kjer nas je sprejel Radovan Skubic Hilarij. Ogledali smo si Nevesinje in kraj, kjer bodo napravili kamp. Z avtobusom smo se nato utaborili na farmi v bližini Nevesinja. Naslednji dan smo Šli na 1920 m visok Crvenj. Najprej smo šli mimo porušene bošnjaške vasi, proti vrhi Crvena pa nam je gosta megla preprečila nadaljevanje. - t Ir yk^ Tako smo pridobili nekaj časa, da smo si ogledali porušeno vas, in poklepetali s preživelimi domačini. Na poti do farme smo si ogledali še nagrobne kamne ob cesti. V dveh skupinah smo nato s kombijem nadaljevali do Morin, kjer pripravljajo na zapuščeni planini turistično naselje (1250 m ) Zvečer smo si privoščili še večerjo v restavraciji v me^tu. Tu nas je obiskal tudi novinar. V soboto, 7. maja smo šli na Velež ( 1967 m ). Zaradi močnega vetra se je večina s prvega vrha vrnila v Nevesinje in si mesto podrobneje ogledala, trije pa smo nadaljevali po grebenu in se peš vrnili na farmo. Zvečer smo bili gostje g. Dolinška in soproge na farmi kjer smo si privoščili avtohtono ovčjo čorbo. V nedeljo smo zapustili Nevesinje, si na poti domov ogledali Vrelo Bune in Mostar. Zaradi praznovanja v Bosni smo zelo počasi napredovali do Bosanskega Broda in domov. Planinski tabor je pripravil Vinko, v Nevesinju pa se nam je ves čas posvetil Hilarij. Spali smo v avtobusu. Hrano smo imeli deloma pri avtobusu in smo kuhali skupaj za vso skupino, dvakrat pa smo si privoščili večerje. Strošek na osebo je bil 22. 000 SIT. Vinko SeŠko POTEPANJE PO CESKI 14.10 -16.10 2005 Na podlagi razpisa se nas je poleg članov okteta Encijan in družinskih sopotnic zbrala še pisana druščina, ki smo z avtobusom v upravljanju Ivana Vebra, v petek, dne 14. oktobra 2005, ob petih zjutraj iz Sevnice odrinili proti češki prestolnici. Po odmoru - malici sredi poti do Dunaja na Avstrijskem-Štajerskem, smo se potem drugič ustavili po prestopu meje v Češkem - MIKULOV-u, v vinorodnem kraju s slikovitim gradom in vinskim muzejem. Od tu pa je ostala Še Časovna tretjina poti mimo Brna do s popoldanskim soncem obsijane »zlate« Prage (čez 1 mio. prebivalcev), kjer se nenasilno medsebojno mešajo različni arhitekturni stili in obdobja gradnje veličastnih zgradb. Pristali smo ob Štirih popoldan v podzemnem parkingu hotela Holiday Inn, kjer nas je pričakal češki prijatelj gospod Lado Iraška. Skupaj smo se peš napotili na nekaj sto metrov oddaljeno postajališče podzemne železnice in po enem prestopu prispeli na Malostransko postajo pod Hradčane (grajski kompleks). Povzpeli smo se po zelo obljudenih in s stojnicami obloženih starograjskih stopnicah do zastraženih vrat. Ob prelepem panoramskem pogledu na jugozahodni del mesta smo vstopili v trietažno »grajsko območje«. Tu se nahajajo: jahalna šola, muzej igraČ, Zlata uliČka (nekdanja zlatarsko-obrtniška), kraljeva palača, bazilika in kip Sv.Jurija z vodnjakom. Kot najmogočnejša palača na vrhu (tretja etaža) pa je gotska stolnica Sv. Vida (1344 Karel IV., arhitekt Peter Parier). V njej je polno grobnic najveličastnejša je Sv. Janeza Nepomuka. V kapeli Sv. Vaciava je s sedmimi ključi zaklenjena krona z dragulji. Na drugi - -nižji etaži smo videli vodnjak kapelo in grajsko galerijo, zgradbo vojnega muzeja ter protokolarne objekte. Še niže pa smo se spustili do veličastnih zahodnih baročnih grajskih vrat z velikimi, strah zbujajočimi kipi, zastraženi z gardnimi stražarji. Od tu se nam je ponujal lep razgled na »Malo strano« eminentnejŠo ambasadno četrt Prage. Na levi strani starograjskih vrat pa stoji še Škofijska palača. S te razgledne točke smo se spustili ob »zidu gladu« navzdol do jezuitskega samostana in cerkve svetega Nikolaja (1720). Dvesto metrov dalje pa smo že v prvem mraku v množici turistov stali pri vhodnem portalu Karlovega mostu Čez reko VItavo. To je najlepši srednjeveški kamniti most v EU. Šteje 16 lokov. Na vsakem oboku je po en kip svetnika ali zavetnika, na sredini pa od rok turistov do svetlega oguljen kip Janeza Nepomuka, ki so ga tu usmrtili - utopili 1393. leta. Tako je le ta postal potem v krščanskem svetu zavetnik mostov in vodnega prometa. Do 1950 je čez Karlov most Še vozil tramvaj. Z mostu smo opazovali tudi krak Mlinščice ali »Vražjega potoka«, kjer so tekla mlinska kolesa do leta 1930. Na drugi strani mostu je po drugem vhodnem portalu pogled nehote ušel na kip nadnaravne velikosti - mogočnosti Karla IV.-kralja Češke in svetorimskega cesarja (1316-1378). Blizu se je v večerni svetlobi lesketala najstarejša univerzitetna palača in nekaj sto metrov dalje Klementinovo (samostan) z najstarejšo meteorološko postajo. Tu smo »nekoga« iz skupine pogrešali, a nas je po nekaj minutah iskanja k sreči sam našel. Nadaljevali smo pot do magistrata (stolp je bil v obnavljanju). Desno od v II.sv. vojni porušenega dela zgradbe smo občudovali z reflektorji osvetljene objekte: baročno cerkev Sv. Mikulasa, ogromen spomenik Janu Husu in preko trga gotsko Tinsko cerkev. Na sredi trga pa se je v svetlobi tisočerih luči zaslišala lepo ubrana pesem Oj, Triglav moj dom. Množica ljudi je obkrožila predvsem naŠ oktet Encijan, ki je bil izvor tega petja. Med publiko se je naŠlo tudi nekaj naključnih Slovencev - Primorcev. Od tu smo se podali spet do podzemne železnice in naprej k avtobusu. Nadaljevali smo večerno potovanje do Štajnerjevega hotela v cca 40 km oddaljeni Stari Boleslavi ali po novem Brandys nad Labom. Po razmestitvi, zasluženi večerji in večernem sprehodu smo utrujeni lahko zaspali. Drugi dan potovanja smo se po obilnem zajtrku napotili po avtocesti proti Krakovu v mesto Mlada Boleslav kjer se nahaja znamenita tovarna avtomobilov ŠKODA. Ob 100-letnici izdelave prvega avtomobila so tu odprli čudovit muzej škodinih vozil. Prijetna vodička nam je pokazala video zgodovino, vse eksponate in razvoj motorjev, na koncu pa so ji fantje okteta Encijan v zahvalo zapeli slovensko pesem. V bifeju muzeja smo se malo okrepčali in se napotili naprej proti mestu Turnov, središču pokrajine z imenom Češki raj. Z avtobusne postaje smo se povzpeli na lep glavni trg in se razkropili. Večinska skupina je obiskala muzej dragih kamnov, kjer smo tudi občudovali ogromno slikarsko delo (8,5xl0m) slikarja Mikolaš AleŠa »Poboj Saxonov pod Hrubo skalo«, poleg tega pa celotno tehnologijo pridobivanja in brušenja dragih kamnov. Videli pa smo tudi ponaredke največjih svetovno znanih dragih kamnov. Po vrnitvi k avtobusu smo se v lepem popoldnevu okrepčali, malo porajali in se napotili proti gradu Hruba skala. Naredili smo lažjo planinsko turo po labirintih, med in na, enkratno naravno oblikovane ogromne naravne stebre iz kompaktnega peščenjaka. Pri v steno izdolbenemu spomeniku češkim ponesrečenim planincem-alpinistom smo z občudovanjem prisluhnili izredni akustiki petja našega okteta - pesmi Oče naš. Tudi drugi obiskovalci so obstali. Bilo je tudi mnogo nabiralcev gob s polnimi vrečkami, na vrhovih stebrov pa posamezni plezalci. Pot smo nadaljevali z avtobusom do vznožja dveh visoko v zrak štrlečih vulkanskih vrhov z utrdbami na vrhu - Trosky. Nameravan obisk razglednih ploščadi se nam ni posrečil, ker smo bili za par minut prepozni na izhodišču. Smo se pa zato po vrnitvi k avtobusu, ob večernem soncu obsijani, skupaj s slovaškimi izletniki in našimi harmonikarji prijetno razživeli na parkirnem prostoru. V večerni zarji smo se vračali proti hotelu in se na poti poslavljali od našega vodnika g. Lada Iraške. Po prihodu v hotel in ureditvi pa smo že težko pričakovali slavnostno večerjo, ki je bila v strežbi brhke dokaj »odkrite« gostinke Veronike. Za tem smo prisluhnili večernemu koncertu naših pevcev, ki ga je nadaljevala naša inštrumentalna skupina. Za nekatere pa je bil na sporedu še obisk grajske restavracije. Čez cesto smo pokukali še v gostišče, kjer je bil dokaj udarni rok koncert. Za nami je bil zares pester dan. Tretji dan je bilo pred nami potovanje domov. Po zajtrku slovo od gostincev in ob 8.30 odhod mimo Prage s postankom do Mikulova, kjer smo neovirano prestopili mejo z Avstrijo, se ob popoldanskem soncu peljali skozi oz. mimo Dunaja in naprej proti mejnemu prehodu Cmurek. Na turistični kmetiji, kamor smo prispeli pred mrakom, smo imeli prijetno večerjo, malo glasbe in po dveh urah utrujeni od celodnevne vožnje nadaljevali pot proti domu, kamor smo prispeli okrog lih. Imeli smo enkratno vreme, dobro vzdušje, ki ga je povsod popestril naš oktet z lepo slovensko pesmijo, svoje pa dodala še harmonikaŠa Pepi in Tone. Ravno tako pa prijetna Ivanova vožnja in dobra Tonetova organizacija so bili aduti, da je bilo potepanje po Češki, Če tudi malo utrujajoče, izredno prijetno. Janez Levstik PLANINSKI TABOR - IRSKA 2005 (31.05 - 13.06.2005) Tabor je bil od 31. maja do 13. junija. Udeležencev je bilo 27 iz 6 PD MbO Zasavje. v Marjana in Vojko Dvojmoč, Ani in Lado Sintler, Danica Fuks, Marija Jazbec, Vid ŠoŠtarič, Oto IvaČiČ, Helena Rupert, Milka Požun, Vika Pajnič, Ana Slokan, Ljuba Štrovs, Marija in Ivan Veble, Menira in Branko Zidanic, Fani in Kari Wiegele, v v Anica in Tine VimpolŠek, Jožica in Stane Smajgl, Elčka in Vinko SeŠko, Fanika in Ivan Veber. Pot smo začeli v torek, 31. maja ob 00 in po 24 urah 1. junija zapeljali v Evrotunel. Po 40 km vožnje v Angliji smo na parkirišču počivali do jutranjih ur. Ob 18. uri smo bili v Fishguardu. Po ogledu pristaniškega mesta smo se 2. junija ob 3uri 45 minut odpeljali na Irsko v Rosslare. Najprej smo si ogledali ptičji rezervat, pot smo nadaljevali v Wiklowsko hribovje do zgodovinskega kraja Glendalough. Po nastanitvi v bližnjem kampu smo se vrnili v Glendalough in naredili krajši sprehod v Wiklowsko hribovje. 3. junija ob 9. uri nadaljujemo vožnjo do Dublina. Po nekajurnem ogledu največjih zanimivosti Dublina nadaljujemo vožnjo do Newranga. Tu so ostanki evropske kulture, starejši od Egiptovskih piramid. V poznih večernih urah si na hitro ogledamo Še Belfast in ob pomoči prijaznih domačinov ob 24 uri najdemo kamp. 4. junija smo najprej obiskali dolino Glenariff in v Forest Parku napravili krajši izlet. Naslednji postanek je bil pri viseči brvi na otoček Carrick-a-Rede, pot pa smo nadaljevali do Velikanovega nasipa ( The Giants Causeway ) kjer smo si ogledali svetovno znamenitost - stene iz šesterokotnih bazaltnih stebrov. Med nadaljevanjem vožnje smo si ogledali še najstarejšo delujočo viskarno na svetu. Tako nas je čas lovil, da smo zdrveli kar mimo Londonderrya v turistično vasico Rosses Point pod znamenito Mizasto goro, kjer v poznih večernih urah zopet postavimo kamf 5. junija smo si najprej ogledali ostanke megalitskega grobišča Carrowmore Ton:ibs in nadaljevali do vznožja irske svete gore Croagh Patrick, 765 m. Na goro smo se povzpeli in uživali v čudovitih razgledih. Pot smo nadaljevali po pokrajini cvetočih rododendronov do kampa Conemara. Zvečer smo doživeli čudovit sončni zahod. 6. junija smo obiskali znameniti deželo Burren, kjer je apnenčasta podlaga in v skalnih razpokah v pomladnem času veliko zanimivega cvetja. Tu smo obiskali tudi Moherske pečine, najbolj znane irske klife. V bližini Tralleja smo poiskali kamp. 7. junija smo Šli na panoramsko vožnjo na jDolotoku Dingle in na drugo najvišjo goro Mont Brandon, 953 m. V najbolj znanem irskem turističnem mestu Killarney smo našli naslednji kamp in si privoščili nočni obisk mesta z obiskom puba z živo irsko muziko. 8. junija smo napravili še eno krožno pot Ring of Kerry. To je bila zanimiva celodnevna vožnja po najlepših, malo odmaknjenih predelih Irske. 9. junija smo se razdelili v dve skupini, ena je napravila vzpon na najvišji irski vrh Carantouhill, 1041 m, druga pa si je ogledala narodni park Killarney. 10. junija smo si Še skupaj ogledali narodni park in preučili južno Irsko. Med potjo smo si ogledali zgodovinsko mesto Rock of Cashel in v bližini dokaj zgodaj popoldan našli kamp, tako da smo si lahko privoščili poslovilno večerjo. 11. junija smo obiskali še eno znano irsko mesto Kilkenny. Vzeli smo si čas tudi za nakupe spominkov in obiske lokalov, da smo poiskusili irske posebnosti, zlasti pa irsko kavo. Do odhoda trajekta v Rosslare smo imeli še nekaj časa in smo si v bližini ogledali še Irish National Heritage Park, kjer je celovit prikaz življenja na irskem od časov pred našim štetjem. Ob 21 uri in 15 minut po irskem času, smo s trajektom zapustili Irsko. 12. junija smo nadaljevali vožnjo po Angliji do Evrotunela in naprej proti domu. 13. junija smo po daljšem počitku v Avstriji nadaljevali pot v Slovenijo. Ob 11. uri smo bili v Sloveniji in po skupnem kosilu zgodaj popoldan doma. Tabor je vodil Vinko, Oto je bil ekonom, Marija blagajnik, pomagala je tudi z znanjem angleščine, Marjana je skrbela za prvo pomoč. Strošek na osebo je bil 118.000 SIT. v Vinko Seško PEVSKA SKUPINA »ENCIJAN« Delovanje naše skupine prehaja v tretje leto. Tudi to leto smo aktivno vadili, saj iman:io redne dve urne vaje vsak torek v zavetišču. Po potrebi pa si privoščimo tudi izredne intenzivne vaje, ki pa seveda trajajo cel dan. Trenutno imamo naštudiranih pesmi za celovečerni koncert, pa Še kakšno zraven. v Nastopali smo na prireditvah našega društva in popestrili program s pesmijo. 5e posebno veselo je bilo ob razgledni tabli na Lisci, saj smo imeli v gosteh dve pevski skupini in sicer pevski zbor »Lisca« ter pevsko skupino »Zef ir«. Iskrena jim hvala. Naš cilj v tem letu pa je bil »Božično-novoletni koncert«,ki smo ga z gosti, t.j. pevska skupina »Zefir« izvedli 26. decembra v cerkvi v Tržišču ter ponovili 6. januarja na gradu v Sevnici. Prepevali smo tudi ob srečanju članov društva knjigovodij, pred novoletnem srečanju starostnikov Rdečega križa v Sevnici, društvu koronarnih bolnikov Sevnica-Krško, tudi v Domu upokojencev Sevnica nas ni manjkalo. Pospremili pa smo tudi na zadnjo pot starosto zasavskih planincev Kozole Dragota, z Dola pri Hrastniku. Med letom je padla ideja o izletu na Češko, ki smo jo uresničili v mesecu oktobru v ob pomoči našega češkega prijatelja Vlada. Obiskali smo Prago, Češki raj, pa tudi v _ zanimiv muzej avtomobilov Škode v Mladi Boleslavi. Tako smo tudi tja ponesli našo slovensko planinsko pesem. Že ko smö začeli s tem našim petjem v preteklosti, smo dejali: Peli bomo za naše planinske prijatelje in pa za našo lastno dušo. To pa storimo tako, da ob rojstnem dnevu vsakega člana naše skupine, pa mogoče še katerega drugega, zapojemo podoknico, prelepo slovensko pesem ZabuČale gore. V tem letu je naš pevovodja Jože praznoval okroglo obletnico, za kar mu je društvo dalo posebno priznanje, ravno tako pa tudi pevci, saj se nas je zbralo pri njemu doma ob njegovem slavju preko 50 pevcev in pevk, ki smo družno zapeli njemu v čast. Jože, Še enkrat vse naj naj ....! In kako naprej? Želja je veliko, volja je tudi, pogoj je le zdravje, za katerega pa moramo poskrbeti sami z zdravim načinom življenja in telesno aktivnostjo. Na koncu naj se zahvalim vsem sponzorjem in donatorjem, ki so s svojimi prispevki pripomogli k uresničitvi našega programa. Lepa hvala. Toni Šeško POROČILO KLUBA ZA VARSTVO NARAVE »SEM LJUBITELJ NARAVE-HOČEM POSTATI NJEN VARUH« Klub za varstvo narave je v preteklem letu organiziral naravovarstveni izlet na rastišče rumenega sleča na Vrheku. Izleta se je udeležilo 21 planincev iz društev Zasavskega MDO. Na rastišču smo se srečali s tradicionalnimi pohodniki vsakoletnega obiska rastišča, ki ga organizira Lojze Stih, ki je tamkajšnji rojak. Predeviden obisk cvetoče potonke je zaradi slabega vremena odpadel in ga bomo organizirali v prihodnjih letih. Izvedli smo predavanja z naravovarstveno vsebino: - na občnem zboru PD Brežice - planinski skupini na Planini - v Krmelju - za planinsko šolo pri našem društvu aktivno smo sodelovali pri vseh odločitvah društvenih organov, ki so se nanašale na problematiko varstva narave. v naslednjem letu bon:\o organizirali skuppj z MDO Zasavja tri naravovarstvene izlete: - 25. marca izvir Tolminke, kjer bi si ogledali naravne znamenitosti tega za nas malo odmaknjenega sveta. Videli bomo spremembe, ki so nastale po katastrofalnem potresu na Tolminskem. Tudi za tiste, ki jih zanima I svetovna vojna bo kakšna zanimivost. - 27. maja gremo v Sopoto, kjer'^M" bomo s strokovno razlago biologov in gozdarjev ogledali zanimiv delček naše dežele v neposredni bližini. - 24. junija pa si bomo pod strokovnim vodstvom ogledali nekaj največjih posebnosti v naŠem Triglavskem narodnem parku. Za nami je že pet let organiziranih poučnih izletov z naravovarstveno vsebino. Z izleti nameravamo nadaljevati tudi v prihodnje. Vinko Šeško POROČILO KLUBA »AJDA« Člani kluba »Ajda« se že šesto leto redno vsako sredo zbiramo na parkirišču pred »Kruhkom« z namenom druženja in pohodniŠtva po naših bližnjih hribih. Včasih se povzpnemo tudi na kakšno bolj zahtevno planinsko točko. Število udeležencev se nam iz leta v leto povečuje, tako beležimo v letu 2005 že 23 planincev, ki so se udeleževali naŠih pohodov. Iz naše evidence je razvidno, da smo v letu 2005 realizirali 49 pohodov, povprečna udeležba pa je po izračunu 11,4 pohodnika. Značilno za našo skupino je to, da se udeležujemo pohodov prav vsako sredo čez vse leto. Najvišja udeležba je v zimskih mesecih, najnižja pa julija in avgusta, ko je vročina in so dopusti. Kam se bomo podali, se vsakokrat sproti dogovorimo glede na vremenske razmere in izražene želje. Do izhodiščne točke se prevažamo z lastnimi avtomobili, nato pešačimo cca 2 - 3 ure. V preteklem letu smo bili štirikrat na Bohorju, trikrat na Lisci, na Zasavski gori. Celjski koči, na Veterniku nad Velikim Kamnom, na Zasavski sveti Gori, Golici, na Velikem trnu, Lovrencu, na Grmadi nad Sremičem itd, večkrat na bližnjih priljubljenih krajih naše slikovite občine. Nekaj naših članov je v preteklem letu tudi zahrepenelo po skalovju visokogorja. Izven srede smo se Štirje v avgustu napotili iz Pokljuke preko Konjščice in Vodnikove koče do Planike pod Triglavom in še isti dan nazaj proti domu. Nekaj dni pozneje so drugi štirje startali iz Bohinja na Komno in naprej do koče pri Triglavskih sedmerih jezerih. Naslednji dan nas je enkratno razburljiva pot vodila Čez Komarčo do slapa Savice in naprej domov. Takšni podvigi so za vsako upokojenko (bile smo štiri ženske) Čudoviti in nepozabni. Naša duhovna voditeljica Joža Senica na naših pohodih nikdar ne pozabi na ponovno izrečene besede »res nam je lepo«. Vsi ji navdušeno pritrdimo, ponavadi smo takrat ravno pri malici, potem ko smo že osvojili zadani cilj. Res nam je lepo in to je naša sreča, kar potrdimo s petjem. V sredo 21. decembra se je 19 naših članov udeležilo zaključnega pohoda v letu 2005. S parkirišča smo se peš napotili na naš priljubljeni Veternik, v Panorami pa smo druženje nadaljevali v prijetnem vzdušju ob dobri hrani in pijači. Iz naše kronike smo osvežili spomin na nekatera zanimiva doživetja iz preteklih pohodov. Članom »Ajde« smo podali poročilo o njihovi individualni udeležbi v preteklem letu. Prvim desetim najbolj prizadevnim, ki so se udeležili od 47 do 25 pohodov smo navdušeno zaploskali. Druženje smo zaključili z veČ pesmimi. Iz naŠih pohodov imamo tudi veliko lepih posnetkov. Ob koncu moram prizadeto zabeležiti, da smo v začetku julija 2005 izgubili našega najzvestejšega planinca, ki je bil tudi povezovalec »Ajde« s PD Lisca, gospoda Jožeta Lekšeta. Zadnjič je biJ med nami v sredo 29.06.2005, ko smo realizirali pohod na Laze - Preska - Rekštanj. V letu 2005 se je pokojni Jože udeležil 22-tih pohodov. Vsakokrat ko se pohodniki »Ajde« ponovno družimo, se ga spomnimo in ga zelo pogrešamo. Anica GaČnik POROČILO »TORKOVE« SKUPINE Tudi v letu 2005 smo nadaljevali s svojimi tedenskimi izleti. Opravili smo kar 52 izletov, ki so bili opravljeni v zadovoljstvo vseh udeležencev. Na naših izletih je v letu 2005 sodelovalo kar 25 udeležencev. Poleg tega smo se udeleževali tudi rednih mesečnih izletov, ki jih je Planinsko društvo organiziralo ob sobotah. Sodelovali smo z udeležbo v planinskem taboru v Nevesinju in v Slatni. Nekaj nas je bilo udeleženih na tridnevnem izletu po poti XIV. Divizije, dvodnevnem izletu po Velebitu in na vzponu na Triglav ter drugje. Planinskemu društvu smo pomagali pri srečelovu na Lisci za prvi maj. Redno smo sodelovali pri prireditvah in proslavah ob sto letnici Planinskega društva v letu 2005. Redno obiskujemo tudi planinsko Šolo. Kljub temu, da naša skupina obstoja čez 19 let, smo vztrajni in srečni. Hvala vsem, ki vztrajajo z nami, predvsem voznikom Vinku Šešku in Vinku Govekarju, ki vozita kombi ter Športni zvezi Sevnica. Vse tisto, kar je resnično lepo Ima človek v naravi zastonj. Vzeti si mora le čas ter imeti Odprte oči in srce. Potem najde morda tudi kraj, kjer se ti za trenutek čas ustavi. (Hilarij) Vodja skupine: Elka Grilc ČETRTKOVA SKUPINA v Cetrtkovci smo imeli v letu 2005 51 izletov. Poleg 9 stalnih članov skupine se nam je občasno pridruževalo še 9 planincev. Obiskali smo gore po vsej Sloveniji. Kadar je vreme dopuščalo je bil naš cilj v visokogorju. 14 krat smo dobili na uporabo kombi športne zveze z osebnimi avtomobili pa smo napravili preko 50 voženj. Zlasti jesen nam je podarila nekaj lepih doživetij (Krasji vrh, Dovška Baba). Pa tudi nekateri zimski so bili zanimivi (Kranjska reber. Velika planina, Dobrča). Izleti z užitki v obilici cvetja (Snežnik, Gorjanci, Vodotočnik). Nekatera zanimiva srečanja (s celovškimi planinci na Krofič ki) Vinko Seško SOBOTNI PLANINSKI POHODI Sobotne planinske pohode smo izvedli po planu. 8. januarja smo Šli na Nanos iz Razdrtega. Bilo je 53 pohodnikov. 12. februarja smo bili na Hrvaškem v Samoborskem hribovju. Bilo je 41 pohodnikov. Hrvaški glaninci so Samobor. 12. marca smo bili na najvišji Suhi krajini Sv. Petru. Bilo je 50 udeležencev. 9. aprila smo imeli v planu Krasji vrh, vendar smo zaradi izredno slabega vremena in zaprte cesta ostali v Kobaridu, si ogledali muzej in kostnico. Na poti domov pa v smo napravili krajši pohod do Sv. Ivana na Sebreljski planoti. Ogledali smo si tudi Divje jezero. Bilo je 36 udeležencev. 14. maja smo bili na Golici v času najlepšega cvetenja narcis. Bilo je 54 udeležencev. 11. in 12. junija smo imeli dvodnevni pohod na Velebit 9. julija smo bili na Raduhi iz Slemena. Bilo je 46 udeležencev. 13. avgusta smo šli iz Ljubelja skozi tunel na Preval, nato na vrh Begunščice in mimo Roblekovega doma na Zelenico in nazaj na Ljubelj. Bilo ie 51 udeležencev. 10. septembra smo bili na dnevu planincev v Kamniški Bistrici. Ena skupina je odšla tudi na Brano. Bilo je 39 udeležencev. 8. oktobra smo bili na tradicionalnem izletu v neznano. Iz Višnje Gore smo šli na Kucelj in Obolno. Bilo je 54 udeležencev. 12. novembra smo bili na Kočevskem. Na Jelenovem studencu in Fridrihsteinu. Bilo nas ie 49 udeležencev. 10. decembra smo bili na zimskem pohodu na Ratitovec. Avtobus nas je pripeljal blizu Pertovča. Bilo nas je 37 udeležencev. ' f M::, J-^ ,■ .tir- " ' ' ■ , I K : rs 11 : I F-i-i h Vse izlete razen Velebita sva pripravila z Darinko. Velebit pa je pripravil predsednik Jože. Vsem udeležencem se zahvaljujemo, da ste se tako pridno udeleževali naših pohodov in bili disciplinirani. Pozivamo vas, da vztrajate naprej. Mi pa se bomo trudili, da bodo pohodi zanimivi. Vinko Šeško POROČILO PLANINSKE SKUPINE PLANINA Naša skupina šteje približno 40 članov. Leto smo začeli z Novoletnim pohodom na Bohor. Bili smo tudi na Osankarici. V februarju smo imeli Planinski večer z diapozitivi o našem delu v preteklem letu. Bili smo na Zabukovju in Ajdovskem Gradcu. tAarca smo obiskali Šmohor. Letos smo dobili priznanje za dolgoletno sodelovanje na tem pohodu. Za Prvi maj smo bili na Lisci in Lovrencu, prvo nedeljo v maju pa smo bili na »Jezikovi nedelji« na Bohorju in na Rifniku. V juniju smo bili na binkoštovanju na Pilštanju. Julija smo bili na Matkovem Škafu, Lovrencu in Velikem Kozju ter Gorah in Kopitniku. Avgusta smo se odpravili na planinski tabor v Slatno. Udeleženci ubirajo vsak svojo smer, seveda v skupinah in tako obiščejo vse bližnje in tudi malo bolj v oddaljene cilje. Lansko leto smo gostili gobarje društva JURCEK iz Planine. Imeli smo razstavo gob, predavanje o uporabi gob v prehrani in nato seveda pokušino. Zvečer so prav slastno zadišale pečene na žaru, v solati, v juhi.... Na Tromeji pa smo spoznali zdravilne rastline in njih uporabo. NaŠi »GAMSI« pa so obiskali Veliko in Malo Bavho, Srnjaka, Kamnitega lovca itd. V septembru smo bili na Slavniku in Snežniku. Oktobra smo imeli kostanjev piknik na Bohorju. V letu 2005 smo delali tudi Zasavsko transverzalo in 4 Člani so jo tudi končali. Vsako sredo imamo pohode v bližnjo in daljno okolico Planice, zato vas vabimo, da se nam pridružite. AKCIJE: - obnovili smo kozolček in razgledno tablo s smermi pohodov iz Planine - očistili in markirali smo pot Planina - Njivice, Stara žaga - Skalica - Zaloški križ, Stara žaga - Netopir PLAN ZA LETO 2006 JcnuGp: Novoletni pohod na Bohor Februar: Planinski večer v AAorec: Smohor Moj: Lisca, Bohor (Jezikova nedelja) Junij: Binkoštovanje na Pilštanju Julij: Kamniško Savinjske Alpe Avgust: Planinski tabor Slatna Oktober: Kostanjev piknik Janja Kolar POROČILO SREDINE SKUPINE Naša skupina se je začela redno zbirati v septembru 2004. Začeli smo z manjšimi hribi in nadaljevali z vedno večjimi podvigi. Zdaj pa prehodimo tudi marsikateri dvatisočak. Lani smo opravili skupaj 45 pohodov v gore. Skupina Šteje 17 planincev in planink. V povprečju se nas zbere okoli 10 najzvestejših Članov naše v_ skupine, včasih pa tudi do 15. Večkrat nam uspe dobiti v uporabo kombi SZ Sevnica, v tem letu nam je uspelo 9 krat. Drugače se vozimo z osebnimi avtomobili. Lansko leto ni bilo najbolj ugodno vreme za pohode v gore, a smo izbrali tako območje, kjer je bilo na ta dan Še najlepše vreme. Sicer pa niti ni važno kakšno je vreme, poskrbeti je potrebno za varno hojo, primerno opremo, predvsem pa dobro voljo. Te nam v naŠi skupini res ne manjka, smo zelo homogena skupina in si na poteh radi pomagamo med seboj. Helena SeŠko DVAJSET LET SKUPINE, KI HODIMO TEDENSKO V HRIBE! Letos poteka dvajseto leto, ko se je skupina članov planinskega društva »LISCA« Sevnica odločila, da začnemo hoditi v hribe tedensko in to med tednom.. HODILI SMO V VSAKEM VREMENU! Včasih smo malo prenehali v mesecu juliju in avgustu, zaradi drugih obveznosti. Ob koncu tega leta bo opravljenih cca 900 izletov na katerih se je udeležilo zelo veliko članov. Tudi redni člani skupine smo se medtem že precej zamenjali. Prehodili smo desetkrat SevniŠko in Zasavsko planinsko pot. Trikrat Badjurovo krožno pot, Savinjsko, SaleŠko, HaloŠko, Medvoško, celo pot XIV. Divizije od Sedlarjevega do Rastk, del Slovenske transverzale, Pot kurirjev in vezistov, v krožne poti po Cičeriji, Samoborsko krožno pot, nekaj italijanskih gora in enkrat v Avstriji. Praktično smo prehodili po dolgem in poČez Slovenijo. Vsa leta hodimo po poti »Ob žici okupirane Ljubljane«, zadnja leta prehodimo v dveh etapah vseh 35 km, za kar imamo priznanja. Naša skupina je tudi zaznavno popolnila udeležbo na rednih izletih planinskega društva. Udeleževali smo se tudi organiziranih izletov sosednjih planinskih društev: Drameljska pl. pot, po Brežiških poteh. Litijskih poteh, Šmohor, Mrzlica in dr. Sodelovali smo tudi pri vseh delovnih akcijah planinskega društva. Na izletih smo spoznali veliko prijateljev, s katerimi se vedno radi srečamo. DVAJSETLETNICO OMENJENE SKUPINE BOMO PROSLAVILI V SEPTEMBRU NA LISCI PRI PIRAMIDI. Vabljeni vsi, predvsem tisti, ki ste kadarkoli hodili z nami. Vodja skupine: Elka Grilc ZAVETIŠČE POD SV. ROKOM Lansko leto je bilo v in ob zavetišču zelo živahno. Po predpripravah v letu 2004 smo spomladi poprijeli za delo. Namestili smo zunanje stopnišče, položili nov slepi pod. Napeljana je nova električna napeljava, vzidana nova vrata in dvoje novih oken. Ves zgornji prostor je toplotno izoliran in obložen z mavčnimi ploščami in ustrezno prepleskan. Nov je tudi pod, iz trpežnega laminata. Ob obeh vzdolžnih stenah sobe so nameščene lesene klopi, ki so napravljene tako, da so pod sedalom v police za arhiv, lepo zaprte s pomičnimi vrati. Zal nam je za ostalo opremo - mize in stole, zmanjkalo »volje« (beri: denarja). Z ureditvijo zunanjega dostopa v gornji prostor, smo prostor starega stopnišča preuredili v malo Čajno kuhinjico. Tako imamo novo pomivalno omarico in ostale potrebne kuhinjske elemente ter nov hladilnik in električno pečico. Stranišče je dobilo novo WC školjko. Tudi zunanjost Zavetišča smo preuredili. Fasada je na novo prepleskana. Pred Zavetiščem smo izdelali nove mize in klopi. Uredili smo tudi skalnjak s planinskim cvetjem. Poudariti moram, da smo vložili veliko naporov da smo vse to končali do 20. maja, ki je bil določen kot datum naŠe stoletnice. Skupno smo opravili 947 prostovoljnih delovnih ur, torej toliko, kot je visoka naša Lisca! Moja in društvena zahvala velja neumornemu Vinku Govekarju, ki je prispeval skoraj tretjino vseh ur. Skupno nas je delalo 49 članov društva. Zavetišče z okolico je bilo osrednje prizorišče proslavljanja naše stoletnice. V zgornjem prostoru - Lojzetovi sobi, je bila postavljena priložnostna razstava fotografij o našem delu v preteklosti. Danes Zavetišče normalno »diha« in živi. Tedensko so v njem vaje Encijana. Za izvedeno planinsko šolo je bilo skoraj pretesno. V zimskem času spet gledamo v posnetke iz taborov in izletov. Se vedno imamo uradne ure ob sredah med 17. in 18. uro. Takrat lahko plačate članarino, dobite informacije o izletih, si izposodite planinsko opremo ali pa enostavno poklepetate s prijatelji. Prisrčno vabljeni tudi v bodoče! Lojze Anzelc VANDROVCI V našem društvu je Elka Grilc že pred 20 leti ustanovila planinsko skupino, ki vsak teden obiskuje gore po vsej Sloveniji. Pokazalo se je, da je vedno več starejših planincev, ki bi radi zahajali v gore, iščejo pa tudi primerno družbo. Letos teče že 14. leto četrtkove skupine, ki sem jo ustanovil z željo organizirati tedensko planinske izlete predvsem v visokogorje in si sistematično ogledati Slovenijo glede na trenutne vremenske pogoje in obiskati čim več slovenskih vrhov. Pred nekaj leti je bila ustanovljena Še sredina skupina, katere interes je obiskovati bližnjo okolico v prijetnem druženju. V lanskem letu pa je bila ustanovljena še ena sredina skupina, ki si postavlja cilje po vsej Sloveniji. Sam sem poleg vodenja četrtkove skupine vozil tudi kombi Športne zveze Sevnica za četrtkovo in Elkino skupino. Ker bom v začetku prihodnjega leta dopolnil 70 let, sem se odločil, da neham voziti kombi. Tudi sicer že nekaj let gojim željo, da bi doživljal naše gore z večdnevnimi pohodi, prava planinska doživetja so, če na gori doživiš tudi večere in jutra. Zato sem se odločil, da v letu 2007 skušam ustanoviti novo planinsko skupino: VANDROVCI Kdo lahko postane VANDROVEC ? Vsak, ki je sposoben več urne dnevne hoje tudi po visokogorju in si lahko in hoče vzeti čas za to med tednom. Kako dolgi bodo izleti ? Dva do tri dni - letno predvidoma 50 dni (kot en dan v tednu ) Kdaj bodo izleti ? Predlagam, da bi čas določali pet dni pred odhodom. Prilagajali bi se vremenu in naravnim danostim v posameznih obdobjih leta. Lahko pa bi napravili tudi letni plan z datumi in se dogovorili, da se izlet za en teden prestavlja, Če bo vremenska napoved slabega vremena. Kako bo s prevozi ? Posluževali bi se vseh možnosti glede na število udeležencev in cene. Kaj pa cena ? Samo dejanski stroški za posamezni izlet. Kakšni bodo cilji ? Slovenski vrhovi, če bo želja bomo sistematično prehodili obhodnice in obiskovali slovenske naravne znamenitosti. Tudi sosednje dežele bi lahko vključili. Kakšne obveze ima VANDROVEC poleg tega, da se udeležuje izletov ? Z gibanjem v naravi in udeleževanjem na ostalih pohodnih izletih vzdrževati telesno kondicijo, da bomo v gorah resnično uživali. Biti mora član planinskega društva. Za vse podrobnejše informacije in prijave sem na razpolago ob sredah v zavetišču ob društvenih uradnih urah ali na telefonih: 81 40 521 in 041 513 460 oz. vinko.sesko@siol.com Vinko SeŠko SKAFANJE Se boste vprašali: kaj pa je zdaj to? Škafanje! »Eh, ta je pa čudna, to pa že nič ne pon:ieni! »Škaf« je bil in je verjetno še marsikje v zidanici, kjer se preša, tudi žito so merili v »Škafih«, a »škafanje«? Začnimo raje drugje, pravzaprav tam, kjer se zgodba začne. O Mrzli gori v Savinjskih sem menda že nekaj napisal. Hodili smo tam predlani. Vtisnila se nam je v spomin nekajmeterska luknja v snegu, ki se je konec vročega julija Še upiral toploti poletja in žarkom sonca tam pod Latvico. Kako zanimivo -julija pa sneg in taka luknja v njem. Pa skoraj okrogla, kot bi jo zidarji naredili. Že prej smo slišali zanjo. Izgleda pa kot - Škaf. Saj veste o čem govorim. O v Škafu, ki leži v samem kotu Matkovega kota - Matkovem Škafu. Tik pred prvim majem dvatisočpetega smo se »Tajfunčki« odpravili tja gor pogledat kako in kaj. Kratek telefonski razgovor z Matkovim Klemnom je bil zadosti, da je bilo rešeno za prenočišče v njihovi brunarici v Kotu. Priprave so potekale malo drugače, saj smo vzeli zares tisti sneg tam gori. Čelade, dereze, cepini - moj čisto nov, ki so mi ga prijatelji poklonili na dan odhoda, spalka, malica in še kaj. Med drugim steklenička Underberga, ki bo kasneje še igrala vlogo... Dan se je nagnil v popoldan, ko smo med vožnjp gledali vrhove Savinjskih A\p čedalje bolj »navzgor«. Katurov'c pavza je v Lučah že nekakšno ustaljeno pravilo odkar smo prvič zašli v te konce, Miranovim manevrskim sposobnostim se imamo zahvaliti, da nas je v enem kosu pripeljal po usahli strugi, ki jo je naredila voda iz stopljenega snega okoliških vrhov v preteklosti. Vsaka pomlad jo malce obdela a pridni Matki jo kaj hitro ukrotijo po svoje - zase in za prijatelje. Klemen nas je že čakal. Nasmejan in veder kot vedno. Brunarica nam je že znana, studenec ob njej pa tudi. Kot doma naj bomo je dejal, pa oglasimo se naj pri njih pred večerom. Kaj hitro smo bili nared. Oglasili smo se pri Matkovih, kjer smo vedno lepo sprejeti. Pregovorili smo Klemna, da nas je pospremil malce po panoramski cesti do Klemenška, kjer bomo malce povečerjali. Še prej pa smo Šli pokukat na Klemenškovo PeČ. Čudovit razgled vam pravim: kot bi iz oblakov zrl navzdol! Gledali smo na Dom sester Logar, desno globje v Logarsko, nasproti mogočna Ojstrica s svojo labirintno vabo alpinistom, levo mogočna Raduha, kot velikan, ki pazi na čredo ovčic pod sabo, za hrbtom skrivnostna Olševa, ta nema priča zgodovine in skriva morda okostje še kakšne živali, ki je davno plezala po strmih stenah, se hranila morda z ljudmi, izumrla... Cesta proti Pavličevem sedlu je kot črta pod gladko skalo vrh katere stojimo - gospodar Klemenšek pa ni gornik saj si še blizu roba ne upa, da bi pogledal kaj poČno sosedje v dolini. In Matkov Kot, pravzaprav tudi snežišče pod Latvico se lepo vidi iz skalnega roba po katerem se bohotijo ponosni avriklji, ki delajo družbo preprogi iz rožnatega resja... kako lepo je v rožcah Tjale gor! Deveto leto že hodimo skupaj in ti dve besedi pomenita končno odločitev. Zares bo Šlo. Večerja in kozarček rujnega sta nam napolnila trebuhe in srce. Pridružila sta se nam Še Domen in njegov bratranec Jernej. Nekaj lepih smo zapeli. Ne vem sicer kako lepo a vzdušje je bilo pravo. Jutranji žarki so nam prinesli toploto v hlad alpske doline. Pa topla voda iz studenca se je pokvarila in ostala je samo še mrzla. Po hitrem zajtrku, smo krenili. Dan je bil lep, volje smo bili židane. Za slednje gre seveda zahvala Klemenškovem gospodarju, ki nam je dal piti res dobrega. Kakšna sila mora biti, da prelomi kamen na tri dele? Ne vem? Kakšna mora biti, da prelomi najprej enega in čez nekaj let skoraj na istem mestu še enega? Tudi tega ne vem a dejstvo je na sliki! Morda je le umetnik tisti, ki ustvarja nam naravo, posegel vmes s svojimi nevidnimi in mogočnimi orodji, smo njemu znanimi. Vsak kamenček v dolini je drugačen od drugega, vsak človek v duši je drugačen od drugega, vsakemu je nekaj vŠeč na drugačen način... nam je pa preprosto vŠeč, Če smo v hribih, skupaj! Toliko zanimivih stvari na tleh izbrazdanih od pomladnih hudournikov, premrznjenih od zime, posušenih od sonca je bilo krog nas, da nam je pot do snežišča minila mimogrede. Kar hitro smo poizkusili, če se kepa še da narediti in če je še mrzel. Nadaljevali smo po plazu, ki ga je prineslo z vrha desno. Iz koraka v korak je bila strmina večja, zato smo si obuli še železje. Palice v sneg, cepine v roko pa hajd navkreber. Se je moral čuditi gams nad nami, kaj so to za ene pojave. Hoja ni bila ne vem kako prijetna, saj nisi za noben korak vedel, kako »globok« bo. Sonce je namreč pridobivalo na moči. Iskali smo stopinje tistih, ki so hodili pred nami. Razlika v globini ugreznjenega snega je bila velika za ped, zatorej le pazite, da ne hodite s predolgimi koraki. Morda nekomu za sabo olajšate pot. Hvala tebi ali vam, ki ste jo nam. Tamle bo, seveda! Tamle dol teče voda. Ne ni res, saj ne teče temveč škropi kot v pomladni dež vzbuhtelo cvetje. Kje je luknja? Kje je Škaf? Prijatelji dragi, kak teden, dva prehitri smo. Le ped globoko lukno v snegu smo gledali in nekaj še, kar se pač ne vidi vsak dan. Menda nam je g. Vinko kazal na diapozitivih nekaj podobnega iz Turčije ali od kod, kjer trda kamenina preprečuje erozijo, krog nje pa narava je. Tu so kamenčki postali »dežnikii« na sneženih stolpičih. Okrog njih pa je voda topila sneg. • * w 1 •• iT . r' Veseli smo si stvar ogledali od blizu. Rado in Miran sta se ravno obrnila stran, ko je padla precejšnja kepa snega čez skalo. Čeladi sta imela, a bi vseeno kdo sedel v sneg, če bi bil med snegom še kek kamen. Pogled v dolino je bil veličasten: najprej sneg, sive skale, beli prodi med njimi. Niže doli so brsteČe bukve in jeseni kar kipeli v soncu. Miran je snel dereze. Dol bo šel brez njih. Saj ni bilo nič nevarnega. Jaz sem pred leti v zasneženih pobočjih avstrijskega Malnitza pri lovu na gamse presneto padel in to ravno pri spustu. Ni mi bilo treba dvakrat reči, so bile moje tudi v nahrbtniku. Pa pojdimo nazaj. Miran stopi par korakov navzdol, jaz za njim in takrat se je začelo. Kot majhnemu otroku, ki se mu ne ljubi in je rahlo utrujen od užitkov na snegu, se mi je utrnilo. Sedel sem v sneg, dvignil roke s cepinom, iztegnil noge. Uh kako je šlo navzdol. Ste se kdaj »žakljali«? Potem veste kako je. Kaj hitro sem bil daleč po snežišču. Sicer me je bilo malce strah. Kaj če je kje pod snegom kakšna ostra skala? Me bodo klicali »Jožica«? Miranu ni bilo treba niti reči in že je bil za mano. Sicer malo hitreje, ker je že imel žleb, je pa zato preizkusil »cepinabees« ki je odlično deloval. Rada nista snela derez - klasika je le klasika. Jima je bilo pa tudi všeč in sta bila mimogrede za nama. Hej fantje, a ni bilo fino? Spust po zadnji plati iz Škafa navzdol - kako lahko rečemo temu? Škafanje! To je tisto. Miran si je oblekel dežne hlače, ker je bil sneg res moker. Nadaljevali smo v dveh etapah do konca snežiŠča, do palic. Vmes je bilo smeha, da ni za povedat'. Čeprav z mokrimi »tazadnjimr«, smo bili bogatejši za čudovito škafanje in užitke v pomladni idili. Se nam je zdelo, da je bila pot do koče čisto prekratka, ker je bilo toliko govora o novi »disciplini«. Na livadi nad kočo so nas pozdravljali številni telohi in se razkazovali, kot bi vsak hotel reči: »Poglej me, najlepši sem!« Malica in sveža studenčnica sta se prav prilegli. Pogovor je nanesel, da moramo v _ čez kak mesec nazaj, pogledat Škaf kakšen bo. Za povratek smo imeli Še en razlog: ob poti sem pod kamen skril en Underberg. Za drugič, ko pridemo. Spet je bilo smeha, saj mi niso verjeli. Ključ od brunarice še moramo vrniti. Hvala ti prijazna koča, hvala ti studenec gorski, hvala tebi mir prelestni, hvala na vse večne dni. Ne bo se nam težko vrniti v tako lep Kot kot je Matkov. Klemnova mama nas je posadila za mizo in nas postregla kot lastne. Res so zlati ti ljudje in njih dobrota je pristna. Ko smo pripovedovali o škafanju, je bilo smeha na pretek. Pa še rado je razdrl kakšno in dobre volje je bilo vse po hiŠi. Pa pridemo še naj, so rekli ob odhodu. Verjemite mi, da srce zaigra, če kdo povabi te tako pristno in lepo. Pridemo gotovo! Pridemo iskat lepot, pridemo iskat stekleničko, če je ni kdo našel že poprej, pridemo si hranit duŠo... ...žal pa ne vsi, ker Rado zdaj že mirno spi! Zadnji pozdrav iz Kota nam je dal Logarski menih, ki skrbno čuva svoj zaklad, ki te pozdravi vsakokrat, ko prideš in odideŠ. JOS 2006 40 LET PLANINSKIH TABOROV 1966 - 2006 Prvi tabor leta 1966 na Pic Paly-ju Visoke Tatre 1967 Mont Blanc 1969 Durmitor 1973 Mont Blanc 1975 Sar planina 1977 Bohinj 1979 Zelengora v Bosni 1980 Musala 1981 Na Durmitorju 1983 i'--: I t--^:.'.-■ t Bioč 1986 T Visoke Tatre 1987 Prenj - Čvrsnica 1988 Krkonoši 1989 Čehe vodimo po Sloveniji 1990 Dolomiti 1992 Avstrija 1993 Mont Blancl994 22 naših Članov na strehi Evrope - 1994 Švica 1995 Slovaška 1996 ^ ■ v -% Pireneji 1997 Apenini 1998 Severna Evropa 1999 Škotska 2000 Korzika 2001 Sicilija 2002 Vzhodna Evropa 2003 Zahodni Julijci 2003 Turčija 2004 Brenta 2004 Irska 2005 Slatna 2005 ZBOR MLADINSKIH ODSEKOV PZS (IG, 19.11. 2005) Ko prideš na takšen dogodek, kot je zbor MO, si prepričan, da bo vsega hitro konec. Toda že na začetku se vse zavleče, ker se prestavi začetek zaradi nesklepčnosti zbora MO. Tudi nekaj predstavnikov PZS je prisotnih na takšnih dogodkih, katerih je pobudnik Mladinska komisija PZS. No pa povejmo kaj se dogaja na Zboru MO bolj podrobno. Vse navzoče je najprej nagovorila in pozdravila predsednica Maja Mohar (PD Litija). Za delovnega predsednika je predlagala Iztoka Rojca (Pb Dravograd). Takoj zatem sledijo predlogi za člane predsedstva, verifikacijsko komisijo, zapisnikarja ter overovitelje zapisnika. No potem pa na vrsto pridejo sklepi katere potrdi ali pa tudi ne Zbor MO: Sklep 1/05: Zbor Mladinskih odsekov za delovnega predsednika potrjuje Iztoka Rojca (PD Dravograd). Sklep sprejet soglasno. Sklep 2/05: Zbor MO za člane predsedstva potrjuje Mirana Dragarja (PD Laško) in Davida Lapornika (PD LaŠko). Sklep soglasno sprejet. Sklep 3/05: Zbor MO za člane verifikacijske komisije potrjuje Nino Ozimic (PD Dravograd), Mateja Horvata (PD Slovenska Bistrica), Katarino Golob (PD Dravograd) ter Borisa Bana (PD Dravograd). Sklep soglasno sprejet. Sklep 4/05: Zbor MO za zapisnikarja potrjuje Dušana PraŠnikarja (PD Domžale). Sklep soglasno sprejet. Sklep 5/05: Zbor MO za overovitelje zapisnika potrjuje Petra Šilaka (PD Ptuj), Nevo Zupane (PD Dravograd) ter Gorazda Šanteja (PD Radeče). Sklep soglasno sprejet. Delovni predsednik je predstavil dnevni red Zbora MO, ki je bil poslan vsem MO ter objavljen v Obvestilih PZS. K dnevnemu redu ni bilo pripomb. Dnevi red Zbora MO: 1. Izvolitev organov Zbora Mladinskih odsekov. 2. Vsebinsko poročilo o delu UO MK PZS v letu 2005. 3. Finančno poročilo o delu MK PZS v letu 2005. 4. Poročilo stališč in sklepov z okrogle mize. 5. Kadrovske zadeve. 6. Razno. Sklep 6/05: Zbor MO potrjuje dnevni red zbora. Sklep soglasno sprejet. Točka 2: Vsebinsko poročilo o delu UO MK PZS v letu 2005. Poročilo o delu organov Mladinske komisije je podala predsednica Maja Mohar (PD Litija) v obliki povzetka, ker so bila poročila objavljena v Obvestilih PZS ter tudi poslana po pošti. Poročilo o delu UO MK PZS. Odbor se je sestal 9-krat. Na sejah UO se je^bravnaval finančni načrt MK za leto 2005, program dela MK za leto 2005, vodstva akcij, imenovalo in potrdilo se je vodje in člane odborov, podeljevalo se je priznanja MK, potrdilo se je organizatorje SPOT, udeležba na seji UIAA, spremljanje delovanje PUS Bavšica. Za delo predsedstva je povedala, da vse o tem piše v objavljenem poročilu. Na hitro je podala Še glavne značilnosti delovanja odborov. Vsa poročila so priloga k zapisniku. Potem so podali poročila o svojem delu vodje odborov pri MK PZS. Odbor za orientacijo - Poročilo je podal DuŠan Prašnikar (PD Domžale). Glavna akcija odbora je bila izvedba SPOT 2005, kjer je bil organizator PD Laško. Glede na to, da je pri organizaciji prišlo do napak pri rezultatih je odbor podal smernice za v prihodnje, da se te napake ne bo ponavljalo. V tem letu so odpadli izobraževalni seminarji. Založniški odbor - poročilo je podala Neva Zupane (PD Dravograd). Poročila o delu še ni, ker se je odbor Šele dobro oblikoval. Slavni cilj odbora je Čim bolj informirati o dejavnostih in akcijah MK, ker smatra da je slaba informiranost glavni razlog za slabo udeležbo na akcijah MK. Odbor za mednarodno sodelovanje - poročilo je podala Vlasta Voda (PD Ptuj). Najprej se je zahvalila vsem v odboru in, ki so pomagali pri delu odbora. Na začetku mandata so si člani odbora razdelili področja, na katerem so potem delali. David Lapornik in Neva Zupane sta prevzela gasilce, Janez tabornike, Zdenka Mihelič mednarodno sodelovanje, sama pa je prevzela MEPI. Pri spoznavanju s to organizacijo se je ugotovilo, da bi bil lahko sodelovanje z njimi zelo dobro za pridobivanje novih članov PZS. Dogovor z MERI je bil, da bi bila na Zboru delavnica na to temo. Poudarila Še, da dobro sodelujejo z ostalimi komisijami in odbori PZS. Odbor za mentorje - Iztok Roje (PD Dravograd) je obrazložil, da poročila ni bilo podanega, ker vodje odbora še vedno ni. Akcije se izvajajo. Težko je dobiti mlade mentorje za delo v odboru, a se bo to poskušalo v prihodnje rešiti. Vodniški servis Izidor - poročilo je podal Iztok Roje (PD Dravograd). V tem letu je bil po dveh letih zopet izpeljan izlet za dobitnike Zlatega znaka. V prihodnje bo organiziran 1 izlet na leto in ne 2, ker je dobitnikov premalo. Plezalni tabor bo naslednje leto mednarodni, razpisan je gorniški tabor, izvedeni bodo tedni turni smuki. Za prihodnje leto se pripravlja nova akcija, preživetje v naravi, ki bo testirana na manjši skupini, če je dovolj zanimiva za udeležence, zaradi tega ni razpisana v Knjižici MK. Planinsko učno središče Bavšica - Poročilo je v imenu gospodarja Tomaža Mikelna (PD Piran) prebral Primož Trop (PD Ptuj). Večina predvidenih akcij MK in VK v PUS Bavšica so bile izvedene, nekatere pa so odpadle zaradi premajhnega števila prijav. Zaradi odpovedi akcije MK PZS smo pripravili tabor za družine, ki je bil zelo pozitivno sprejet, tako da ga bomo dali za prihodnje v redni program ponudbe. Programski svet PUS Bavšica še ni začel delovati, ker člani še niso bili imenovani. Odpiranje objekta naročnikom smo opredelili z dokumentom, ki ga kot naročilo za predajo objekta prejme skrbnik PUS Bavšica, Finančni načrt za leto 2005 še ni končan (na računovodstvu Še ni izvedenih prenosov med komisijami). Vemo pa, da bo PUS Bavšica poslovala pozitivno. V kolikor se bo pojavilo kakšno vprašanje glede PUS Bavšica, bo nanj odgovoril pisno. Sledila je razprava na poročila. Borut VidoviČ (PD Ptuj) je podal pripombo, da je potrebno pri poročilu dela Upravnega odbora MK popraviti, da je bilo organizirano 9 sej UO MK PZS (namesto 8, kot je bilo podano v poročilu - poročilo je bilo zapisano pred 9. sejo). Danilo Škerbinek (podpresednik PZS) je opravičil predsednika PZS Franca Ekarja ter se zahvalil za besedo. Po funkciji je spremljal delo MK in se udeleževal tudi sej UO MK, zato z veseljem podaja komentar k poročilom in delu MK. PZS si prizadeva za kontinuirano delo znotraj zveze. Povabil je vse mlade k sodelovanju v organih PZS, da se ohranja kontinuiteta dela PZS. Je nekoliko razočaran, da je odpadlo nekaj akcij MK. Potrebno je analizirati, zakaj je prišlo do odpadlih akcij. Predlagal je, da se na plezalne tabore (ter druge akcije MK in MO-jev) povabi tiste ljudi, ki sodijo v sam svetovni vrh in tako popestri tabore. Analiza nesreč govori, da se največ nesreč zgodi zaradi pomanjkanja osnovnega znanja hoje v gore, znanja, ki ga daje planinska Šola. Sicer je bilo v letu 2004 med ponesrečenimi zgolj ena tretjina tistih, ki so člani PZS, pa vendar. V začetku 80-ih let je bilo izvedenih preko 100 Šol vsako leto, v letu 2004 23 planinskih šol za odrasle, v letu 2005 pa zgolj 14. Pozval k izvajanju planinskih šol. Predlagal 50 planinskih šol za 50 let Mladinske komisije. Drugi predlog za 50-letnico je realizacija tistih aktivnosti, ki letos ni bil. Izleti za dobitnike Zlatega znaka morajo biti izvedeni, otroci morajo biti nagrajeni. Na koncu še pozval k delu v Mladinski komisiji. Iztok Roje (PD Dravograd) je spomnil, da obstaja še odbor za obeležitev 50-letnice MK, ki sicer ni stalen odbor, pa vendar je deloval to leto. Odbor za 50-letnico MK - poročilo je podal bušan Prašnlkar (PD Domžale). Povedal, da se je odbor neformalno organiziral že spomladi, potrjen pa^ej^if pred poletjem. Predstavil je osnovne aktivnosti za obeležitev obletrtfi;^: Čfanki v različnih revijah, časopisih, intervjuji, promocijski material, zbornik ob 50-letnici, natečaj za različne starostne skupine, priložnostni žig, organizacija osrednje prireditve, promocija MK na Srečanju treh dežel, zvezek za planinska društva o delovanju MK in MO. Na koncu pozval vse prisotne k sodelovanju za aktivno vlogo pri obeležitvi 50.letnice MK, predvsem na nivoju mladinskih odsekov ter pokrajinskih odborov. Danilo Sbrizaj (v.d. generalnega sekretarja PZS) je podal informacijo glede PUS Bavšica. Končno je PUS Bavšica dobila uporabno dovoljenje, za kar gre največja zahvala Romanu Ponebšku. Manj prijetno sporočilo za MK je, da mora Bavšica nujno dobiti upravljalca. Na PZS so imeli pred dvemi tedni kontrolo s strani Ministrstva za šolstvo in šport ter evropskih skladov, na kateri so jasno sporočili, da mora Bavšica dobiti upravljalca. Upravljalec je lahko planinsko društvo ali katerikoli drugi najemnik z gostinsko dejavnostjo. PZS sama sebi ne more izstavljati računov za akcije, ki se odvijajo v Bavšici. PZS je zadolžila Gospodarsko komisijo, da začne s postopkom iskanja upravljalca med planinskimi društvi. Bavšico na ta naČin nikakor ne želijo spremeniti v gostilno. Praksa zadnjih deset let je pokazala, da MK ni bila sposobna upravljati z BavŠico, razen posameznik Roman Ponebšek, ki je veliko naredil za Bavšico. Poleg tega je povedal, da primeri iz tujine govorijo, da upravljanje takih objektov ni uspešno iz centrale oz. katera od njenih komisij. Bavšica bo kljub temu ostalo planinsko uČno središče s takimi nameni kot do sedaj. Peter Šilak (PD Ptuj) se je prvi odzval na informacije Danila Sbrizaja. Zbor bi moral sprejeti določena stališča glede Bavšice. Podal mnenje, da mora Bavšica ostati zaprtega tipa. Odločilno vlogo pri izbiri o upravljalcu mora imeti MK. Tako velika stvar potrebuje širšo razpravo. Pozval je k razpravi. Predlaga sklep, da Bavšica ostane zaprtega tipa. Tomaž Trop (PD Ptuj) - Dobro bi bilo, da bi razpis za upravitelja PUS Bavšica pripravila MK oziroma Tomaž Mikeln, kot gospodar Bavšice. Iztok Novak (PD Rovte) je podal mnenje, da je Bavšica lahko odprtega tipa, za tisti čas, ko ni v prostorih nobenega programa. Za primer je navedel gasilce, da bi lahko tudi ti bili uporabniki Bavšice oz. bi jo najeli za posamezne dejavnosti. Iztok Roje (PD Dravograd) je razložil, da je že sedaj možno, da se Bavšico najame. Zaprtega tipa ne pomeni, da se ne da najemati, pač pa da ni možno, da bi bila Bavšica namenjena tudi splošni gostinski dejavnosti. Bojan Rotovnik (PD Šoštanj) - Izjava generalnega sekretarja ga je zelo presenetila. Bavšica je od Mladinske komisije. Čudi se, da je PZS mimo MK prepustila zadevo Gospodarski komisiji, ki prej ni imela nobene neposredne povezave z PUS Bavšica. Poudaril je, da je potrebno proučiti različne možnosti. V bližnji preteklosti je PZS nekajkrat na hitro sprejemala odločitve, če je državni organ zapisal, da je potrebno narediti. Dvomi, da bo katero planinsko društvo samo upravljalo z objektom, pač pa bodo dali v najem drugim. Predlagal je, da če se že mora pridobiti upravljalca, potem je bolje, da se dobi direktno s.p. ali d.o.o. v Vsebinsko vodenje PUS Bavšica pa naj še naprej obdrži in vodi MK. Ce bo na način, kot ga misli PZS izvesti, dan razpis za upravljalca, je to tudi v nasprotju z vsemi gospodarskimi načrti, ter nima podlage znotraj dokumentov PZS. Za konec pa je Še dejal, da PZS s tem daje lepo darilo MK ob njeni 50. obletnici, namreč da ji je vzelo BavŠico. Danilo Sbrizaj (v.d. generalnega sekretarja PZS) - PUS Bavšica ni last MK, ampak PZS, MK je glavni uporabnik BavŠice. Bavšica je bila resda namenjena aktivnostim MK, vendar tudi vsem ostalim aktivnostim PZS. Ne glede na to, koga se bo dobilo za upravljalca, lahko tudi s.p., nihče ne bo mogel delovati mimo PZS in MK. Dejstvo je, da se je MK izkazala kot slab upravljalec BavŠice. Nekateri so sicer sodelovali, vendar le kot posamezniki, ne pa kot MK. MK niti nima vsebine dela v Bavšici - trenutno niti ni programa, s katerim bi kandidirali za sredstva na različnih razpisih. Iztok Roje (PD Dravograd) je predlagal, da ker gospodarja BavŠice ni prisotnega na Zboru MO se ne bi nadalje spuščali v tehnične podrobnosti. Matjaž Hafner (PD Škof ja Loka) je vprašal, kdo je bil od MK o nameri PZS obveščen, ali je to prva informacija glede upravljalca Bavšice, ki jo je dobila MK. Danilo Sbrizaj (v.d. generalnega sekretarja PZS) je izjavil, da je to prva informacija, ki jo je PZS predala MK. Peter Šilak (PD Ptuj) je ppovedal, da MK nikoli ni rekla, da je Bavšica njena last. Bavšica je bila dana v upravljanje MK in zato ta mora biti najprej o vsem informirana. Uporabno dovoljenje je bilo pridobljeno pred kratkim, zato je bila MK omejena in celo delala v ilegali. Da programski svet Bavšice ni oblikovan je stvar vodstva M K. Iztok Roje (PD Dravograd) je povedal, da se je za oblikovanje programa in programskega sveta čakalo na izvolitev gospodarja. Sklep 7/05: Zbor MO potrjuje poročila o delu Upravnega odbora MK ter poročila odborov. Sklep potrjen, 1 proti, 3 vzdržanimi glasovi, ostali za. Peter Šilak (PD Ptuj) predlaga sklep glede PUS Bavšica. Zbor Mladinskih odsekov sprejema osnovne usmeritve pri postopkih za izbiro upravljalca: 1. Bavšica mora ostati objekt zaprtega tipa. 2. Odločilno vlogo pri izbiri mora imeti MK. 3. Postopki morajo iti preko MK. Opraviti se mora obširna razprava o opcijah in razvoju PUS Bavšice. Na pripravljene smernice se izvede razprava na naslednjem Zboru MO. Neva Zupane (PD Dravograd) - Pri alineji 2 je potreben dodatek: odločilno vlogo pri izbiri upravljalca mora imeti MK PZS (prej bilo izpuščeno »upravljalca«). Danilo Škerbinek (podpredsednik PZS) - Informacija je bila dana sedaj, ker je od obiska inšpekcije minilo nekaj dni. Pri predlogih PZS se je poudarilo, da primarna vloga ostaja vzgojna. Če Bavšica v nekem obdobju ni zasedena s planinskim programom, ni smiselno, da MK vztraja pri objektu zaprtega tipa. Takrat naj bo objekt na voljo planincem, namreč v območju BavŠice ni drugega planinskega objekta. Bojan Rotovnik (PD Šoštanj) - Veseli ga, da sta tako Danilo Škerbinek kot Danilo Sbrizaj prišla na Zbor MO in podala to informacijo, ker če tega ne bi izvedeli danes, bi šlo lahko vse mimo MK. Kategorično zanika, da pri nastanku PUS BavŠice MK ni imela niča zraven, kot je predhodno omenil Danilo Sbrizaj. Obrazložil je zgodovino BavŠice. Leta 1980 so se na pobudo MK pričeli vodniški tečaji v Bavšici, s takratno veliko podporo predsednika Mihe Potočnika. Konec 80-ih ter v začetku 90-ih let so se izdelali načrti za postavitev objekta zidanega tipa v BavŠici. TNP je vztrajal, da šotorišče ne sodi v območje parka. PZS je pripravila načrte za izgradnjo. MiŠlen je bil en velik objekt, kjer naj bi bil v prvem nadstropju stanovanje za oskrbniški par, v pritličju jedilnica in predavalnica, zunaj pa dva zidana bivaka z dvakrat po 20-30 ležišč. Predvsem po zaslugi MK letu 1997/1998 je prišlo do premikov glede gradnje. Namreč pred tem v petih letih so dovoljenja samo propadala. Do gradnje je prišlo po zaslugi MK leta 1998, odprt pa je bil junija 1999. Pri tem pa je res imel velike zasluge takratni predsednik PZS Andrej Brvar. Odkar je bila Bavšica postavljena je MK zagotavljala, da je bil objekt na meji rentabilnosti. Sedaj, ko Bavšica ima uporabno dovoljenje, bo lažje tržiti in imeti več prihodkov. MK je imela v zgodovini BavŠice aktivno vlogo, ki se je ne sme kar prezreti. Glede objekta zaptega/odprtega tipa. Namenjen je vzgojni funkciji. Če bi bil odprtega tipa, bi bilo potrebno kar nekaj gradbenih del, da bi objekt deloval kot planinska koča. V primeru odprtega tipa pa bi se tečaji morali preseliti drugam, saj bi bi nenehni obiskovalci, ki bi bili informirani, da je objekt odprtega tipa, motili ritem izobraževanja. Vseeno pa že do sedaj so bili naključni obiskovalci sprejeti in jim je bilo razložen namen in funkcija objekta. Končal, da objekt mora ostati zaprtega tipa. Primož Trop (PD Ptuj) - Glede tega, kdo odloča o Bavšci je predlagal, da naj to ne bo Zbor MO, pač pa Upravni odbor MK, da smo lahko bolj fleksibilni. v Peter Silak (PD Ptuj) - O tako pomembni zadevi kot je Bavšica mora odločati Zbor MO. Pol leta ne sme biti preveč časa, edini legitimen odbor je lahko le Zbor MO. Sklep 8/05: Zbor Mladinskih odsekov sprejema osnovne usmeritve pri postopkih za izbiro upravljalca: 1. Bavšica mora ostati objekt zaprtega tipa. 2. Odločilno vlogo pri izbiri upravljalca mora imeti MK. 3. Postopki morajo iti preko MK. opraviti se mora obširna razprava o opcijah in razvoju PUS Bavšice. Na pripravljene smernice se izvede razprava na naslednjem Zboru MO. Sklep je bil sprejet, 4 vzdržani, ostali za. Točka 3: Finančno poročilo o delu MK PZS v letu 2005. Finančno poročilo MK je podala Maja Mohar (PD Litija). Finančno poročilo z dne 28.20.2005 je priloga zapisnika. Na poročilo ni bilo komentarjev. Sklep 9/05: Zbor MO potrjuje finančno poročilo MK. Sklep je bil sprejet, 6 vzdržanih, ostali za. Točka 4: Poročilo stališč in sklepov iz okrogle mize Poročilo je podal Primož Trop (PD Ptuj). Primož ni pripravil posebnih zaključkov, paČ pa bodo predstavniki skupin pripravili zaključke ter jih po potrebi Še izoblikovali s pomočjo ostalih članov skupine. Vendar je vseeno podal nekaj misli o tem, o čemer je bilo govora na okrogli mizi. MK in MO-ji smo ljudje in program, ki ga oblikujemo. Povezuje nas druženje. Značilno je prostovoljno delo. Pri tem prostovoljnem delu se soočamo z nekaterimi težavami. Pomembno je delovanje na lokalni ravni. Pripravljajo se vsebine za praznovanje SO.Ietnice delovanja MK. Poročila o delu skupin podajo predstavniki oz. vodje skupin - Nina Ozimic (PD Dravograd), Bojan Gogala (PD Bled), Suzana Novak (PD Vrhnika), Luka Markež (PD Javornik-Koroška Bela), Urška Modrijan (PD Nova Gorica), Tina Vodopivec (PD Nova Gorica), Dušan Prašnikar (PD Domžale) Andreju Rožiču do 1.12.2005. Poročila bodo osnova za izdelavo knjižice oz. zveščiča o delovanju MK. Pozval še, če ima kateri v MO-jih slikarsko žilico, se jih povabi, da se ta zveščič oblikovno popestri. Danilo Škerbinek (podpredsednik PZS) - Na ravni PZS je bila do maja 2005 izvedena akcija z naslovom PZS jutri. Zaključki so obljavljeni v Obvestilih PZS ter na spletnih straneh in predlaga vsem prisotnim, da si te zaključke preberejo. Točka 5: Kadrovske zadeve MK Na 8. seji UO MK PZS so bile podane 4 izstopne izjave. Podali so jih Maja Mohar (PD Litija) kot predsednica MK PZS ter Borut Vidovič (PD Ptuj), Matjaž Hafner (PD Škof ja Loka) in Mojca Odar (PD Bohinj) kot člani upravnega odbora MK PZS. Peter Silak (PD Ptuj) - Vsi, ki so podali izstopne izjave, naj podajo tudi razloge za odstope, da je Zbor seznanjen. Maja Mohar (PD Litija) - Odstopa zaradi osebnih razlogov. Borut Vidovič (PD Ptuj) - Odstopa zaradi nesodelovanja instituta predsedstva MK, osebne diskreditecije, nezmožnosti dialoga, netransparentnega delovanja, nejasne porazdelitve funkcij. Matjaž Hafner (PD Škofja Loka) - Leta 1998 je kandidiral za predsednika MK, sedaj pa se je odločil, da odhaja iz upravnega odbora MK. Ker se zadeva ni razčistila v okviru UO MK, bo sedaj razložil odstopno izjavo. Zanika, da odstopa zaradi osebnih razlogov, oziroma ker Mladinski komisiji ne more nič več dati. V v UO je bil povabljen po dveletnem odmoru, ko je sicer vodil OVIZ. Ze takrat je opozarjal na določene probleme in potem odstopil z mesta vodje OVIZ-a, ker ni videl smisla v odboru takem kot je bil, ne pa zaradi nesoglasij znotraj MK, kot je bilo zapisano v poročilu. Da se nekdo odloči za odstop, mora temeljiti na resnem premisleku. Sam ni čutil nobenih krivdnih razlogov, zaradi katerih bi moral ponuditi svoj odstop na Zboru MO. Očitano mu je bilo, da odstopa, ker ne more nič več dati MK. Na upravnih odborih je postavljal vprašanja, na katera pa ni dobil odgovorov. Za UO upa, da bo to organ MK kot je bil nekdaj. Da bo v UO in med člani prisotno tovarištvo, da častni kodeks ne bodo le besede na papirju, da bodo osebe, ki bodo kandidirale, tudi moralno odgovarjale za svoje funkcije. V UO je manjkal elan, kot nekoč, zato je bila tudi veČina sej nesklepčnih. UO kot institut ni funkcioniral, zato je edino odgovorno, da odstopi. MK je nekdajslovela po timskim delom, sedaj se solira, ker se zastopa lastna stališča in ne stališča UO. Ločene bi morale biti tudi strokovne funkcije od funkcionarskih, kar se tokrat ni dogajalo. Na koncu zaželel uspešno delo MO, PO in Zboru, večjo složnost ter čestitke za pogum in uspešnost dela vršilcu dolžnosti predsednika MK. Vlasta Voda (PD Ptuj) - Za odstop z mesta Vodje odbora za mednarodne odnose se je odločila zaradi: - vedno spreminjajoče se vizije UO MK, ki je meglena in nejasna, kar ima za posledico neusklajenost in netransparentnost smernic med OMS in UO MK PZS - stalne finančne omejenosti, kljub finančnemu načrtu, - ker poslanstvo MK ni več druženje, tovarištvo in medsebojno sodelovanje, ampak je MK postala samozadostna, kar je razvidno iz nekomuniciranja. Odstopno izjavo Mojce Odar (PD Bohinj) je obrazložil Iztok Roje. Peter Šilak (PD Ptuj) - Škoda, da je do te situacije prišlo. Na zboru MO je bil vesel, da se je našla Maja Mohar, ki je kazala veliko volje in zagnanosti. Predlagal je aplavz vsem za dosedanje delo in trud, ki so ga dali MK-ju. Sledil je aplavz. Sklep 10/05: Zbor MO potrjuje odstop Maje Mohar (PD Litija) z meste predsednice, Boruta Vidoviča (PD Ptuj), Matjaža Hafnerja (PD Škof ja Loka) ter Mojce Odar (PD Bohinj) z mesta članov upravnega odbora MK. Sklep sprejet, 21 za, O proti, 19 vzdržanih. Iztok Roje (PD Dravograd) je obrazložil, kaj v tem primeru, ko je bila z mesta predsednika MK dana odstopna izjava. Če ni drugega kandidata, vodenje MK prevzame vršilec dolžnosti, to pa je tisti, ki vodi Zbor MO. V tem primeru je to Iztok Roje. Za tem se je predstavil. PD Dravograd, vodnik PZS za letne, zimske razmere in turno smuko, alpinist, z MK se je srečeval že dlje časa, aktivno pa eno leto, ko vodi Vodniški servis Izidor. Za člana UO MK se predlaga Tina Kohlenbranda (PD Sloga Rogatec). Na prejšnjem Zboru je kandidiral za člana UO, a mu je zmanjkalo glasov v Borut Vidovič (PD Ptuj) - potrebno je preveriti sklepčnost oz. veljavnost glasov.- Veljavnih volilnih glasov je 39, Zbor je še vedno sklepčen. Peter Šilak (PD Ptuj) - Potrebno je povedati, kakšno funkcijo bo imel Tin Kohlenbrand v UO MK. Lanski rezultati se ne morejo upoštevati. Iztok Roje (PD Dravograd) - Praksa znotraj PZS je, da izpraznjeno mesto zasede prvi z največ glasov, ki ni bil izvoljen. Peter Šilak (PD Ptuj) - Kaj pravi Pravilnik MK, ki je merodajen za MK? Poleg tega vršilec dolžnosti ni definiral v Pravilniku MK. Zbor bi moral definirati pristojnosti vršilca dolžnosti predsednika, saj po njegovem to ni isto kot predsednik. Potrebno je sprejeti sklep, da mora biti sklican izredni Zbor MO v roku pol leta. Potrebno je predstaviti, kako bo MK funkcionirala v tej situacije, predvsem glede pristojnosti. Neva Zupane (PD Dravograd) - UO MK je sprejel nezavezujoči sklep, da Iztok Roje postane vršilec dolžnosti. To je povedala kot pojasnilo, zakaj je kar sam predlagal, da vodenje prevzame on. Danilo Sbrizaj (v.d. generalnega sekretarja PZS) - Takšnega primera na ravni PZS še ni bilo. Pravila MK so dokaj podobna pravilom PZS. Zavezujoč akt za vse pa je statut PZS. Na PZS se je zgodilo, da predednik ni bil izvoljen, ker na Zboru ni bilo prisotnih 2/3 delegatov. Mesto vršilca dolžnosti je prevzel oden od podpredsednikov. Za ta primer, po njegovem mnenju ne bi bila nobena napaka, da sedaj Zbor MO izvoli vršilca dolžnosti, da pa je potrebno v roku 6 mesecev izvede volilni Zbor, kjer pa se izvoli predsednik MK. To je potrebno še vprašati pravno komisijo na PZS. Glede dodatnega člana UO je povedal, da je znotraj PZS praksa, da ko član UO ne more več sodelovati, to mesto zasede prvi neizvoljeni kandidat na lestvici, ki je izpadel na zadnjih volitvah, mora pa no to kandidat privolil. Predlaga, da se danes glasuje tako za vršilca dolžnosti predsednika kot člana UO, celotna stvar pa se da pravni komisiji PZS, da poda svoje mnenje. Sklep 11/05: Zbor MO potrjuje, da mesto voljenega člana UO MK zasede Tin Kohlenbrand (PD Sloga Rogatec). Sklep sprejet, 1 vzdržan, ostali za. Sklep 12/05: Zbor MO za vršilca dolžnosti predsednika MK PZS potrjuje Iztoka Rojca (PD Dravograd). Sklep sprejet, 3 vzdržani, ostali za. Sledil je aplavz za izvoljenega vršilca dolžnosti predsednika MK PZS. Sklep 13/05: V roku 6 mesecev se skliče volilni Zbor MO. Sklep sprejet, 2 proti, 9 vzdržanih, ostali za. Točka 6: Razno Marjeta Albinini (PD Radovljica) - Komentarje na določene teme obdržala za točko razno. Glede PUS Bavšica je povedala, da bi moralo mnenje glede upravljanja iti preko gospodarja oz. ne bi smela iti mimo njega. Se strinja, da mora PUS Bavšica ostati zaprtega tipa. Če bi iskali upravljalca, dvomi da bi dobili nekoga samo za obstoječe akcije. Dejstvo, da ni nobene koče v dolini Bavšice ni noben problem, saj je Bavšica predvsem lepa, ker je ohranjena. Sem prihaja manj ljudi in le-ti ne pogrešajo klasične koče. To pove tudi kot mnenje Triglavskega narodnega parka, kjer je zaposlena. Glede odstopnih izjav je mnenja, da nimam smisla prepričevanje, da tega ne naredijo, če so se tako odločili. Je pa poudarila, da ni najbolj pogumno in pametno, da ob problemih odstopiš, mišljeno pa je bilo predvsem za mesto predsednika MK. Ob takih primerih je prav, da tisti, ki odstopa z vodstvene funkcije, da zagotovi dobrega namestnika. Podala še predlog glede 50-letnice MK. 24. maj je svetovni dan parkov. Predlaga, da naj Odbor za obletnico pozove mladinske odseke, da naj na določen dan napravijo izlete in se na ta način proslavi 50. letnico MK. Glede knjižic je mnenja, da so npr. majice veliko bolj učinkovite kot tiskan promocijski material. v __v banilo Skerbinek (podpredsednik PZS) - Se enkrat povedal, da je škoda, ko se nekdo, ki je naredil veliko, odloČi umakniti. Ima pa vsak pravico odstopiti in se jim je ob tej priložnosti še enkrat zahvalil za opravljeno delo. Povedal pa tudi, da gre priznanje MK, da nadaljuje z delom, še posebno, ker naslednje leto praznuje pomembno obletnico svojega obstoja. PZS zagotavlja mladinski komisiji sodelovanje, saj vsi želijo, da delo teče nemoteno naprej. Na koncu še pozval vsem v mladinskih odsekih tudi za delo v mladinski komisiji. Iztok Roje (PD Dravograd) je zbor zaključil z besedami, da Mladinska komisija obstaja zato, da mladinski odseki lahko delujejo bolje. Zato naj bo tudi v interesu mladinskih odsekov in planinskih društev, da imajo svoje predstavnike v MK. Vesel bo, če bo na naslednjem Zboru veliko kandidatov za delo v mladinski komisiji. Nekako takole izgleda Zbor Mladinskih odsekov, na katerem je polno prerekanj in metanja polen pod noge. Po mojem mišljenju je zbor postal skoraj preveč pravno in politično usmerjen, zato se mi zdi, da hoditi na takšne sestanke in zbore skoraj nesmiselno, saj nimajo končnih smernic biti planinec z dušo in ne biti planinec po pravnem oziroma političnem vidiku. Zato, ker naslednje študijsko leto odhajam v Ljubljano, bom poizkusil tudi z delom v Mladinski komisiji pri Planinski zvezi Slovenije. Mogoče pa se bo z mojim delom v MK kaj spremenilo. Kdo ve? Boštjan Pečnik GIBANJE ŠTEVILA VSEH ČLANOV IN MLADIH ČLANOV V PD LISCA SEVNICA OD LETA 1993 DO 2005 (P ^ cS> ^ ^ ^ # # # leto 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 200 mladi člani 400 320 325 290 278 248 208 149 181 169 200 184 266 vsi člani 732 654 634 629 594 540 506 465 499 462 489 480 582 NA VODILO O IZVAJANJU PRAVILNIKA O IZKAZNICI IN VRSTAH ČLANARINE ZA LETO 2006 Vrste č lanstva v letu 2006 ' Članarina 2006 barva znamkic A najbolj aktivni člani z največ ugodnostmi 11.000 rdeča Ad - družinska članarina z družinskim popustom 10.340 rdeča B - aktivni člani z večino ugodnosti 4.100 modra Bd - družinska članarina z družinskim popustom 3.460 modra BI osebe starejše od 70 let, z ugodnostmi B članov 2.500 modra PNO (osebe, ki jim je odvzeta posl. sposobnost) odrasli 2.000 modra 5+5 - srednješolci in študenti do 26. leta starosti ali mladi, ki niso zaposleni in so brez lastnih dohodkov 2.600 zelena 5+Š d/- družinska članarina z družinskim popustom 2.260 zelena P+0 predšolski in osnovnošolski otroci 1.000 rumena P+0 d/- družinska članarina z družinskim popustom 860 rumena PNO (osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost) otroci do 16.let 1.000 rumena POMEMBNO: Člani, ki do 31.1.2006 poravnajo članarino za leto 2006, imajo neprekinjeno zavarovalno jamstvo, /\ člani pa zagotovljeno neprekinjeno prejemanje revije Planinski vestnik. Planinska društva opozarjamo, da mora vsak član ob poravnavi članarine prejeti pisno potrdilo o plačilu, v skladu s pravili o blagajniškem poslovanju. Potrdilo je tudi dokument s katerim Č lan uveljavlja pravice iz zavarovanja. Preglednica članarine za leto 2006 s pregledom stroškov pravic članstva po posameznih kategorijah članstva je priložena Pravilniku o izkaznici in vrstah članarine, ki je objavljen v Obvestilih PZS in na spletni strani PZS (http: //www. pzs. s i/). Za znamkice, izdane članu PZS od 15.12.2005 do 01.03.2006 bo istočasno izdan račun z obvezo njegove poravnave na osnovi prodaje in obračuna članskih znamkic ^ 31.03.2006. Za vse znamkice izdane po 31.03. 2006 bodo člani PZS prejeli račun z obvezo njegove poravnave na osnovi obračuna v roku 30 dni. 1. DRUŽINSKI POPUSTI DRUŽlN5K/\ ČLANARINA Družinska članarina je namenjena družinam (za družinske člane štejejo, poleg staršev, še mladi do 26. leta, ki niso zaposleni ali so brez lastnih dohodkov ter osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost (PNO) In so člani družine) in je seštevek dejanskih vrst članarine, ki članom družine glede na njihovo starost pripadajo. Priznava se le ob skupnem plačilu članarine za vse člane družine, nakar se na skupni znesek po odbitku stroškov vezanih na pravice članov, prizna 20 % popusta. Za družino se štejeta tudi samohranilka ali samohranilec z vsaj enim otrokom. Pri A članu se za obračun družinskega popusta upošteva članarina, zmanjšana za vrednost naročnine Planinskega vestnika (6.000 SIT); člani nad 70 let in člani, ki bodo deležni s strani društva popustov pri plačilu članarine, ne morejo biti upoštevani v obravnavanju družinskega popusta, ker so De Izkoristili individualni popust. Popusti za družinsko članarino so razvidni iz preglednice članarine, ki je priložena Pravilniku o izkaznici In vrstah članarine v teh Obvestilih PZS. Ker se družinski popusti obračunavajo na osnovi obračunov, ki jih člani PZS posredujejo Strokovni služi PZS, bo ta naknadno Izdala, k že izstavljenem računu, ustrezen dobropis. Obračunani popust društvo zato lahko upošteva že pri plačilu računa. 2. A-ČLANI - NAROaiO PLANINSKEG/A VESTNIKA. ZAVAROVANJE Priporočamo, do A - člani članarino za leto 2006 poravnajo do 31.1. 2006 oz. najkasneje v februarju 2006 saj bodo do takrat prejemali tudi Planinski vestnik. Če A član članarine do navedenega datuma ne bo poravnal, mu bo naročniško razmerje prenehalo. Za prvo in drugo številko Planinskega vestnika mu bo Strokovna služba PZS Izdala račun. V primeru spremembe kategorije članstva predlagamo, da bivši A člani sklenejo redno naročniško razmerje za naročilo Planinskega vestnika. Prosimo društvene delavce, da A-člane opozorijo na poravnavo članarine do 31.1.2006, s čimer si zagotove neprekinjene zavarovalne ugodnosti in s tem tudi svojo varnost ter neprekinjeno prejemanje Planinskega vestnika. V primeru, da je v družini več A članov, lahko tisti, ki se tako odločijo, namesto naročnine na Planinski vestnik uporabijo možnost uveljavljanja nabave edicij v Planinski založbi v vrednosti 6.000 SIT, Nabavo uveljavljajo le ob predložitvi veljavne članske Izkaznice. 3. POSREDOVANJE EVIDENC - SEZNAMOV A ČLANOV IN P+O ČLANOV Seznami A članov: v _ Člani PZS (društva, klubi,...) so dolžni mesečno (najkasneje do 24. v mesecu za tekoč i mesec) posredovati strokovni službi PZS seznam A-članov. Seznam mora vsebovati: - ime in priimek zavarovanca - datum rojstva - točen naslov in naslov, kamor želi oseba prejemati Planinski vestnik (le v primeru, da je naslov stalnega bivališča drugačen). V kolikor A-član ne bo naveden na rednem mesečnem seznamu, ne bo mogel uveljavljati odškodninskega zahtevka v primeru nesreče. Redno plačilo mesečne premije Zavarovalnici Tilia d.d. s strani Planinske zveze Slovenije, je skupaj s seznamom A članov eden od pogojev za potrditev sklenjenega zavarovanja. V nasprotnem primeru bo stroške uveljavljanja odškodninskega zahtevka nosil član PZS (društva, klubi,..) ki ni v dogovorjenem roku Strokovni službi PZS posredoval popolnega seznama A-članov, ki so sklenili zavarovanje za leto 2006. Seznami P+0 članov; PD morajo za člansko kategorijo P + 0 redno na 2 meseca (do 24. v mesecu) posredovati Strokovni službi PZS (Mladinski komisiji UO PZS) - ta pa Zavarovalnici Tilia d.d. - seznam, ki vsebuje tele podatke: ime, priimek, rojstni podatki in naslov. Zavarovanje za to članstvo nam je omogočila, kot donator. Zavarovalnica Tilia d.d. Predšolski in osnovnšolski otroci, ki bodo svoje članstvo v PZS izkazovali le z dnevnikoma Ringa Raja ali Mladi planinec, morajo od 1.1.2006 imeti v dnevniku tudi žigosano člansko znamkico in zaporedno številko iz društvene evidence. 4. NEKAJ POMEMBNIH POJASNIL O ZAVAROVANJU PRIJAVA NEZGODE Člane PZS (društva, klube,..) in posamezne člane planinske organizacije opozarjamo, da v primeru prijave odškodnin ne morejo kontaktirati direktno s Tilio, ampak je pravilen postopek tale: upravičenec do odškodnine po končanem zdravljenju izpolni obrazec Prijava nezgode, ki ga dobi v Strokovni službi PZS; izpolnjen obrazec s fotokopirano zdravniško dokumentacijo, fotokopijo potrdila o plačilu članarine za tekoče leto oz. v primeru smrti, izpisa iz knjige umrlih, pošlje sklenitelju zavarovanja - Planinski zvezi Slovenije, na naslov Strokovne službe PZS, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana ki prijavo evidentira in posreduje v nadaljnji postopek. Enako je potrebno ravnati tudi v primeru, ko se uveljavlja zavarovanje za reševanje v gorah Evrope in Turčije in prevoz v domovino, le da se v tem primeru predloži potrdilo o plačilu stroškov reševanja. KRITJE STROŠKOV REŠEVANJA SOPLEZALCA V PRIMERU NESREČE, Kritje stroškov reševanja soplezalca v primeru nesreče, velja če sta v navezi dva plezalca. Dodatek k točki 7 rSplošnih pogojev zavarovanja...(ŠPO 2001) glasi: »Upravičenec do povračila stroškov reševanja v gorah Evrope in Turčije je tudi nepoškodovana oseba v navezi s poškodovancem, če pride do nesreče v gorskem terenu, od koder sicer nepoškodovani soplezalec sam ne bi mogel varno nadaljevati poti.« Predvidena oblika kartončka za dokazilo o upravičenosti do nadomestila za stroške reševanja v gorah Evrope in Turčije: 1.stran 2. stran PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE ZAVAROVALNICA TELIA d.d. Ime in priimek: št. Izkaznice:_ Kategorija članstva (obkroži) : A B BI S+Š P+0 Član PZS ima vključeno povračilo stroškov reaevanja v Gorah Evrope in Turčije do zneska 1.900.000 SIT A člani in do 650.000 SIT vse ostale kategorije TILIA:Adolf Zupan, predsednik uprave PZS: mag. Franci Ekar, predsednik_ ALPINE ASSOCIATION OF SLOVENIA INSURANCE COMPANY TTLIA d.d Membership category: P+0 B B1 StS PZS membership includes rescue serviče refund in European and Turkey mountains to sum of 1.900.000 SIT for A category members and to sum of 650.000 SIT for all others. TELIA:Adolf Zupan, predsednik uprave PZS: mag. Franci Ekar, predsednik_ Ugodnosti za člane Planinske Zveze Slovenije l^ese// nas, da bomo skupaj skrbeli za varen korak, saj ste kot član Planinske zveze Slovenije tudi naŠ cenjeni zavarovanec. Za vos smo pripravili naslednje ugodnosti: -10% popust pri premoženjskem zavarovanju MoJ DoM S premoženjskim zavarovanjem AAoJ boAA lahko ustrezno zavarujete svojo hišo, stanovanje, stanovanjsko opremo, pomožne objekte ali kmečko gospodarstvo. MoJ DoM omogoča zavarovanje proti vsem nevarnostim, ki lahko ogrozijo vaše premoženje: požar, strela, eksplozija, vihar, toča, poplava, zemeljski plaz, izliv vode, žled, vandalizem, tatvina stvari pritrjenih na objekt.. .Popust v višini prve premije pri življenjskem zavarovanju (max. 30 eur) z življenjskim zavarovanjem poskrbite za finančno in socialno zaščito svojih najdražjih v primeru smrti, bolezni ali nezgode. Zavarovalna polica lahko postane zelo donosna naložba saj poleg zavarovanja omogoča tudi varčevanje v domačih in tujih vzajemnih skladih. Priključite lahko tudi zavarovanje pomoči Best Doctors, ki vam omogoča pridobitev drugega mnenja, pri čemer vam je na voljo več kot 50.000 zdravnikov po vsem svetu. Ugodnost pri nakupu čelade in varovalnega kompleta :Pri nakupu čelade ali varovalnega kompleta Zavarovalnica Tilia za vse člane PZS prispeva 1.000 SIT (popust velja za nakup ene čelade ali enega varovalnega kompleta) Popust lahko uveljavite v trgovinah Treking sport Ljubljana, Iglu Šport Ljubljana, Pramontana Kranj in Anapurna Way Ljubljana. Član PZS uveljavlja popust s potrdilom o plačilu članarine za tekoče leto. Popust lahko uveljavi na vseh poslovnih enotah Zavarovalnice Tilia, d.d. in pri naših zavarovalnih zastopnikih. Ugodnosti za člane PZS so predstavljene tudi na naših spletnih straneh www.zav-tilja.si. PRAVICE - UGODNOSTI - ČLANSTVA PZS V LETU 2006 Kategorije članstva 2006 A B BI S+S P+0 PNO (odr) PNO (otr)' 1. zavarovanje za nezgodno smrt pri planinski dejavnosti V V V v v 2. zavarovanje za invalidnost pri planinski dejavnosti V V V v v f * I- 3. zavarovanje za stroške reševanja v gorah Evrope in Turčije V V V v v 4. zavarovanje za odgovornost do oseb in stvari V V V v 5. popusti pri prenočevanju v planinskih kočah PZS (50%) V V V v v V V 6. popusti pri prenočevanju v planinskih kočah 14 planinskih organizacij Evrope V V V v v v V 7. oprostitev plačila turistične takse v planinskih kočah V V V v v v V 8. naročnina na revijo Planinski vestnik V 9. planinski koledarček za leto 2006 V 10 Dnevnik mladega planinca in Cicibana planinca »Ringa-Raja« v v 11 10% popust pri nabavi edicij v planinski založbi V V V v v v v 12 popust pri nabavi športne opreme po seznamu trgovin V V V v v v v 13 1.000 SIT popusta zavarovalnice pri nabavi čelade in varovalnega kompleta V V V v v v v 14 popust pri izletih v organizaciji matičnega PD V V v v v v v 15 popust zavarovalnice Tilia pri zavarovanju nepremičnin in opreme do 10% V V V v v v v 16 popust zavarovalnice Tilia pri življenjskem zavarovanju do 30 Evr V V v v v v v A poravnajo članarino za leto 2006, imajo neprekinjeno poravnajo članarino, prejemajo revijo Planinski vestnik POMEMBNO: Člani, ki do 31.1.2006 zavarovalno jamstvo, ^ člani, ki do 31.1. 2006 neprekinjeno, A člani imajo trikrat večje zavarovalne vsote, ker plačajo višo zavarovalno premijo, PNO člani (osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost) v članarini nimajo vključenega zavarovanja, saj veljajo zanje posebni zavarovalni pogoji. Na osnovi posebnega sporazuma o reciprociteti imajo vsi člani PZS popust tudi pri prenočevanju v več kot 1300 kočah partnerskih planinskih organizacij v ^n Pirenejih. To so: Nemčija: DAV - Deutscher Alpenverein, Liechtensteins LAV -Liechtensteiner Alpenverein, Avstrija: OeAV - Österreichister Ajpenverein, Italija: CAI - Club Apino Italiano in AVS - Alpenverein Südtirol, Švica: CAS D Club Alpin Suisse, AACBa - Akademischer Alpenclub Basel, AACB Akademischer Alpenclub Bern, CAA& - Club Alpin Academique Geneve in AACZ -Akademischer Alpenclub Zürich, Francija: CAF - Club Alpin Frangais, Španija: FEDAAE - Federacion Espanola de Deportes de Montana, Nizozemska: NKBV -Niederlandse Klim 13 en Bergsport Vereniging, Belgija: BAC - Belgische Alpen Club, Velika Britanija: AC - Alpine Club Luxembourg: GAL - Croupe Alpin Luxembourgeois. Poseben bilateralni sporazum pa velja tudi s PSH - Planinarski savez Hrvatske. Člani PZS, ki se ob nakupu izkažejo z veljavno planinsko izkaznico, dobijo posebne popuste v nekaterih uveljavljenih podjetjih, ki imajo prodajalne športne opreme in obutve po vseh Sloveniji. Popusti veljajo v prodajalnah naslednjih podjetij: Izdelovalec / trgovina Popusti za individualne člane Popusti za člane pri nakupu preko Pb Popusti za vodnike PZS, člane GRS, markaciste, vrh. alpiniste, mentorje Komentar Alpina žiri 10% 20 % za posamične nakupe in 25% pri nakupu več kot 20 parov obutve 30% vendar le v določenih prodajalnah Alpine po seznamu Velja v vseh Alpininih prodajalnah v Sloveniji, za specialiste pa le v nekaterih Annapurna Way 10% za gotovino in 5% za kreditne kartice 15% Dun^o d.o.o. 15% 25% pri nakupu vrednenfi več kot 250 000 SIT (*) 30% - 40%, tudi za člane od-prav v organizaciji KOTG Lahko tudi večji popust glede na količino Gornik 10% 15% oz. dogovor pri večjih naročilih 15% individualno ali 20% pri skupini I^/u Sport 10% za gotovino in 5% za negotovino 10% in dodatni 10% popust kot dobropis ob koncu leta IntAct 10% 15% pri enkratnem nakupu nad 350.000 SIT 20% samo preko PZS Prodaja se v Int Act Kavčičeva 4, Ljubljana Promontana Kranj 15% 20% pri nakupu vrednem več kot 200 000 SIT 25% Popusti veljajo za izdelke firm: Salewa, Lafuma, Lowa in Craft in ne veljajo za izdelke v akciji Tomas šport 2 15% 20% pri nakupu vrednem nad 150.000 SIT 25% Pri nakupu trekking in planinske obutve. Popusti na veljajo za artikle z znižano ceno in v akcijski ponudbi UNIVET d.o.o. 10% (*) 20% pri nakupu vrednem več kot 250 000 SIT 15% (*) za nakup GPS je popust 5% Popusti veljajo v naslednjih prodajalnah: /\lpina Žiri: za člane PZS v vseh Alpininih prodajalnah v Sloveniji, za specialiste pa v v v _ v naslednjih trgovinah: Ziri -Ziri 1 in Ziri 2, Ljubljana - Ljubljana 1 in Ajdovščina 3, Maribor- AAaribor 2 in Vita Kraigerja 5, City center. Celje- Prešernova 12, Nova Gorica - Nova Gorica 2 (Mercator Center), Jesenice - Jesenice 2 (Mercator Center) in Kranj - Kranj 2 (Mercator Center) Annapurna Way: Krakovski nasip 4, Ljubljana t)umo d.o.o.: Ig 313, IG Gornik: Gorenja vas - Reteče 36, Škofjd Loka Iglu Dport d.o.o.: Ljubljano - Tršaška c. 88, Petkovškovo nabržje 31, BTC Šmartinska c. 152, hala 3/1 ; Maribor - Jadranska c. 27; Celje - Ul. Mesta Gravenbroich 9; Lesce - Alpska c. 27, Škofja Loka - Poljanska 4, Tolmin - Ulica padlih borcev l/a IntAct: Prodaja v Int Act , Kavčičeva 4, Ljubljana Promontana d.o.o. Kranj: Ljubljana - Poljanski nasip 6, Domžale - Ljubljanska c. 81, Kranj - Koroška c. 5, Bled - Ljubljanska c. 1. Tomas Šport 2 d.o.o.: Ljubljana - Mestni trg 18, Čopova ulica 14 in Center Interspar, šmartinska 152; Maribor - Jurčičeva ulica 4; Nemčavci - Nemčavci Id; Ptuj - Savez Anton s.p.. Slovenski trg 1; Slovenj Gradec - Rojnik Drago s.p., Glavni trg 33; Celje - Center Interspar, Mariborska c. 100; Trbovlje - Ul. 1. Junija la; Velenje - Nakupovalni center Velenje, Kidričeva c, 2b; Kranj - Optimist d.o.o., Prešernova ul. 17; Bled - Optimist d.o.o.. Ljubljanska c. 4,; Koper -Župančičeva ul. 22. Univet d.o.o. Ljubljana: poslovalnica POHObNIK BTC hala A, Šmartinska 152 Ljubljana. Na vsa morebitna vprašanja in nejasnosti v zvezi s Članarino bo Strokovna služba PZS poizkušala najti ustrezen odgovor oz. bodo vprašanja, predlogi in pobude posredovana Odboru za Članstvo UO PZS. Vprašanja lahko posredujete pisno Strokovni službi PZS, Dvoržakova 9,1001 Ljubljana ali na naslov e-poŠte: info@pzs.si. z oznako »ČLANARINA 2006«. INFORMACIJA O OZNAČEVANJU TRGOVIN - LOKACIJ, KJER ČLANI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KUPUJEJO PLANINSKO ŠPORTNO OPREMO S POPUSTOM Tudi za leto 2006 je Planinska zveza Slovenije z 9 opremljevalci, ki poslujejo v 62 (*) trgovinah s planinsko in drugo športno opremo po vsej Sloveniji sklenila dogovor o možnosti nakupa planinske športne opreme za člane planinskih društev . Kdo je upravičen do popusta in kje so te trgovine oziroma prodajna mesta? Do popusta je upravičena vsaka planinka ali planinec, ki se izkaže prodajalcu ob nakupu planinske športne opreme z veljavno planinsko izkaznico in iz katere je razvidno, da je poravnal članarino za tekoče leto. Kako so označena prodajna mesta? Prodajna mesta so označena z nalepko, ki opozarja in obvešča člane Planinske zveze Slovenije, da lahko, s popustom, v določeni trgovini kupujejo planinsko športno opremo. Nalepka je oblikovana na osnovi planinske markacije v kateri je v srednjem delu grb PZS. na obodu pa napis: Tukaj kupujejo člani Planinske zveze s popustom. Nalepka, ki obvešča planince o možnosti nakupa s popustom, je nameščena na vidnem mestu v trgovini poleg nalepk o možnosti plačila s plačilnimi karticami, ob blagajni in po možnosti tudi na mestih, kjer se nahaja planinska oprema. Več o pravicah članov v planinski organizaciji si boste lahko prebrali v brezplačni informativni zgibanki »10 pomembnih prednosti članstva v PZS«, ki je na voljo v trgovinah opremljevalcev, na planinskih društvih in na sedežu Planinske zveze Slovenije. ČLANI PZS (društva, klubi,...) IMAJO MOŽNOST KORIŠČENJA DODATNIH ZAVAROVANJ (zavarovanja sklenejo direktno z zavarovalnico TILIA d.d.) PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE DVORŽAKOVA 9 1000 LJUBLJANA PRAVICE ČLANSTVA PZS 2006 člani Kategorije članstva 2006 A člani B člani B1 člani P+0 člani PNO(odr) člani PNO(otr) člani 1. zavarovanje za nezgodno smrt pri planinski dejavnosti V 2. zavarovanje za invalidnost pri planinski dejavnosti V zavarovanje za stroške reševanja v gorah Evrope in Turčije V zavarovanje za odgovornost do oseb in stvari 5. 6. 7. 8. popusti pri prenočevanju v kočah PZS popusti pri prenočevanju v kočah 14 planinskih organizacij Evrope oprostitev plačila turistične takse v kočah dnevnik mladega planinca in cicibana planinca "Ringa raja" 9. naročnina na revijo Planinski vestnik 10. popust pri nabavi edicij v založbi PZS 10% 11. popust pri nabavi športne opreme po seznamu trgovin 12. popust zavarovalnice pri nabavi čelade in varovalnega kompleta za 1.000 SIT __ 13. popust pri izletih v organiziciji matičnega PD 14. 15. popust zavarovalnice TiNa pri zavarovanju nepremičnin in opreme do 10% popust zavarovalnice Tilia pri Življenjskem zavarovanju do 30 evr A člani - polnoletne osebe - aktivni obiskovalci domačih in tujih gora z največjimi ugodnostmi B člani - polnoletne osebe - aktivni obiskovalci domačih in tujih gora z večino ugodnosti B1 člani - osebe starejše od 70 let z ugodnostmi B članov S+Š člani - srednješolci in študenti do 26. leta starosti ali mladi ki niso zaposleni in so brez lastnih dohodkov P+0 člani - predšolski in osnovnošolski otroci PNO (odr) - osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost - odrasli PNO (otr) - osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost - otroci do 16.ieta starosti Člani, ki do 31.1. naslednje leto poravnajo članarino imajo neprekinjeno zavarovalno jamstvo. A člani, ki do 31.1. vsako leto poravnajo članarino, prejemajo revijo Planinski vestnik neprekinjeno. A člani imajo trikrat večje zavarovalne vsote, ker plačajo višjo zavarovalno premijo. PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE DVORŽAKOVA 9 1000 LJUBLJANA Ljubljana, 3.10. 2005 PRIPOROČENA ČLANARINA 2006 IN STROŠKI PRAVIC ČLANSTVA PZS 2006 Kategorije članstva 2006 A člani B člani BI člani S+Š člani P+0 člani PNO(odr) člani PNO(otr) člani Stroški vezani na pravice članstva PZS 1. Nezgodno zavarovanje in reševanje v tujini 1.206 646 646 646 0 0 0 2. Zavarovanje odgovornosti 120 120 120 120 0 0 0 3. Članska znamkica + potrdilo za reševanje 100 100 100 100 100 0 0 4. Članska znamkica 50 50 5. Dnevnik Ringa raja. Mladi planinec * * 6. Naročnina na revijo Planinski vestnik 6.000 1 7. Planinski koledarček 200 8. Izravnava -3 -3 -3 -3 0 0 0 9. Skupaj (od 1. do 8.) stroški vezani na pravice članstva 7.623 863 863 863 100 50 50 Priporočena članarina 2006 11.000 4.100 2.500 2.600 1.000 2.000 1.000 Stroški članstva, delitev članarine 1. Stroški vezani na pravice članstva, ki jih pokriva PZS 7.623 863 863 863 100 50 50 2. delitev članarine za sof.programa PZS 50% 1.687 1.617 817 867 0 975 0 3. delitev članarine za sof.programa PD 50% 1.687 1.617 817 867 900 975 950 Nakazilo na PZS 1. Stroški vezani na pravice članstva 7.623 863 863 863 100 50 50 2. Pripadajoči del članarine PZS (50%) 1.687 1.617 817 867 0 975 0 Skupaj za nakazilo na PZS 9.310 2.480 1.680 1.730 100 1.025 50 Obveznost nakazila na PZS, ki je sestavljen iz stroškov vezanih na pravice članstva in pripadajočim deležem članarine, velja za vsa planinska društva. * dnevnik Ringa raja, Mladi planinec dobijo po naročilu vsi člani P+0 brezplačno in se krije iz stroškov PZS. Članarina te kategorije se namenja programom mladih in pridobivanju novih članov. Planinski koledarček prejmejo vsi člani UO PD brezplačno ob predložitvi seznamov iz PD. ZAVAROVANJE ČLANSTVA - NEZGODNO ZAVAROVANJE IN ZAVAROVANJE ODSOVORNOSTT 2006 KI GA IMA VSAK ČLAN, S PLAČILOM ČLANARINE ZA LETO 2006 NEZGODNO ZAVAROVANJE nezg.smrt invalidnost A člani 3.000.000,00 6.000.000,00 B, BI, S in Š 1.000.000,00 2.000.000,00 P in O 1.000.000,00 2.000.000,00 str.reš.v tuj.(Ev.inTur) 1.900.000,00 650.000,00 650.000,00 letna premija 1.206,50 646,00 0,00 ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI zav.odg. zav.odg. osebe stvari A člani 10.500.000,00 1.000.000,00 B, BI, S in Š 10.500.000,00 1.000.000,00 P in O 0,00 0,00 letna premija 120,00 120,00 LETNA PREMIJA ZAVAROVANJ SKUPAJ ZA 2006 A člani 1.326,50 B, BI, S in Š 766,00 (predšolski in šolski otroci) zavarovanje jim krije Zavarovalnica Tilia d.d. kot P in O donator ČLANARINO ZA LETO 2006 LAHKO PLACATE: vsako sredo med 17.00 in 18.00 uro v Planinskem zavetišču pod sv. Rokom v trgovini KOLO pri vodjih planinskih skupin pri mentorjih na šolah pri blagajniku FINANČNI PLAN PD LISCA ZA Leto 2006 PRIHODKI: 1. Članarina 2. Prihodki od Jurkove koče 3. Najemnina od Tončkovega doma 4. Dotacija ŠZ oz. Občine Sevnica 5. Dotacija donatorjev_ 600.000,00 400.000,00 1.000.000,00 800.000,00 400.000,00 Skupaj: 3.200.000,00 POTREBNI IZDATKI: 1. Poslovanje društva in zavarovalnine 2. Vzdrževanje Jurkove koče 3. Vzdrževanje Zavetišča pod sv. Rokom ter nabava miz in stolov 4. Odvod članarine PZS 5. Nabava taborne opreme in vzdrževanje taborne opreme 6. Izleti in tabori 7. Vzdrževanje poti 8. Literatura 9. Planinska Šola 10. Planinska orientacija 11. Srečanje ob razgledni tabli 12. Vzdrževanje PI. Zavetišča Slatna 13. PohodniŠtvo v Občini Sevnica 14. Izobraževanje planinskih kadrov in dotacije pl.skupinam 15. Mladinski odsek 16. Srečanje ob 40. letnici taborov v Dolomitih 17. Delovne akcije 18. Planinsko izpopolnjevanje 19. Srečanje pohodnikov ob polni luni na Lisco_ 1.000.000,00 500.000,00 400.000,00 300.000,00 400.000,00 100.000,00 50.000,00 50.000,00 70.000,00 50.000,00 25.000,00 100.000,00 50.000,00 250.000,00 100.000,00 400.000,00 200.000,00 100.000,00 100.000,00 skupaj: 4.245.000,00 3.200.000,00 sit 4.245.000.00 sit 1 045 000,00 sit. Predsednik PD: Jože Prah SKLEPI UPRAVNEGA ODBORA NA TEMO ZAVETIŠČE SLATNA Koriščenje objekta - pravila uporabe in hišni red 1.1 Objekt lahko brezplačno koristijo člani PD Lisca in sponzorji, vendar lahko ključ dobijo v koriščenje samo: ♦ "aktivni" člani PD Lisca, - tisti, ki so aktivno sodelovali pri vzdrževanju objekta Slatna ali po sklepu Upravnega odbora PD Lisca. Aktivnost se ugotavlja iz seznama udeležencev delovnih akcij za predhodno in tekoče leto. Neaktivni člani PD Lisca lahko objekt koristijo skupaj z "aktivnimi" člani PD Lisca. ♦ "sponzorji", oziroma tisti donatorji, ki so v obliki dela ali sredstev prispevali k vzdrževanju oziroma nadgradnji zavetišča Slatna Z njimi lahko koristijo objekt vsi člani PD Lisca oziroma družinski člani (isto velja za sponzorje). Objekt morajo za sabo počistiti in vse nepravilnosti ali poškodbe javiti gospodarju (B.Krajnc ali M.Rupar). Za člani PD Lisca in sponzorji se ne dela primopredaja objekta, ampak se jim zaupa, da bodo objekt uporabljali in upravljali skladno z zahtevami hišnega reda. V kolikor temu ne bo tako, se takemu članu naslednjič ne omogoči koriščenje objekta. 1.2 Uporabnina objekta se vse, ki ne sodijo v prvo skupino se obračuna na sledeč način: ♦ do 10 oseb - 700 SIT/dan ♦ od 10 do 20 oseb - 600 SIT/dan ♦ od 20 do 30 oseb - 500 SIT/dan ♦ nad 30 oseb - 400 SIT/dan oziroma v skladu s sklepom Upravnega odbora PD Lisca. V primeru najema objekta za več kot 10 ljudi se organizira tudi primopredaja objekta po zaključenem terminu uporabe. HIŠNI RED ZAVETIŠČA SLATNA 1. Vodja tabora oziroma tisti, ki je najel objekt mora na Policijsko postajo Krajnska gora javiti število obiskovalcev objekta in čas koriščenja. 2. Ob prihodu v zavetišče obvezno preglej PRIMOPREDAJNO KNJIGO ZAVETIŠČA in preveri: ♦ ali je tvoj predhodnik zapisal stanje električnega števca ob odhodu ♦ ali je objekt v pričakovanem stanju (v kolikor temu ni tako TAKOJ obvesti gospodarja zavetišča ali njegovega namestnika). 3. Vklopi glavno stikalo za električno napajanje zavetišča (velika omarica v avli objekta). 4. V kolikor boš potreboval vodo, potem odpri glavni izolacijski venil v kurilnici (na zadnji steni pod zračno lino) 5. V zavetišču se vzdržuje red in čistoča! 6. Ob odhodu OBVEZNO : ♦ Odnesi vso hrano in pijačo, ki si jo prinesel s seboj! ♦ Počisti za seboj vse prostore, ki si jih uporabljal! ♦ Izklopi električno napajanje zavetišča! ♦ Zapri glavni izolacijski ventil v kurilnici! ♦ Preveri, da so vsa okna in polkna tesno zaprta! 7. Ob odhodu OBVEZNO zapiši v PRIMOPREDAJNO KNJIGO ZAVETIŠČA: ♦ stanje zavetišča (najdene/odkrite/na novo povzročene pomanj kij ivosti/poŠkodbe) ♦ stanje števca električne energije ! Prijetno bivanje! PD Lisca HIŠNI RED JURKOVE KOCE Gospodarski odbor društva je dopolnil ta hiŠni red s cenikom uslug v Jurkovi koči na Lisci, ki se glasi: 1. Cena prenočišča: - cena in obračun prenočišč z rjuhami: a) člani PD s plačano članarino SIT 1.000,00 b) otroci, člani PD SIT 700,00 c) otroci nečlani PD SIT 1.000,00 č) odrasli, nečlani PD SIT 1.500,00 - cena brez rjuh (z lastnimi) a) člani PD, s plačano članarino SIT 800,00 b) otroci, člani PD SIT 500,00 c) otroci, nečlani PD SIT 700,00 č) odrasli, nečlani PD SIT 1.300,00 V ceno ni vključena turistična taksa, ki se plačuje po občinskem odloku. v Gornje cene veljajo za enkratno nočitev z rjuhami. Če posameznik ali skupina spi več večerov z istimi rjuhami, velja 20% popust pri noČnini. Za ceno brez rjuh ne velja popust. V spalnicah je najstrožje prepovedano kaditi! Za ogrevano sobo - prenočišče za eno posteljo se plača dodatek v znesku O sit. Uprava Tončkovega doma oziroma dežurni planinec v Jurkovi koči sta dolžna voditi evidenco gostov. 2. Uporaba dnevnih prostorov: a) Uporaba dnevnih prostorov - najem Jurkove koče (kuhinje, dnevne sobe in sanitarij) je vezana na stroške kurjave, razsvetljave, plina in čiščenja, zato se zaračunava najemnina kot sledi: - za uporabo navedenih prostorov za skupino do 10 oseb SIT 6.000,00 - za vsako nadaljnjo osebo SIT 0 - za uporabo samo dnevnih prostorov brez kuhinje SIT 6.000,00 - za uporabo kuhinje SIT 4.000,00 - za uporabo tuŠa (kopalnice) SIT 0 - za čiščenj prostorov SIT 3.000,00 b) skupine, ki jih organizira PD Lisca, so lahko teh prispevkov oproščene, o Čemer odloča UO PD. 3. Knjiga obiskovalcev Vsak član, ki uporablja dnevne prostore Jurkove koče, se mora vpisati v knjigo obiskovalcev. Vpiše tudi svoja opažanja in pripombe. Vsi, ki prenočujejo v Jurkovi koči, morajo biti obvezno vpisani v knjigi prijav. 4. Jurkovo kočo upravlja gospodar Jurkove koče. 5. Vsa povzročena Škoda v koči se plača v višini dejanskih stroškov popravila ali v zamenjave poškodovanih predmetov. Če je škoda napravljena namerno, se lahko zahteva dvakratno plačilo povzročene Škode. Če nastane spor zaradi plačila škode, ga rešuje upravni odbor društva in če je potrebno tudi častno razsodišče. 6. V koči mora vladati red in čistoča, za kar je vsakokrat odgovoren najemnik koče in gospodar koče. 7. Upravnik Tončkovega doma lahko razpolaga s prostori v Jurkovi koČi samo po predhodnem soglasju z gospodarjem koče. 8. Upravnik Tončkovega doma lahko odda ključe Jurkove koče samo na pismeno potrdilo društva ali na telefonsko naroČilo gospodarja Koče. 9. Ključ kuhinje in kopalnice se dobi pri gospodarju koče v Sevnici. Koča je last vseh planincev, vendar morajo za njeno vzdrževanje skrbeti vsi, ki jo bodo uporabljali, kot dobri gospodarji. v Pravice iz tega HIŠNEGA REDA uživajo v skladu s pogodbo, tudi člani Društva povratnikov in v tujini živečih Slovencev »TRIGLAV« Sevnica. V koči se mora obvezno upoštevati ta HIŠNI RED in določila ČASTENGA KODEKSA slovenskih planincev. Gospodar Jurkove koče Predsednik društva Vinko Govekar Jože Prah PROGRAM PLANINSKIH IZLETOV IN POHODOV V LETU 2006 1. Ob PONEDELJKIH bodo organizirane lažje planinske ture. Prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ali s kombijem. Izlete bo vodila Elka Grilc, planinski vodnik (041 988 447) 2. Ob SREDAH bo Klub »Ajda« Sevnica organiziral planinske izlete v naravo; vodja Nevenka Vilčnik (031 317 590), 3. Ob SREDAH, ali po dogovoru, bodo organizirane lažje ali težje planinske. Prevoz bo organiziran s kombi vozilom, oziroma z osebnimi vozili, vodja Tone Šeško, planinski vodnik (041 640 160), 4. Vsak ČETRTEK bo skupina organizirala enodnevni izlet - težjo turo. Prevoz bo organiziran s kombi vozilom, oziroma z osebnimi vozili. Planinske izlete bo vodil Vinko Šeško, planinski vodnik (041 513 460 vinko.sesko@siol.com ). 5. Klub vodnikov bo vsako DRUSO SOBOTO v mesecu organiziral enodnevni planinski izlet (prijave pobirata Vinko Šeško 041 513 460 in Darinka Avguštin 041 481 697 pdlisca@siol.net). 6. Pohodi ob VSAKI POLNI LUNI na Lisco, vodi planinski vodnik Darinka Avguštin 041 481 697 pdlisca@siol.net). Informacije in prijave v Zavetišču pod Sv. Rokom, Taborniška 14, 8290 Sevnica, vsako sredo od 17. do 18. ure, ali na spletni strani društva in e.naslovu pdlisca@siol.net. KOLEDAR PLANINSKIH IZLETOV, TUR, POHODOV IN TABOROV V LETU 2006 l^zsec januar : I.1.2006 novoletni pohod na Lisco Klub vodnikov 14.1.2006 Kokoš (sobotni izlet) Klub vodnikov 24.1.2006 planinski večer v kulturni dvorani Upravni odbor 8.1.2006 novoletno srzco.r\\z na Bohorju Klub vodnikov 2.1.2006 pohod po sejemski poti Klub vodnikov 21.1.2006 Rudnica OŠ in Mladinski odsek II.1.2006 planinska Šola Upravni odbor 18.1.2006 planinska šola Upravni odbor 15.1.2006 Kun:\ Klub vodnikov Mesec februar: 11.2. 2006 Porezen (sobotni izlet) Klub vodnikov 25.2. 2006 Koželjeva pot ob Kamniški Bistrici OŠ in Mladinski odsek 26.2.2006 pustna nedelja na Lisci Klub Vodnikov 11.2.2006 Valentinov pohod, Kozje - Bohor Klub vodnikov zimsko izpopolnjevanje planincev Klub vodnikov planinska šola Upravni odbor Mesec marec: ❖ 14. 3. 2006 Občni zbor planinskega društva Upravni odbor ❖ 11.3.2006 Možic (sobotni izlet) Klub vodnikov ❖ 11. 3.2006 Motoretovi dnevi UO, Društvo trg, PGD, Društvo fin. delavcev, Društvo upokojencev. Zveza borcev ❖ planinska šola Upravni odbor 25.3.2006 naravovarstveni izlet: Tolminka Klub za varstvo narave ❖ 25.3.2006 Mirna gora OŠ in Mladinski odsek ❖ 19.3.2006 pohod po Lojzovi -sevniški- planinski poti Klub vodnikov Mesec april: ❖ 8.4.2006 Kriška gora - Tolsti vrh (sobotni izlet) Klub vodnikov ❖ 22.4. in 23.4.2006 dvodnevni pl. izlet Peca OŠ in Mladinski odsek ❖ 21.4.2006 Pohod ob polni luni na Lisco Klub vodnikov ❖ planinska šola Upravni odbor I^esec maj: ___ 1.5.2006prvomajsl A. o