st. loa. V Gorici, y torek dne 1& novembra 1913. •T®.« XU1L tehala«4?akrat na teden, in sicer t torek in soboto ob 4. uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stane na leto K 10*— Vi leta"-*^'. .^,T"V, fr-Z^i, % » ....., 2-50 " Posamične številke sta« nejo .8 vin. Ra naroČila km ^poslan« uaročnine te oe oziramo. Telefon št. 83. *Vw za narod, svobode fn napredek L Dr. K. Lavrič. Urednic •? vs«Ief niogoče ustvariti iz nloere ono. kar bi dobro karakterizirana "™;eha omogočila. Požariev sin Vinko ie čisto gotovo nezadostno risan., ali je v te-''•riielfff a. da i»» premagal vse "^7Rve. dobro. Mnran jn silen le Peter Po-r*ar. yp<; slaboten na ie nieo rastlinstvu n a -Š i h Al p •. Vpričo zanimanja, ki vlada med slovenskim občinstvom Za prirodo* slovna predavanja, srno se obrnili na predavatelja, da bi poizvedeli o njegovi nameri kaj več, kakor pravi na tesno pri V 8 dneh krog sveta. Posebna porozna n PALMA tisk Dr. FRITZ KMJTSCHUK. «• danJFeleg, Tam t Ameriki deidi blagi. I Kdor podpotnik PALMA tam ne uosl iz N.« YGriwt{ Ta jf no? irafoter, vol moj dragi! J Ta kot oni ti Te^a, ki ima nogi bost. krojeni naslov predavanja. Izvedeli smo to-le: Predavatelj prof. Seidl, ima v mislih Alpe naše slovenske domovine, torej Julskc Alpe, KamtiSke ali Savinjske Alpe in Karavanke, ter nameniva predočiti nam rastlinstvo vseh treh skupin v besedi i ii podobi. Nekdo, ki sicer rad prihaja k predavanjem, se je začel ob. naslovu Seidlovega predavanja pomišljati, češ. morda bomo jo šegi, ki se je spominjamo iz šolskih let prejšnjega stoletja, šteli prašnikc mHrestieVwi:«reti!k,tjr Jlg-tanko popisovali obliko in število listov in' druge take drobnjave. Ne, tega se nikdo ne boj! Predavatelj nam bo marveč risal življenje alpskega rastja in kazal, kako se rastline gorskih v šav borijo zupe^veterJ gasit; škode je 10.000-K; kako je nastal in mraz, zoper pripekajoče solnce in dolgotrajno sneženo zimo. in kako kljubu vsem neprilikam osornega gorskega podnebja nastavijo krasno c>retje, da zažarijo alpske brežine od živorudečega sleča, in da kljubu težavnim življenskim pogojem pogumno prievete planika iz golega skalovja v svojem čisto posebnem eiegan-•**tteni kroju: —.V.pojasnilo besedam bodo služile mnoge s k i o p t i š k e slike. Predavatelj razpolaga s precejšnjo zbirko takih slik, prirejeno posebe: za to predavanje. Iz posebne prijaznosti je dal predavatelju na razpolago še g. Kun a u e r v Ljubljani nekaj krasnih slik iz vseh treh alpskih skupin iz svoje bogate zaloge. Tudi podružnica planinskega društva v Tolmina ie prepustila nekaj lepih skiop-tiških slik gospodov dr. Dvorskega in '»r, P ji v I i č k a. ki nam kažejo Tolminske in Bovške gore. Naposled ie tudi še g. 'učite!? F r. P e t er p e i j v Sebreljah prispe! t lepimi motivi ki jih je ujel njegov fotografski aparat. 2al. da ne ho možno toliko v slikah obrane krasote naših Alp pokazati, kolikor jih je na razpolago, za predavanje je namreč določena k večjemu notdrtnra ura in ne več. — Spoznavanje •življenia rastlin je razkrilo v noveiScni Času obilno velezanimive tvarine. ki ie lahko uinliiva in n\ poljudna predavanja ?elo nrinruvun. Če na komu i»i toliko za noduk. nego daie prednost slikam iz domovinskega velcgoria. bo imel tudi dovoli nrjlike za užitek, ako se predavanja udeleži. Na občnem zboru oziroma sestanku ('eželnth nodtiradnikov in dneviiičro-jev dne 17. II. 19J3. so ie sprejela samo resu-luciln. ki se ho odposlala nredsedništvu deželnem odbora. Izvoljenim zastopnikom (.S Slovnici. 3 Italijani) ie naročeno, da izvrše kar treba v svrho ureditve njih stremljenja. Slov. nkademično ferialno društvo »^ffrih« vabi vse starešine in tovariše na nrjjateMski «e«tanek. ki se vrši v četrtek ?(\. t m. >Pri oetelinčku >. ob osmih zvečer. Tovariši, udeležite se sestanka pohio-številno. NesreCa v Čniieah. V Črničah je . nriiet nod avtomobil stotnika Stohansla. poveljnika tukajšnje aviatične postaje, neki S letni otrok. Zgodilo se je to v nedeljo ponnkmc. Stotnik Stohansl pravi, da malo /unaj Črriič nroti Gorici je skoči! kar na-krat neki deček na cesto, kakih 5 m pred avtomobilom. Ustaviti avtomobil ie bilo nemogoče: otrok Je ostal mrtev pod udarcem avtomobila. »Pr?norofl»v3 flnna.« Slavno uredništvo ,So?o~! Z ozimni na notico Priporočljiva firma« v št. 100 ,Soče* iz I 1013 ter na nmllaei § 19 tiskovnega zakona nrosim. da obiavire v prihodnji številki V.iScea lista na istem mestu In z istimi črkami sledeči nopravek: 1. Ni res. da se ie trgovina vodila dalic pod figovim peresom bčerc. res ie na. da se je trgovina F. 1S¦ Ni res. da je prešla firma Gabrijel Wo-Nlat 7. molim privoliehiem in na mole napotilo na mniega sina. res le namreč, da *e ie to zgodilo brez. proti moli volji in v moio nooolno brezskrušnost, ker nisem imel pravice do firme in ker se. me je odpravilo 7. bagatelo T000 K. 3. Ni res, da je cela družina prisegla, da ni vedeTa nič o terjatvi, res je nasprotno, da sem natančno prisegel da sem dobil 11 knjig, od katerih sem l 1912 (ko se je moi sin nahajal v Gradežu) tri vrnil. 4. Ni res. da sem igral pod figovim peresom mojega sina, marveč Je res, da nimam s to trgovino prav nič opraviti in da sem v nji delal le par dni ter da sem> Žalibog, moral tožiti sina po S 151 drž. zak. Z odličnim spoštovanjem Ferdinand \Vokulat. Dostavek uredništva: .Priobčujetuo ta popravek z dostavkom, da nam je žal, ako se je v notici v št. 100. godila g. W. kaka krivica. Kako je razmerje med oče-toiii in otroki, sledi dovolj jasno iz po-Jffparktos ,-„—..*___ .^^ Dva požara. — Okoli pohmoči od ne-; delje na ponedeljek je zgorela v K r mi -n u Guliuova žgaujarna in hiša. Zvonovi so naznanili, požar in ognjegasci so prišli požar, se ne ve. — Včeraj popoltidne je začel goreti hlev Frana Štabona, list. 153. v L o č n i k u. Ognjegasci so rešili pohištvo iz prvega nadstropja, krave in jenice v hlevu pa niso mogli rešiti; sta zgoreli. Škode je nad 2000 K. Žaljenja veličanstva je obdolžen in iz Červinjana v tukajšnje zapore pripeljan neki Giuseppe Morclli — italijanski, podanik seveda. CENTRAL.BIO. — Danes, jutri in v četrtek se bo prednašal v tem prvovrstnem kinogledišču dramatiziran roman Alfonza Daudet ^Jaek«, ki ima Jako pretres^ liive prizore. - - Ob dolgih zimskih večerih je najboljše razvedrilo poset kinematografa. V Gorici imamo tri taka podjetja, a snloSna sodba je. da prekaša »Central Blo« v vsakem pogledu oba druga kino-gledišča. Ponovno moramo opozariati na velikansko projekcijsko steno, ki je največja v Avstriji v »Central Bio«. Poleg tega ne smemo pozabit5, da ima »Central Rio« tudi centralno knrlavo tako v gledališču« dvorani kot v preddvorani in da je v v«:»kem nododii nreskrblieno za udobnost občinstva. Kdor ima pravi smisel za nravi užitek, bo posečal le predstave v »Centra! Bio«. Vsak vp. da kava ni dobra, če ii ni nrioVJimn KoHnska kavna primes, kaiti *<>le Koluiskn kavna nrimes da k."vi pravi okus, vonj in barvo. Zato na nnŠe gosno-dinie n;urro'e knnuieio Kolinsko kavno »•rituos. Priliubila se ie pa na«im gosno-diniam Kolmska kavna nrimes tudj zaradi *wh. ker ie nrKtuo domače blago. Tudi mi fonlo nriridročnmo Kolihsko kavno nrfmes v«eni kot nniizvrstnejši in edini domači iVdelek te vrste. DOPISI. Prosveta. Knjižnica »Narodne Prosvete« se je preselila iz Trgovskega Doma v ulico sv. Ivana št. 7 prvo nadstropje in posluje vsako sredo od 6. 7. zvečer in vsako nedeljo od 10. 12. dopoldne. Vse one pa. ki še niso vrnili knjig, pa bi jih po knjižničnem redu že morali, prosimo, da store to Čimnrcic že z ozirom na druge obiskovalce knjižnice. Goriški Slovenci pa naj le pridno segajo po knjigah, saj so knjige podlaga naobrazbe, ki je temelj boljšega gmotnega stanja. Knjižnica »Narodne Prosvete« ima pa tudi toliko knjig, da lahko zadosti vsakemu. Pristopajte k »Narodni Prosveti«! »Glasbena Matica« v Ljubljani pripravlja velik koncert v proslavo spomina slovenskih skladateljev bratov dr. Be-niamhia in dr. Gustava loavica. Koncert se vrši v nedeljo dne 14. decembra. Ta koncert bo za slovensko glasbo zgodovinskega pomena, ker bo pokazal zasluge obeh bratov Ipavcev za razvoj slovenske glas-, be v zadnjih 60. letih. Narodna obramba. - Slovenskemu učUeljstvu in mladino-« Ihibom sploh. — Društvo >B r a n i b 6 r« je izdalo z velikimi žrtvami II. letnik kole d a r č k a s 1 o v e n s k i m 1 a d i n i (za leto 1914). Koledarček ?e po obliki in vsebini mnogo popolnejši kot ie bil I. letnik. Oziralo se je tudi na praktično stran ter ima koledarček poleg zanimive vsebine tudi imenik učencev, urnik in beležke: Cena mu je ostala neznatna 20 v, s poštnino 25 v, pri večjih tiaročbah je plačati le poštnino Kje je vzrok, da letos prihaja tako malo naročil. Hiti V, še ninaročenih. Napravite vendar mladini veliko veselje* in jo pomagajte utrjevati v narodni zavesti. Nemški učitelji in razumniki kar kroSniariJo s svojimi, strupenimi koledarčki tudi med našo mladino. *'L goriške okolice. »Slovenska Čitalnica« v Solkanu vabi k društvenemu plesu, ki bo v nedeljo, dne 23. novembra v dvorani g. Al.* Mozetiča. Začetek ob 8. uri zvečer. Svirala bode godba na lok. Vstopnina za člane 2 K,, za vabljene goste 3 K. Med plesom se vrši -srečkanje. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Mladeniči vPrvačirii '"'priredijo dne 23. t. m. v Sokolskem Domu javni ples. Čisti dohodek je namenjen za godala Godbencmu društvu. h ajdouskega okraia. Iz Sv. Križa. (Strela.) — Strela je udarila pred kratkim v zvonik tuk. župne cerkve, a v soboto, 15. t, m. pa je ubila popotnika Franceta Karrer-ja iz Št. Štefana na Koroškem. Vola nekega posestnika iz Dornberga je tudi ubila ravno pod isto lopo na Cesti, kamor so zbežali vedrit pred ploho. Sokolski vestnik. Martinov večer »Sokola«. ~-V splošno zadovoljnost je minul Martinov večer v Gorici. Pa.saj ni Čuda. Raznovrsten program,' veselo razpoloženje, mlada lica in končno impozantna Martinova' gos, to mora razveseliti ljudi, naj bodo drugače še tako čmerikavi. — Večer je otvorila godba iz Tolmina, ki je ves večer dobro vršila svojo nalogo. Za tem so se vrstile druge točke sporeda. Kljub neugodnemu odru je vendar pokazal »Sokol« v sil -• huetah dostojno svoje delo. Nekatere skupine so bile naravnost uzorne, žal. da je oviral mali prostor večji razmah. Kjer je Slovenec tam se poje, zato je tudi žel kvartet, ki je potem nastopil obilo zaslužene hvale. — »Zdravilo ljubezni« ni ravno ena najduhoviteiših iger, pa igralci so bili dobri interpret? in zato je igra usnela. Izborila in naravna razburjenost g. Sauniga, umerjena in »dinlomntična« hladnost g. Šfcrabarja sta si stali v priietnem kontrastu in izvabljale salve smeba. Potem pa nridc še g. Kozman s svojo izborno masko in jirro — liudie. treba je slišati smeh. ki "le vladal'po dvorani. —'-.Pa"Še ni do.dobra bil končan smeh no igri, ko je nastopil Sv. Marrin / leno reieno gosko. da so bili netošolci kar iz sebe. Dobro jih je povedal sv. Martin, verzi so pa bili taki,.da so nekateri kričali: »au!« Ali kaj tisto, dovtioi so bili dobri in liudie so se zabavali. Pa "¦os sv. Martina res ni kar tako. Nad 70 K ie nrineslo »Sokolu«. Nafo na je nastopila mladina in brezobzirno potisnila stare i/ dvorane v stranske prostore in brezskrbno zaplesala vesele valčke. Bilo je veselo in lepo na Martinovem večeru in zadnji, kj so odhajali, so tožili, zakaj je že konec. (Poročilo je bilo spisano že za številko pred 8 dnevi, ali neusmiljeni prostor ie ni nustil v list prei kot danes.) Slovenski Sokoli v Parizu. — Na mednarodni telovadni tekmi v Parizu so dosetdi Slovenci časten uspeh, ki je sicer manjši od onega v Turinu, pa pomisliti je treba, da so tekmovali v Parizu skoro «-»mi novinci. Uspeh ie sMeči: 1. Čehi W4 točk. ?.. Francozi 777 točk. 3. Italijani 772 točk. 4 Relgijci 733. 5. Slovenci 706 točk in 0. I u!«.embur/.ani 688 točk. Razne vesti. Zagrebško »Kolo« v Trstu. — Pevsko društvo »Kolo« iz Zagreba, ki odgovarja naši »Glasbeni Matici«, je priredilo v Trstu'koncert, ki je nad vse dobro uspel. Na koncertu so se izvajale skoro samo slovanske skladbe, ki so žele veliko odobravanje. Po koncertu se je vršil komerz, ki ga je otvoril dr. Rybaf..Izrekle so se jedrnate besede, slovenski Trst je objemal jugoslovanstvo. Drugi dan se je vršil izlet v Grljan in Miramar. Mogočno je donela pred cesarskim gradom naša himna »Lepa naša domovina«. Navzoča nadvpj-vodinja Marija Josipina je povabila na kratek pogovor nekatere ižletnite in zelo pohvalila krasno petje. Nato so odšli izletniki v Grljan, kjer se je spajalo šumenje valov z mogočnimi akordi Hajdrihove-ga »Adrijanskega morja«. Splošna želja tržaških Slovencev je, da bi »Kolo« kmalu zopet obiskalo Trst. Pri dohodu so bili »Kolaši« kaj prisrčno sprejeti in odšlj so polni lepih spominov na navdušeni slovenski Trst. Poneverienje v mestnem carinskem uradu na Reki. — Poročali smo že na kratko o velikem poneverjenju v mestnem carinskem uradu na Reki: Kontrolor-J^Ht-kovič je priznal poneverbe; aretiraliv'so pa tudi ravnatelja carinskega urada Ra-vasinija. Poneveteb je okoli 12 tisoč K. Zopet uzorno italijansko gospodarstvo! Umor pri belem dnevu. — Ko je šel včeraj v Trstu 53 letni čevljar Josip Umek spat v ljudsko prenočišče, mu pride nasproti neznan človek in ga ogovori. Komaj je spregovoril ž njim par besedi, potegne neznanec nož in ga.zasadi Umkiii v prsa, da se je zgrudil takoj mrtev na tla. Edina priča, železniški uslužbenec Karel Svoboda, ne ve ničesar povedati. O morilcu ni nobenega siedu. Truplo umorjenega so prepeljali v mrtvašnico. Izpred porotne sodnije v Trstu. -— Na obtožni klopi sedi mohamedanec .lusuf Zahirovič iz Bosne. Obtoženec Te meseca maja v družbi nekega Preradoviča korakal proti Kantridi in prepeval hrvaške pesmi. Ko pride nasproti madžarska družba, je prišlo do prerekanja, tekom katerega bi bil zabodel obtoženec Franca Nemetha,' ki je tekom desetih minut umrl. Zagovornik dr. Mandič je pobijal obtožnico v celem obsegu. Zakaj niso prišle vse priče, z a -kaj je tako nenadoma zginil obtožen Č e v t o v a r i š P r e r a d o v i č, to da misliti, da ne sedi pravi na obtožni klopi. Zato predlaga oprostitev. Porotniki so nato enoglasno zanikali vprašanje, o krivdi Zahiroviča, nakar je bil Zajurovič o p r o š.Č e n. Vsa razprava se je vršila v hrvatskem jeziku, kar je napotilo »Picco-la«. da je začel zopet grmeti proti slavi-zaciji. Pa ne bo preostalo nič drugega, ko navaditi se na slovenske razprave. Ja huda je za laški značaj Trsta! Za trgovino v Trgovskem domu se sprejme raznašalca listov. Predstaviti se je v Trg. domu. Dijaška kuhinja u Gorici sprejme kuharico izvežbano, zdravo, ne pod 30 let staro. Zglasiti se je do 25. t. m. vsak dan pri gospej Ivanki Gabrščekovi, Gospi ul.' 71, II. ZHHVHLH. Globoko ginjeni .izrekati podpisani najtoplejšo zahvalo vsem onim, osebam, ki so na katerikoli način pripomogle k temu, da se je pogreb njunega oboževanega in ljubljenega sina, soproga, očeta, brata, svaka, zeta in nečaka gospoda ¦. --¦ Marij-a Fonzari zvršil na tako slovesen način in spomin nanj tako počastil. Še posebna zahvala gre vsem blagor, gg. uradnikom Zastavljalnice in ž njo združene hranilnice, preč. gosp. Mons. Iv. WdLFU, kot zastop-. niku zavodovega varstva, vsem zastopanim korporacijam, raznim odličnim F osebnostim, vsemu mnogobrojnemu slavnemu občinstvu ter si. pevskemu zboru iz Gorice in konečno vsem preblagim darovateljem prekrasnih vencev.-. Št. MAVER, dne 18. nov. 1913. '^ Družini fONZARI-rON. Drama v hiš! grofice Tlepolo. — V mestu San Remo se je. zgodil-9. t. m. žalosten slučaj. V hiši, kjer stanuje grofica Tiepolo, sedaj poročena s stotnikom Og« gioni, so zaslišali prebivalci po noči nakrat strel. Takoj nato pa začujejo, kako kliče grofica: »Ustrelila sem ga,« in v njeni roki vidijo samokres, iz katerega se še kadi. Kmalu nato pa najdejo tudi ustreljenega slugo stotnika, prostaka, Quint|lia Doli-mante. Sluga je imel prestreljeno Čelo in je bil na mestu mrtev. Grofica je bila grozno razburjena in še le po dolgem času je mogla popisati ves dogodek. Ko je bila v ¦ sobi, pride v sobo sluga, se vrže nanjo in jo hoče imeti. Ona se je branila na vso moč, ko se pa ni znala drugače pomagati je zagrabila za možev samokres in ga ustrelila »Rešila sem svojo čast kot žena in mat!, druge rešitve ni bilo.« Njen popis logodka je verjeten, ker ima sluga čisto razpraskan obraz, kar pač kaže na boj ijied grofico in slugo. Tovariši sluge pa tudi pripovedujejo o njem vse polno dogodkov, ki kažejo, da je bil velik prijatelj žensk in da je imel za seboj tudi vse polno doživljajev z visokimi damami, kar mu je menda tudi v tem slučaju dalo pogum! Pa je naletel na žensko, ki ceni poštenje in bil je kaznovan za svojo predrznost. Zopet izseljeniški škandal. — To pot ?e ie pa odigral v Nemčiji in ne v Avstriji. V Hamburgu je bil nek godbenik in en mornar, ki sta hodila med izseljence in jim obljubila, da jim preskrbita vozni listek v Ameriko za samo 120 mark torej ceneje kot vsaka paroplovna družba. Posrečilo r»e jima je dobiti več lahkovernih ljudi, ki so jih potem pošiljali v Rotterdam, da se vkrcajo tam v ladjo. Tam so navadno vkrcali izseljence le v take ladiie, ki se ne bi kmalu vrnile v Rotterdam. Ko so bili na ladjah, so pa morali delati še par dni v pristanišču brezolačno najtežja dela in enako tudi na ladiji. Tako so plačali ubogi izseljenci 120 mark v denarju in delali tudi do tri tedne ko črna živina. Nekaterim se je le posrečilo uiti in ti so naznanili vso sleparijo. Dosedaj je znanih 25 slučajev. Sleparji so sicer že pod ključem, ali kdo bo osleparjenim vrnil težko pri-služene denarje. Najbolj izkušen zakonski mož je gotovo igralec Lester Lawrence, ki se je nič manj ko enajstkrat poročil. Najlepše je pa še to, da se je vedno poročil le iz čiste ljubezni, saj kakor zatrjuje on. Navadno je vstopil Lawrence v zakonski jarem vsakih šest mesecev znova, seveda je bila njegova poroka vedno pravilno ločena, včasih je pa celo sebe prekosil, da se je v štirinajstih dneh kar dvakrat poročil. Pri tolikih zakonitih ženah je pa čisto naravno, da se ne spominja vseh enako. Od nekaterih se spominja Ie še na njih ime, od ene žene je pa pozabil še na ime, tako da govori o njej vedno le, »moja žena številka 6«. —- Upamo, da niso njegove moči že porabljene in da se v kratkem poroči dvanajstič, kar ga pa nikakor ne sme ostrašiti pred novim! porokami. Mož, ki ne sme kihati in ki se ne sme smejati je Fred Neun. Nekoč je padel 60 metrov globoko in si tako polomil kosti, da je vsak mislil na njegov konec. Pa zdravniki so rekli, da lahko živi še dolgo in naredili so mu oklep, ki mu drži kosti skup. Če bi se zasmejal ali pa če bi kih-nil takoj umre. Mož seveda vsled tega zelo trpi in pred kratkim mu je sodišče priznalo, da mu gre 10 000 dolarjev za bo- lečine. Kako se more vzdržati Fred smeha, že še verjamemo ali kako mislijo zdravniki preprečiti kihanje, pa res ne vemo. Upajmo pa, da je ubogi Fred Neun le uboga amerikanska časnikarska raca. Velik shod proti previsoki hišni najemnini. — V Parizu se je zbralo preteče-ne dni v stavbi Trocadero 10.000 trgovcev, da protestiralo proti neupravičenemu in samolastmnu zviševanju hišne najemnine od strani hišnih gospodarjev. Pred dvorano je stalo še na tisoče trgovcev, ki niso mogli več v dvorano in tako so začeli demonstrirati. Proti njim je nastopila policija in jih skušala razgnati, pa se ji ni popolnoma posrečilo. Par sto trgovcev je prodrlo kordon in vdrli so v parlament, kjer so izročili poslancem spomenico. Pa ne bo dosti pomagalo, ker imajo večino v parlamentu hišni posestniki. Kako globoka je rimska cesta? oziroma kako dolgo rabi svetloba najoddalnej-še zvezde v rimski cesti, da pride do nas. Astronom Viljem Herschel je izračunal, da dva milijona let. Če pomislimo, da naredi svetloba v eni sekundi pot 300.000 km, potem si moremo misliti, kaka razdalja je to. Pozneje so nekateri astronomi ugovarjali, da je doba dveh milijonov let prevelika, ali s poskusi so sedaj na zvezdami Mount-Wilson dognali, da je imel Herschel prav, če sploh ni prenizko cenil. Odgovorni urednik In Izdajatelj IvanKavtli v Ooricl Tiska: »OoriSVa TIskarpa* A. OabrScek fodROv. |. FabCiJi. Zalaga': Družb« sa Izdajanje listov »So?a« In »Primorec«. Mali oglasi. >U]niMj8» pristojbina stane 60 tli. ALo Je oglas obleta«]!! «e računa u vsako besedo S Tin. lajprinramjle lnsertraaje ta trgovce in obrtnike. Kbllko !• manjših trgovcev Is obrtnDrar t Oorlal, katerih na deiell da celo r meittt) nlhSe a* poma, ker Skoda a! sultan«. nikjer ne tM«iira]o.S Stalni krajevni agenti Ft&sffR pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod BHerknr,u Brno, Heugasse 20. 343-3 EraRP Mlonnilf ulica Vetturini 3, priporoča nalll* inlcbtHrt, svojo krojaško delavnico slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. 363-3 Spretnega trgovskega pomočnika konfekcijske in modne branže ter obuval, ki je zmožen slovenščine, ital. in nemščine sprejme takoj tvrdka ltfaldtnaiiii & Ffschof 353-1 GORICA. Kupujte samo dvokolesa JfeiiCe" in „flltena", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji MfbLfll UfctOlla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služjjo za vsakovrstno šivanje nT Stikanje (vezenje). Stroj ieCe^brezš^mno in je'jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice'in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk Sldro-$yrup. Sarsaparlllae ys\ idro-Liniment. Cnp"cl NadomoBtilo za 8ldro-Paln-Ex|ioller, Qol66tne olsjiuložo motilo *n iirolilit.iomo. n>un trgtuuo l11' '»lih, Itd. ^^ Slokloiilcn K -.60. MO, 2.-. Sidro-žvepleno-mazilo. Selo olojfcujofio l»rl lUnju, eolnum tahu. It4 Lonček K 1.-. Dobi uc sl Or. BicMer-jevi apoteki „pri zlatem levu'*, Praga I, Elizabethstraase 5 -------- ODLIKOVANO -------- MIZARSTVO : z električnim mehaničnim obratom : ANT. ČERNIGOJ Gorica, Tržaška cesta št. 18. Izdeluje: vsa stavbena dela, okna, vrata, podove..... Zaloga pohištva omaro, mize, postelje, stolice, okvirje, blazino in šaste. - - - *..... Zaloga: Strugarskik in rez« barskih izdelkov....... od tvrdtu Bergrnann A Co., Tetschen sa lalil outMio nedosegljivo prej In riej v svoji «6lir kovitoatl proti pogum in jo neizogibno potrebno za umno negovunjo kože in lopote. To »pričujejo prtonnlna pisma, ki nam dohajajo VBafc daii, Dobiva bc po 80 vin, v lekarnah, mlrodllalcih in trgovinah a parfumi. Ravno tako izkušena jo llliina krema „Munera\ ki ohrani damam Čudovito nožno roke. Dobiva se v tubah po 70 vin. povsod. Glavna zaloga Palma podpetnikov A. Drufovki Gorici, Baštelj 3. Zaloga usnja. ) Kemična tvornlca TraiiiMhei pri Dncaja LIEBLEIM & €¦© Cementna malta, beton, apnen« malta napravi neprodorno za vodo samo STEARIT (obl. zavarovano). ' Najidealnejše sredstvo za osušenje rseh vrst | in za zadržanje talne vlažnosti. ; llepremočijiue fasade z apneno mallo. Malta zmešana s Stearitont ima L0-100% večjo j trdnost kakor druge primesi. 0'railno {>ntizkuk?r.«»\ i Glina prodaja in zastopstvo : P. P. Vidlc & Komp. — Ljubljano. go^