SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 gld.s za četrt le*a 4 fld., sa jede« mesec 1 gld.40 kr. Naročnino in oznanila (in ser ate) vsprejema npravnlStvo in ekspedlclja] v jr „Jtatol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2. V administraciji prejeman velja: | Rokopiai se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. • - - ..... - -- - j f,4t 3t Za sele leto 18 »Id., sa pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld., za jeden mesec 1 fid. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vsč na leto. Posamne Številke po 7 kr. Vrednintvo je v SemenUklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, Uvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. Štev. 333. V Ljubljani, v ponedeljek 28. septembra 1896. Imetnik XXIV. P. n. državnozborskim volilcem kmetskih občin v sodnih okrajih Ljubljana, Vrhnika, Litija, Zatičina, Ribnica in Lašče! V svesti si svoje odgovornostipolne dolžnosti in popolno prepričan o umestnosti svojega ukrepa, sklenil je „osrednji volilni odbor katoliško-narodne stranke v svoji seji dne 30. avgusta t. 1. priporočati gg. volilcem za kandidata dr. Ivana Šusteršiča. Zadovoljen zaključil je odbor to važno sejo, ker se je vender le doseglo popolno soglasje, kajti celo dr. Gregorič, ki se je jedini zdržal glasovanja ter je pred glasovanjem izjavil, da n e b o glasoval z a, pa tudi ne zoper, ni čisto nič oporekal soglasnemu sklepu odborovemu. — Toliko večje pa je bilo iznenadenje, ko je že drugi dan začel dr. Gregorič rušiti disciplino, rekoč, da so je spremislil, ter začel agitacijo zoper sklepe osrednjega volilnega odbora katoliško-narodne stranke. Vsled tega se je začela skrajno-silna pogubonosna agitacija mej somišljeniki naše stranke. Podpisani odbor neče proti nikomur vprizoriti kakih sumničenj, vender to si šteje v dolžnost povdariti, da taka agitacija, kakoršno razvija brezimni, „krščansko-socijalni slovenski odbor", se ne more razviti v stranki, marveč izven stranke, kar spričuje tudi koketovanje „Narodovo" s to agitacijo. Zato si podpisani odbor šteje v svojo sveto dolžnost, resno dvigniti svoj glas ter klicati vsem somišljenikom v spomin, da sloga jači, nesloga tlači. Najmočnejša stranka brez discipline je mrtva, a stranka, v kateri vlada jedinost, je močna, četudi je majhna. Katoliško-narodna stranka zahvaliti se ima za vse svoje lepe vspehe, kar jih je dosegla, jedinosti; njena smrt pa bi bila nejedinost. Zato ponavlja podpisani odbor v tem resnem času, ko so skoraj pred durmi splošno volitve v državni zbor, vsem volilcem klic: v slogi je moč! Volite na dan volitve brez izjeme moža, katerega Vam priporoča osrednji volilni odbor, moža, ki je nadarjen in učen, da se more meriti z vsakim tekmecem, moža, čegar javno življenje nam je porok o njegovem pravem verskem prepričanju in odločno narodnem mišljenju, o katerem spričujejo tudi naši liberalni nasprotniki, da je cel mož, najbolj s tem, da ga tako strastno napadajo in črtijo, volite soglasno dr. Ivana Šusteršiča! S tem klicem in s to prošnjo za slogo v zadnji uri izpolnjuje podpisani odbor svojo vestno dolžnost, ker je prepričan, da vsak, kdor dela drugače, ruši dobro stvar, katero zastopa, naša stranka, in jo izpostavlja v posmeh nasprotnikom ter si vzlasti za prihodnje volitve in za bodočo katoliško-narodno organizacijo nakopuje odgovornost, katere bi si podpisani odbor ne upal nositi. Osebnosti pozabimo, druži naj nas vse skupno dobra katoliško-narodna stvar. Osrednji volilni odbor katoliško-narodne stranke. Naše volitve. Iz Spod. Štajerskega, 27. sept. Volitve v dež. zbor so končane. Kmečko ljudstvo se je oziralo na želje političnega shoda zaupnih mož v Mariboru dne 17. avg. in z navdušenjem volilo za kmečke skupine odločene kandidate. Bili smo edini v Mariboru na shodu in enako edino je postopal naš narod pri volitvah. Le Bizeljanci so zopet pokazali, kakega duha da so. Kakor so pred 12. leti hoteli na noge pomagati nemškutarskemu poslancu Znidaržiču zoper narodnega kandidata Jermana, tako so tudi letos delali spakadrije pri de-želnozborski volitvi. Naj vendar pomislijo, da bivajo na slovensko-hrvaški meji in naj se sramujejo sto-pičati vedno za breškimi nemškutarji na sramoto našega naroda ! Vrh tega se nam je izneverilo nekaj volilnih mož krog Maribora. Temu se ni čuditi; kajti v teh okrajih je svet preplavljen od Nemcev in nemškutarjev. Pa ti nasprotni glasi so kakor svetel meteor, ki se zasveti, pa pade in zatemni za vsikdar. Nekdaj so nam povsod Nemci stavili nasprotne kandidate tudi v kmečkih skupinah, a letos v obče ne več. Ce je še kje kateri bil, sami niso resno mislili z njegovo kandidaturo. Tako stojijo dandanes naši poslanci na trdnem stališču, pomlajeni so s pomlajenim narodom, pri katerem imajo svojo krepko zaslombo. V znamenju abstinence so stopili pred svoj narod in narod se je navdušeno odzval njihovim željam. On hoče do svojih pravic in zato se povsem strinja z vodstvom in ukrepi svojih modrib poslancev. Dokler nas bo nemškoliberalna in nacijonalna brezobzirnost potiskala nazaj kot kak inferijoren narod, želi narod, da ostanejo vrli poslanci doma, da ne služijo ž njim vred nemški krutosti v Gradcu v posmeh. Ako se jim pa razveljavijo mandati, bode jim jih narod zopet polnoštevilno priboril. Toda žalosten je pogled na naše mestne in trške skupine, kjer so prodrli sami prusofilski kandidatje. Da bi bili ti poslanci izvoljeni od Nemcev, naj bi že bilo. Pa prišli so na krmilo in premagali naše kandidate s pomočjo tistih, ki so nam bratje po krvi in narodnosti. Naši trgi so bili pred 50 leti popolnoma slovenski, nemški jezik je bil v rabi le pri nekaterih vselnikih. Tudi v Celju in drugih manjših mestih ni bilo veliko drugače. A dandanes so naši trgi večinoma preplavljeni ne od Nemcev, ampak od slovenskih izdajic, posebno tam, kjer bivajo uradniki. Li ni gorostasna ironija, da Rogatec na slovenskohrvaški P meji s G00 prebivalci odda komaj 3 glase narodnemu kandidatu ? Evo ti prototip slovenskohrvaškega renegatstva, kjer so pred 60 leti samo štiri osebe bile vešče nemškega jezika ! Da če tudi v naših mestih in trgih boljše biti, upamo. Svaka sila do vremena I —n.— Politični pregled. V Ljubljani, 28. septembra. Organizacija v mladočeški stranki. Jutri se snidejo v zlati Pragi mladočeški deželni in državni poslanci, da se temeljito posvetujejo o nadaljnem postopanju v deželnem in državnem zboru. V nekem oklicu, kakoršnega razpošilja izvrše-valni odbor mladočeške stranke, se glasi: „V tako važnem času, kakor je sedanji, morajo prenehati vsi razločki mej strankami in klub mladočeških poslancev mora pokazati z ¡edinostjo in slogo, da si prizadeva, doseči samo skupni smoter. Treba se je prav skrbno pripraviti na bodoče volitve. Strankino vodstvo je v sporazumljenju z zaupnimi možmi že izvršilo celo vrsto priprav in utrdilo organizacijo; posebno pa je pomnožilo število zaupnikov mej onimi slojevi, ki dosedaj niso imeli volilne pravice; odbor je preskrbel vse potrebno za vspešno agitacijo in /r __ dolžnost vsakega posamuika je, da marljivo deluje v svojem okrožju." Oklic omenja slednjič vspehov pri zadnjih volitvah ter bodri ljudstvo, naj po moči pripomore do še sijajuejih vspehov. Tako postopajo Mladočehi pred vsakimi volitvami, ker dobro vedó, da ne uklonijo zastonj sicer ponosnih glav, kajti le svojim dozdev. nasprotnikom se imajo zahvaliti, da ne prodró tudi drugi češki kandidati v neljubem številu. Poslanec Campi o potrebi Italijanskega kluba v državnem zboru. Južnotiroski-poslanec Campi je poročal minule dni o svojem delovanju v državnem zboru ; govoril dalje je časa o deželni avtonomiji, volilni preosnovi ter narodnem vprašanju. Pri tej točki je posebno naglašal, da se morajo popolno odpraviti še obstoječe nemške šole na južnem Tirolskem. Konečno pa je prešel govornik na strankarske razmere, kakoršne navstanejo baje po dovršenih državnozborskih volitvah v državnem zboru. Poslanec Campi se boji „slovanske in klerikalne" večine, ki bo potisnila v kot liberalne korifeje in s tem še bolj poostrila narodnostni boj. Vsekako bode toraj nujna potreba za manjše narodnosti, da se njihovi zastopniki v državnem zboru tesno združijo v skupno delovanje. Tudi italijanski poslanci, ki dobe po novem volilnem redu štiri nove moči, morajo misliti na ustanovitev italijanskega kluba, ker sicer bi bili popolno brez vsake moči. Akoravno so se do-sedaj ponesrečili vsi taki poskusi, upa govornik, da se izvede sedaj ta korak zelo ugodno. Na ta način nameravajo Italijani premagati svoje nasprotnike ter si priboriti svoje pravice, akoravno bi morali po vsi pravici priznati, da vživajo več pravic, kakor katerikoli drugi narod. Starorusinski strankarski shod. Minule dni se je vršil v Zolkievu strankarski shod Staro-rusinov, na katerem je posebno dolgo časa govoril državnozborski poslanec Iiomanczuk. Govornik je v prvi vrsti izrazil svoje obžalovanje, da rusinski klub v državnem zboru ni hotel vztrajati v opoziciji nasproti vladi in se zjediniti z mladočeškimi poslanci. Na njegov predlog se je vsprejela nato resolucija, v kateri se pozivljejo vsi Rusiui brez razločka strank, naj pri bodočih državnozborskih volitvah solidarno postopajo in pošljejo v državni zbor samo take može, ki se bodo iziavili, da vztrajajo v opoziciji. Konečno se je še sklenilo, da se izreče dosedanjemu državno-zborskemu poslancu Wachnianinu nezaupnica. — „Slovo Polskie" pripominja k temu poročilu, da je ta sklep najbrže sad mladočeške agitacije, ki nameravajo v zvezi z rusinskimi poslanci zopet z vso silo nasprotovati vladi in jo z raznimi predlogi ovirati v njenem postopanju. O vspehih na strani opo-zicijonalcev seveda sedaj še ni govoriti. Protiframasonski shod v Iridentu. Svojo udeležbo na shodu eo naznanili nadalje na-mestni škof msgr. Schneider kot namestnik kardinala Gruscha, nadalje škofje iz Bellune in Padove po zastopnikih. Izmej lajikov se udelež6 shoda mej drugimi tudi princ don Ferdinand Gonzaga izMan-tove, grof Leon Taksil iz Pariza, državnozborski poslanec opat Treuinfels in mnogo drugih. Položaj v Makedoniji je postal v zadnjih dneh precej neugoden. „Pol. Corr." poroča namreč, da se pomikajo vstaške čete še vedno proti tesalski meji, akoravno jo straži pet pehotnih bataljonov in dva topničarska polka. V zadnjih dneh so planile čez mejo tri manjše čete, ki štejejo kakih 16 do BO mož, in jedna večja, broječa nad 200 vstašev. Skoro sleherni dan se ponavljajo mej vstaši in vojaki večje ali manjše praske, ki pa izpadejo večinoma nepovoljno za vstaše. Izjemo dela dosedaj le boj pri Floriji, kjer se je vstašem postavilo v bran poldrugi bataljon vojakov, od katerih jih je pa padla skoro polovica. Solunski vali je prosil neki že novih vojnih močij, vsled česar odrine v kratkem osem bataljonov s Krete v južno Makedonijo. V prvi vrsti so vzrok vseh nemirov grški podaniki, akoravno so se ti že opetovano izjavili, da so sovražniki takih prepirov in so vkljub temu turška oblastva mnogo izmej njih vtaknila v zapor. Dnevne novice. V Ljubljani, 28. septembra. (Volilno gibanje.) Iz litijskega, zatiškega, ribniškega in loškega sodnega okraja so nam došla včeraj in danes jako ugodna poročila glede jutrajšne državnozborske volitve. Po teh zanesljivih poročilih je kandidatu katoliško-narodue stranke, dr. Ivanu Susteršiču, zagotovljena velika večina. (Kr£čansko-socijaIui volilni odbor ?) V sobotnem listu smo objavili izjavo „slovenskega katoliškega delavskega društva, „s katero odbor izjavlja, da se društvo kot tako ne udeležuje sedanjega volilnega manevra. Na dotično našo notico so razposlali nekateri odborniki tega društva nek tiskan odgovor, v katerem pravijo, da se popolnoma strinjajo s kandidaturo dr. Gregoriča. Nadalje obžalujejo, „da se spreminja v volilno agitacijo besedilo izjave odbora z dne 19. t. m." — Te besede so — ali namenoma, ali brez namena, tega ne vemo — tako postavljene, da se vzdržuje mnenje, kakor da bi bili mi izjavo spremenili ali pokvarili, da smo jo mogli uporabiti za agitacijo. Temu nasproti konstatujemo še jedenkrat, da je od nas objavljena izjava d o črke taka, kakor je bila sklenjena v odboru „slovenskega katol. del. društva". V dokaz temu je izjava vsakemu volilcu na vpogled. (Prezentovan je) za župnijo Knežak č. g. Al. P e h a n i, kapelan v Sodražiei. (Nečuveni napadi), s katerimi sobotni „Narod" pobija kandidata katoliško-narodne stranke dr. Ivana Susteršiča, morajo pač tudi zadnje pomiselke odstraniti proti tej kandidaturi. Kogar se nasprotni list tako boji, da rabi proti njemu naigrše orožje, tacega se mora stranka oklepati in veseliti, da ga ima v svoji sredi. Morda tudi krščanski socijalni slovenski volilni odbor spozna sedaj, na kakšen mlin da s svojo agitacijo napeljujejo vodo. (Nove neresnice in zavijanja) Brezimni „kršč,-socijalni" (?) volilni odbor razposlal je v soboto zopet novo okrožnico med svet. Tudi ta je vredna svojih prednic, ker tudi v njej mrgoli neresnic in zavijanj. Prva neresnica je, da „osrednji volilni odbor kato-liško-narodne stranke" u s i 1 j u j e za poslanca g. dr. Ivana Susteršiča, češ da ga ljudstvo ne mara. Mnenje naših zaupnih mož je popolnoma soglasuo z mnenjem našega katoliškega ljudstva in ti zaupni možje so se izrekli po odpovedi dr. Žitnika za dr. Susteršiča. Druga neresnica je, da dr. Susteršič ni priljubljen. Resnica pa je: Povsod, kjerkoli žive v naši domovini možje, katerim bije v prsih katoliško srce, se ljubi in spoštuj e t u d i i m e i n o s e b a moža čistega katoliškega prepričanja, ime našega kandidata dr. Ivana Susteršiča. Kjer pa to ime ni priljubljeno, tam ga ali ne poznajo, ali pa so premoteni in preslepljeni od liberalnih načel. — Sicer je pa tudi dr. Gregorič v seji osrednjega volilnega odbora skoraj neštetokrat ponavljal, da sta mu oba gospoda dr. Žitnik in dr. Susteršič enako ljuba in draga ter oba sposobna za državno poslanstvo. Nadaljna neresnica je, da bi bil dr. Gregorič pri seji „osrednjega volilnega odbora" dne 30. avgusta izjavil, „da v tem položaju, ker itak nič ne pomaga, se vzdrži glasovanja, pridrži si pa vse eventualne korake". Da teh besed dr. Gregorič v seji dne 30. avg. ni govoril, to more z mirno vestjo petpričs prisego potrditi. Istih pet prič more pod prisego potrditi tudi to, da se je kazal dr. Gregorič v isti seji zadovoljnega s kandidaturo dr. Susteršiča, ki se je v tej seji soglasno odobrila, ter da ni pokazal pri tem sklepu nikakega n as p r o t n e g a znamenja, še manj pa izgovoril kako besedo, ki bito kazala. (Odhodnica na čast g. vodji M. Hubadu) se je v soboto večer v prostorih „Narodnega doma" sijajno izvršila. Prostorna sokolova dvorana je bila napolnjena izbranega občinstva, katero je s tem očitno pokazalo, kako zna ceniti velike zasluge Hubadove za slovensko glasbo. Naj bi se g. umetnik po dovršenih študijah le kmalo zopet povrnil v domovino, ki mu bode hranila najhvaležniši spomin. (Slovensko gledališče.) Uprizarjanje izvirnih dramatičnih in glasbenih del spada mej prve naloge slovenskega gledališča, saj je sicer nemogoče, da se razvije slovenska drama in dramatična glasba. Vodstvo slovenskega gledališča se zaveda te svoje dolžnosti in je zategadelj določilo, da se prihodnja sezona otvori z izvirno dramo iz peresa jednega najuglednejših slovenskih pisateljev, z dramo „Iz o s v e t e", katero je spisal prof. F u n t e k. Glavna skušnja za to dramo bo v torek zvečer, ustop pa bo dovoljen samo povabljencem. Igra je tako dobro študirana, da bode brez dvoma otvoritvena predstava prava elitna predstava. Zanimanje za to predstavo je občno, saj je pa tudi redka prilika, videti na odru delo domačega pisatelja. Druga predstava bode v nedeljo, dne 4, oktobra; igral se bode Shakespearjev „Otello", kateri je prišel lani prvič na naš oder, a se na nedeljo še ni igral. Upati je. da bode občinstvo v bodoči sezoni dramatične predstave tako marljivo obiskovalo, kakor navadno obiskuje operne. — Vstopnice za otvoritveno predstavo se že prodajajo v trafiki gospoda Sešarka. (Na c. kr. državiii gimnaziji v Kranju) se je letos vpisalo 280 javnih učencev in 2 privatista, za prvi razred 96. Otvoril se je s tem šolsk>m letom že Četrti razred ; v prvem in drugem imamo vsporedne razrede. (Kntetijsko-kemično poskuševališče) za Kranjsko v Ljubljani je dovolilo c. kr. kmetijsko ministerstvo. Potrebne priprave bode izvršil naš rojak Dr. Ernest Kramer, predstojnik enakega zavoda v Celovcu. (Nova garnizijska bolnišnica.) Da se določi stavbena črta za novo zgradbo, bode dne 3. oktobra na lici mesta ogled. Zidalo se bode v Vodmatu nasproti deželne bolnišnice. (Fotografija osobja slovenskega gledališča) je izpostavljena v Kollmauovi prodajaluiei na Mestnem trgu. (Iz Adlešič) 26. septembra. Danes po noči ob s,'42. uri čutili smo pri nas lahek potres. (Darovi.) Za msgr. Jeranovo dijaško mizo : Neimenovana 1 gld. 50 kr. — Č. g. J. Brence, župnik pri Sv. Gregorju, 2 gld. — C. g. J. Hladnik, župnik v Gočah, 10 gld. — Gosp. Fr. Birk, stolni vikar v Ljubljani, 10 gld. — Bog plačuj stotero I (Mesto venca) na grob g. Helene Tomažič-eve daroval je p. n. preč. g. kanonik Janez Rozman, katoliškemu društvu za delavke 5 gld. (Iz Zagorja.) To je bilo veselje mej našimi na-prednjaki (liberalci nočejo biti več), ko nas je zapustil naš splošno priljubljeni gosp. kapelan Tom. Rožnik. Samega veselja so si meli roke. Kaj mislite, g. urednik, koliko je pa teh naših navdušenih narodnjakov, ki žive in gore za naš ubogi slovenski rod in zastopajo našo širno okrog 6000 duS bro-ječo župnijo kot patentirani in privilegirani Slovenci ? Zalibog da je samo jeden več kakor prstov na roki in nekoliko „repkov". Da bi jih bilo trikrat, petkrat toliko, gotovo bi se včasih nekoliko opomnili mej sabo, da se v njihovih družinah nekoliko preveč lomi „tajč pohrusten" ! Ker jih je pa tako malo, dajo drug drugemu korajžo. Tako korajžo je pokazal jeden izmej njih pretečeni teden v Slov. Narodu, kjer je obelodanil zgodovinsko imeniten dopis, ki bi kmalu zaslužil odlikovanje 20 krajcarjev in lično podobico v blagi spomin. Dopisnik se pritožuje, da je prejšnji g. kapelan preveč rogovilil. No ravno rogovilil ni, pač pa pobijal kriva liberalna načela in v Slovencu popravljal vaše lažnjive dopise v Slov. Narodu. — Da bi njegov naslednik ne hodil po isti poti, podaja mu dopisnik blagih in zlatih naukov, katerih se mora držati, da ustreže tudi narodnjakom. Pa, vedi, šestica zagorska, da so minoli časi, ko so možje, kakor ste vi, kapelanom dajali nauke in nasvete. Možje, ki obračajo plašč po vetru, ki izven domačega kraja za kozarec vina zataje svoje liberalno srce in kažejo konservativen, če je treba tudi krščansko souijalen jezik, ti niso za nas. Z možmi, katerih narodnost se kaže le tam, kjer več kaže in več nese (kakor se je izrazil jeden izmej njih, jaz sem Nemec ali pa Slovenc, kjer mi bolje kaže) ne moremo orati. Mož, kateri so o svojem času ad captaudam benevolentiam pomagali polniti šulferajnsko blagajno, ne moremo sprejeti za „inštruktorje" v narodnem uprašanju. Samo rudeča srajca nam še ne dokazuje, da ste pravi Slovenci,f,vneti za ubogo ljudstvo. — Sam „živijo" in „na zdar" našemu delavcu in kmetu nič ne pomaga. Pokažite svojo navdušenost tudi v dejanji, pomagajoč uresničevati krščansko socijalni program, potem se bomo razumeli. Dokler pa samo zabavljate in podirate, kar mi zidano, tako dolgo gotovo ne bode miru. (Slovečo obrtno razstavo v Berolinu,) pravi triumpf v tej stroki, si je minule dni ogledal naš rojak, župnik gospod Aljaž iz Dovjega. Ne more prehvaliti lepote, umetalne dovršenosti in pripravnosti raznih izdelkov človeškega uma in dlana, ki jih je ondu videl. Slišal je opere „Karmen", „Pro-phet", „Luzia", vse mojstersko izvedene. Potoma se je mudil v mestih Praga, Brno, Aussig, Komotava. Planinsko društvo komotavsko ga je izvolilo častnim članom zaradi velicih zaslug za touristiko. Gospod Aljaž se je včeraj srečno povrnil v domovino. Želeti je, da bi vrli župuik zanimivo potovanje v Be-rolin popisal, da bi tudi mi doma imeli nekoliko vžitka. (Prigledni shod za deželne brambovce) se vrši dne 1. oktobra ob 9. uri dopoludne v novi domobranski vojašnici. Naknadni kontrolni shod je določen na 20. novembra. (Nečloveška mati.) Vdovela Barba Jerman v Preserju, občina Homec, je imela svojo 21-letuo slaboumno hčer od letošnje spomladi v temni kleti zaprto. Preiskava zoper brezsrčno mater se je pričela. * * * (Deželuozborske volitve ua Koroškem.) Iz Celovca, 25. 8ept. : Danes so volila mesta in trgi. Kdor pozna naše razmere, lahko si tudi misli, kakšen je izid volitev v tej skupini. Nasprotna gospoda je bila lepo med seboj, ker se od naše strani nismo udeležili volitve. Povsod so izvoljeni pristaši tako-imenovaue „nemške-ljudske", t. j. nacijonalno-libe-ralne stranke. Kar smo že opetovano povdarjali, pokazalo se je namreč znova zopet pri teh volitvah : da mej našimi nasprotniki, naj se imenujejo liberalce ali nacijonalce, ui prav nič razločka. Možje, katere so imeli doslej za čiste liberalce, postali so čez noč nacijonalci, pa tudi nacijonalci brez obotavljanja volijo liberalca najstrožje cbservance (n. pr. Hocka !), kadar se jim tako bolj poda. Celovcu je bil navidezno pred glavno volitvijo nekak boj mej liberalci in nacijonalci. Le ti so imeli shod, na katerem so do cela prezrli dosedanjega poslanca pl. Hiblerja in proglasili kandidatom dr. Lerniša in podžupana dr. Metinca, dva advokata. Mimogrede bodi omenjeno, da se je ta shod vršil precej burno. Za besedo se je oglasii stolni vikarij č. g. Weiss G. in z ostrimi besedami šibal nasprotnike, ki so kar rjoveli proti njemu. Takih častna nacijonalna garda že dolgo ni slišala. — Tudi Hibler je napravil za se volilni shod, da poroča o svojem delovanju v deželnem zboru. Govoril je stari liberalec in privlekel na dan zastarele in že tolikokrat pre-žvekane fraze o nemštvu, cerkvi itd. Pa tudi ta za-bavljica proti katoliški cerkvi in veri ga ni rešila več. Pri današnji volitvi sta namreč mlada nacijo-nalca dr. G. M e t n i c , celovški podžupan, in dr. Jos. L e m i s c h dobila po 368 in 344 od 376 oddanih glasov. Hibler je potemtakem sijajno — pogorel. Mi za njim gotovo ne boderao žalovali, ali s tem še nikalror ni rečeno, da je za njim prišlo kaj bol]šega. V Šmohoru je zopet izvoljen veliki industrijalec in bogataš Pr. Wirth, ki je na nekem volilnem shodu zagotavljal, da hoče v deželnem zboru posebno povzdigniti svoj glas zoper klerikalno agitaciio. Dr. Abuja je dobi 2 glasa! Tudi z mesti torej nič ni I — V B e 1 j a k u in S p i t a 1 u sta zopet izvoljena dosedanja poslanca dr. O. Stein-\vender in Karol Ghou, v S t. Vidu pa Franc Pretner, ki je že tudi prej zastopal ta okraj. — Borba je bila v Brezah, kjer je zmagal dosedanji poslanec Ehrenvverth proti novincu nacionalnemu agitatorju dr. Plochlu. V Volšberkuje zopet izvoljen Herbert Kerschnawe. — Vsako mesto ima takega poslanca, kakoršuega zasluži, in zato se ne čudimo, da bodo V e 1 i k o v e c itd. še nadalje zastopal sloviti — Plaveč. V mestih je mnogo gnjilega. Ne čudimo se, ko vidimo zastopstvo mest v takih rokah. Za veliko posestvo je izdal konservativni volilni odbor, oziroma v njegovem imenu mil. gosp. knezoškof poziv, da se konservativna stranka letos v tej kuriji ne udeleži volitev. (Iz Celovca.) Odbor katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence ua Koroškem je objavil sledečo zahvalo: „Danes izpolnujemo prijetno dolžnost, ko se srčno zahvaljujemo vsem vo-lilcem in volilnim možem za junaško in neustrašeno ebnašanje pri končanih deželnozborskih volitvah. Zmaga je naša! To je nam najlepše plačilo. V dveh okrajih, v velikovškem in šmohorskem, smo sijajno zmagali; v beljaškem in celovškem vsaj dosegli častne manjšine. Upamo, da prihodnjič zmagamo še tu. Hvala volilcem, volilnim možem, govornikom po naših shodih, sploh vsem, ki so pripomogli k naši zmagi! Živeli! Ne udajmo se! — Odbor katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem." (Koroške novice.) Predsednik celovške c. kr. deželne sodnije stopi dne 6. okt. v pokoj. — Celovško gledališče se je odprlo dne 26. septembra. — Dvorni svetovalec J. Kopp pri deželni vladi celovški stopi v pokoj. Na njegovo mesto pride menda nekdo z Dunaja. — Shod koroških čebelarjev v Celovcu, dne 13. t', m., je bil dobro obiskan. Sklepali so, kako naj se povzdigne čebeloreja na Koroškem. — Blizu Spodu. Dravberga se je razl.ila na Dravi neka „šajka". Jedeu delavec j« utonil. — G. Tatschlu v St. Pavlu so pogorela gospodarska poslopja. Zgorela je vsa krma in tudi 4 teleta. Škoda je ogromna. — V Volšbergu se je ustanovilo novo katoliško-ljudsko-delavsko društvo. Dobro ! — Na Mostiču je 25 letni delavec A. Rodler delal v neki jami. Zasul ga je pesek, da se je zadušil pod njim. — Gosp. Ptter M a r k o v i č, \rli slikar v Ružeci je lepo naslikal preč. g. predsednika Mohorjeve družbe, stolnega prošta dr. Val. Mflller-ja. Slika je zelo dobro zadeta! — Naš rojak, g. akad. podobar Vek. Proga r v Celovcu izdeluje sedaj novi veliki altar za farno cerkev v Velikovcu. Delo se bliža že svojemu koncu. Posebno znamenita bode glavna podoba sv. Magdalene pri nogah Jezusovih. Oltar je izrezljan zelo lepo iz lesa v gotičnem slogu in bode imeniten kras Velikovcu. pa v čast našemu rojaku. — Liberalni listi v zadnjem volilnem času kar besnijo zoper nas. Po vrsti obirajo naše zaslužne rodoljube. V kratkem času so nakopičili po teh časnikih toliko nesram-nostij, lažij, obrekovanja in neumnosti, da že od daleč smrdijo. Dober želodec mora imeti, kdor hoče vse te neslauosti prebirati in ko je prebral, jih vsak še pošten mož s studom vrže proč ! (Iz celovške škofije.) Iz škofije je izstopil župnik v St. Petru v labudski dolini č. g. A s k a n i j pl. Zucco di Cucagna. Menda gre za misijonarja v Norveško. Kakor znano, je g. Zucco delal tudi politiko, in sicer nemško-nacijonalno ! — Premeščen je g. kaplan Flor. Kramar iz Otmanj v Hodiše. G. Jan. S n e d i c gre zaradi bolehnosti v začasni pokoj. Na župnijo Smarten v Ravni je prezentovan tamošnji provizor čg. Jan. Schmutzer. — Župnijski izpiti bodo dne 29. in 30. sept. in 1. okt. (Priporočilo.) Vse, ki si žele omisliti dobro puško, opozorimo na dobro znano slovensko tvrdko „Ludovik Borovnik, puškar", v Borovljah na Koroškem. * * * (Tržaškokoperski §kof), milostni gospod Andrej Šterk je dne 24. t. m. dopolnil 40 let svojega maš-ništva. Naj ga Vsegamogočni ohrani še mnogo let! — Dne 18. oktobra bode milostni škof imel slovesni \hod v kopersko katedralo in drugi dan delil zakrament sv. birme. (Železna vrata.) Tako se imenuje kamenita ožina pri Oršovi, skozi katero dere Donova z avstrijskih na rumunska tla. Ta nevarna ožina je jako ovirala plovbo večjih ladij po Donovi, ki je naravna zveza Avstrije s Srbijo, Rumunijo in Bolgarijo do Črnega morja. 2e Rimljani so poskušali, da bi odstranili ovire; še danes pričajo nasipi in spominski napisi o tedanjih rimskih poskusih, da bi razširili in poglobili skalovito strugo. Leta 1834 se je Avstrija na prigovarjanje ogerskega državnika Sečeiiija lotila dela, toda Turčija je odločno ugovarjala. Tudi poznejši načrti se niso izvršili. Po rusko-turški vojski pa je leta 1878 Avstrija dobila po berolinski pogodbi pooblastilo, da izvrši uravnavo Donove pri Železnih vratih. Izvršitev je prevzela Ogerska ter delo izročila mednarodni komisiji. Priprave so trajale celih deset let. Leta 1888 je bilo dovoljenih devet milijonov goldinarjev in 15. decembra 1890 se je pričelo delo. Izstrelili so skal, pečin in grebenov za 700.000 kubičnih metrov ter ob nasipih vzidali in zasuli 1,150.000 kubičnih metrov skal in kamenja; zgradili v skalah 15 kilometrov dolg, 60 do 72 metrov širok in 2 do 3 metre globok kanal ter 9 5 metrov dolg nasip. Delo je večinoma dovršeno in včeraj se je vršila slovesna otvoritev, katere so se udeležili presvetli cesar, avstrijski in ogerski ministri ter razni drugi dostojanstveniki. Uravnava Železnih vrat je velikega pomena v gospodarskem in političnem oziru. (Najden zaklad) Iz Temešvara se poroča: V rudniškem mestu Ruškica so zidarji v hiši upravitelja Rudigerja našli zakopano železno Skrinjico, napolnjeno z napoleodori in žlahtnimi kameni v vrednosti 50.000 gld. Ker je najdišče erarsko, bode sodišče odločilo, čegav je zaklad: erarjev, upraviteljev ali delavcev, ki so ga našli. Društva. (Hranilnica in posojilnica v Vipavi ) jn 25. t. ines. jričela svoje poslovanje. Za dele/, se plača samo 1 gld iu pristopnina 30 kr.— Uradni dnevi so ob sredah od 9. do 12. ure dopoludne in od 1. do 4. ure popoludn« v posojilnični pisarni v Vipavi. Telesnimi, Oršova, 28. septembra. Včeraj dopoludne ob sedmi uri se jo podal presvetli cesar, ki je dospel v mesto v soboto popo-ludne ob 3. uri, v župnijsko cerkev, kjer je bil navzoč pri sv. maši, katero je opravil škof DessewlTy. Ob polu 8. uri sta dospela srbski in rumunski kralj, katera je avstrijski cesar najprisrčneje pozdravil. Ob polu 10. uri je odplula cesarska ladija s tremi vladarji proti železnim vratom. Škof Dessewfly je blagoslovil kanal, na kar ga je otvoril cesar z daljšim govorom. Herkulove kopeli, 28. sept. Presvetli cesar Franc Josip ter kralja Karol in Aleksander so dospeli včeraj popoludne iz Or-šove. Po obedu so se podali, pozdravljam od mnogobrojne množice, na krasno razsvitljeni kolodvor. Cesar se je prisrčno poslovil od obeh kraljev, na kar je ob 8. uri 30 min. odpotoval rumunski kralj v Krajevo, srbski pa ob 8. uri 45 min. v Belgrad. Ob 9. uri se je odpeljal presvitli cesar v Bukarest. — Pri obedu se je zahvalil cesar kraljema za vdeležbo ter izrazil nado. da še nadalje obstoje vezi odkritega prijateljstva, katere so vezalo do sedaj te tri države. Rumunski kralj se je zahvalil za povabilo, kateremu se je z veseljem odzval, in izrazil željo, nsubi poset cesarjev na rumunskih tleh še bolj utrdil vsestranske prijateljske razmere. Dunaj, 28. septembra. V teku včerajšnjega dopoludne je aretovala policija nekega vojaškega novinca. Vsled tega se je zbralo v kratkem času blizu 6000 oseb, ki so pretile stražnikom. Le z največjo silo so se mogli braniti pred napaclovalci. Pet nemir-nežev so prijeli. Levov, 28. septembra. Slovesnosti povodom tristoletnice zjedinjenja grško-kato-liške cerkve so se pričelo včeraj s slovesno božjo službo in sprevodom. Izvanredne slav-nosti, ki trajajo do 13. oktobra, se vdeležuje tudi duhovščina rimsko-katoliškega in armenskega obreda. Rim, 28. septembra. Poroka neapolskega princa s princezinjo Heleno je določena na 24. oktobra. Rim, 28. septembra. Uradni list objavlja dekret, s katerim se prepoveduje za nedoločeno dobo uvoz prašičev iz Bosne in Hercegovine. Plovdiv, 28. septembra. Iz Carigrada se poroča, da je turška policija v teku zadnjih dnij izvršila več hišnih preiskav, ker so jo na to opozorili brezimni lepaki. Aretova-nih je bilo več oseb. Bordeaux, 28. septembra. Pri Saint Mariens sta trčila dva železnična vlaka, od katerih je bil jeden brzovlak. Trdi se, da je ranjenih 20 oseb. V udobnost si. p n. občinstvu omislil sem si na II mej-narodni farmacevtični razstavi v Pragi američansko 1 j u d s k o r e g i s t r o-valno blagajno, katero sem v svoji lekarni umestil Ta blagajna onemogoči kakeršno si bodi že zmoto pri plačanji kupljenega predmeta, ker vsakdo dobi kupon, na katerem blagajna Bama mehanično zabeleži svoto, katero ima plačati kupovalec. 670 3 -2 Gr. JPicColi lekarnar v Ljubljani, Dunajska cesta. Najbolje priporočena la preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih l Bezirk, tefanop lati Nr. 11, Parterre. Proti revmatičnim bolečinam uporablja se za vribanje bolečih telesnih delov antirrheumon lekarja Plccoiija v Ljubljani (Dunajska cesta). Gena steklenici 25 kr. 125 (60-31) 5 GLAVNO SKLADISTE [JEVE najölittj« heb» KISELINE kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih sapnlh in prebavnih organov, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. izvrstna za otroke, prebolele in mej noseč (I.) nostjo. 10 34 Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača. Henrik Mattoni v Gresshübl Sauerbrunn. Umrli so: 26. septembra. Marija Strel, posestnikova žena, 55 let, Pred Škofijo 1, srčna vodenica. — Augtistin Jurjovc, voznika sin, 40 dni, Marije Terezije cesta 14, bronchitis. — Marjana Perovsek, dninarjeva žena, 50 let, Kladezne ulice 20, naduha. Angela Žerjav, trgovčeva hči, 4 mesece. Rečne ulice 8, črevesni katar._ Meteorologično porodilo. 5 Q čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo * te . H 5 á •E 3 i -M j¡ Ö ¡i s* > Ž6 9. zvečer 726-0 8-6 si. jvzh. skoro obTč. 27 7. zjutraj 2. popol. 7297 730 6 78 18-6 sr. jug sr. sszah. poloblačno sk.jasno 1-0 g 27 9. zvečer 7334 10-5 si. jvzh. jasno 28 7. zjutraj 2. popol. 734 5 733-8 5-4 16-0 brezv. si. vzjvzh. megla jasno 0-0 Srednja temperatura sobote 9-1°, za 4 3° nad normalom. Srednja temperatura nedelje 12'3°, za 10° nad normalom. Zahvala. 671 1"1 Za mnoge dokaze srčnega in tolažilnega sočutja ob žalostni izgubi naše iskreno ljubljene hčere, oziroma sestre Zorke Mrak, potem za darovane prekrasne vence in za jako častečo udeležitev pri sprevodu k poslednjemu počitku izrekamo vsem svojo odkritosrčno in najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 28. septembra 1896. Žalujoči ostali. Zahvala. 675 1-1 Ako je zamogla kaka stvar lajšati našo neizrekljivo bolest, bili so gotovo na tako prisrčni način izraženi dokazi sočutja plemenitih ljudij. Eer nam je nemogoče, vsakemu posamezniku se zahvaliti, izrekamo tem potom zahvalo, tisočero zahvalo vsem, katerih krasni venci in sočutje so tako blagodejno vplivali na naša globoko užaljena srca, in jednako zahvalo onim, ki so spremili našega dragega pokojnika k zadnjemu počitku. Pevskemu zboru slav. ljubljanskega nemškega telovadnega društva poleg tega za ganljivo nagrobnico našo najiskrenejo zahvalo. V Ljubljani, dne 28. septembra 1896. Rodbina Ludovik Ecker. sL želi v službo stopiti bolj priletna, a še čvrsta ženska. Več pove upravništvo „Slovenca". 665 3—1 Trgovski pomočnik vešč v trgovini špecerijskega blaga, zmožen slovenskega in nemškega jezika, z dobrimi spričali, želi dosedanjo svojo službo premeniti ter kje na Spodnjem Štajerskem ali Dolenjskem v prodajalnico stopiti. Sprejme tudi kak drug temu podoben posel. Več pove upravništvo „Slovenca". 652 3—3 Naznanilo. V Kortah na Koroikem, oblrska župnija, je služba duhovna (vpokojenca) Izpraznjena. Šteje samo 100 duš. Plače do 400 gld. More imeti kravo in 2—3 prašiče. Sv. maše proste, v uporabo hišna oprava (Stellungs - Inventar). Kdor želMje, oglasi naj se pri obirskem župniku Juriju Travnu, pošta Železna Kaplja. 673 2-1 E5 S Lekarna Trnkóozy, Dunaj V. Doktorja Otona pl. Trnkoczy-ja Malaga s china in železom. (Malage 225 gr., Cort Chin. 7 gr., Tinct. Malat. ferri 25 gr.) Skušeno že 20 let pri krvi revnih, slabotnih , bledih, medlih odraščeuih in otrokih kot lahko prebavljiv china-železo-preparat. Dobiva se 444 16 lekarni Triik6czy-jevi poleg mestne hiše v Ljubljani. Razpošilja se vsak dan s pošto. 1 stekleničica 75 kr. Lekarna Trnkóozy v Gradcu. 53 S3 Obdarjena, jako umetna 622 17 lesorezbina dela okvire za fotografije ln slike, zelo okusno izdelane po naročilu s poljubnim listevjem, z grbom ali znaki, ploščeke Z napisi itd. — vse iz lastne delavnice priporoča Fr. Stampfel v Ljubljani, Kongresni trg, Tonhalle. Ko ver te s firmo vizitnice in trgovske račune priporoča Katol. tiskarna v Ljubljani. Št. 25.819. Razpis. 663 2—1 Da se zagotovi zalaganje mestne občine ljubljanske s stavbinskim in rezanim lesom, s posipalnim materijalom za javne ceste, in pa preskrbovanje mestne vožnje za leto 1897, oziroma tudi 1898. in 1899.1., vršile se bodo pismene dražbene obravnave pri stavbinskem uradu mestnega magistrata (Mestni trg- št. 27, III nadstropje) in sicer: 1. za dobavo stavbinskega in rezanega lesa, 9. dan meseca oktobra 1896 ob 10. uri dopoldne; 2. za dobavo kamnoseških del in materijala, 5. dan meseca oktobra 1896 ob 10. uri dopoldne; 3. za dobavo posipalnega materijala za javne ceste, 6. dan meseca oktobra 1896 ob 10. uri dopoldne in 4. za oddajo mestne vožnje, 7. dan meseca oktobra 1896 ob 10. uri dopoldne. Dotični pogoji in druge podrobnosti poizvedo se v pisarni mestnega stavbinskega urada o uradnih urah. Dotični podjetniki se opozarjajo, da se bodo sprejemale ponudbe le posameznih obstoječih tvrdk in posameznih podjetnikov, in da so dotična vadija pred dražbo dražbenemu komisijonu izročiti ali pa pri mestni blagajuici položiti. Na ponudbe, ki ne bodo o pravem času vložene, se ne bode oziralo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 22. septembra 1896. Št. 25.443. Razglas. 674 1-1 Ker se preveč prositeljev za posojila oglaša, sklenil je upravni odbor mestne hranilnice v Novem Mestu v svoji seji dne 24. septembra t. 1. dovoljevati posojila od sedaj naprej na nedoločen čas samo v novomeškem sodnijskem okraju. Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem Mestu. :wa s r a j al m ü Franc Grunwald naznanjam p. n. občinstvu, da sem se preselil 2 dnem 21. septembra t. I. s 667 2—2 svojim krojaškim obrtom iz Šmartna pri Litiji kamor naj mi slavno občinstvo odslej svoja cenjena naročila pošiljati blagovoli. P. n. občinstvu se najiskrenejše zahvalujem za dosedanja naročila in zagotavljam, da se bodem tudi nadalje potrudil s poštenim delom in z nizko ceno v popolno zadovoljuost postreči. JE*: J n n a j s k a t> Dne 28. septembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4 %...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%. 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld. . .... London vista ........... NemSki drl. bankovci za 100 m. nem. drž. veij. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci ........ C. kr. cekini........... 101 vid. 40 kr. 101 . 45 „ 123 „ 30 . 101 . 10 , 122 , 15 . 99 . 10 . 951 368 . 25 . 119 , 85 , 58 . 80 „ 11 - 74 „ 9 „ 54«/,.. 44 - 40 „ 5 , 67 „ Dne 26. septembra. 4% državne srečke i. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta ...... , kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ , južne železnice 3% . „ , južne železnice 5% . dolenjskih železnic 4 % O I" •s, a. Bfesd-- Kreditne srečke, 100 gid........ 197 gld. — kr. 4 "j, srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 142 1» — „ 144 gld. 25 kr. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. lo n - , 155 „ 50 n Rudolfove srečke, 10 gld....... 23 « — „ 190 . — n 70 K K 99 , — •» St. Gen6is srečke, 40 gld....... VI n 25 . 139 „ — r> Waldsteinove srečke, 20 gld...... 60 ■» — , 128 . — i» Ljubljanske srečke......... 22 rt 75 . 108 „ 25 n Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 154 „ 75 . 112 „ — n Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3415 m — „ 98 , 75 n Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 426 o — „ 99 „ 35 « Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 101 9 25 „ 223 „ 25 «i Dunajskih lokal, železnic delniška družba . — n 171 „ 40 i» Montanska družba avstr. plan..... 85 a 75 „ 128 . 35 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. , 157 0 — „ 99 „ 60 n Papirnih rubljev 100........ 127 n 75 , d&T Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlb papirjev, srečk, denarjev itd. j. Zavarovanje ¿a /.gube pri irebanjlb, pn izžrebani« najmanjšega dobitk*. K ■ 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E K C U 18" Wolizeile it. 10 Dunaj, iariahiiferstrassB 74 8. JJdT Pojasnila £S v vseh gospodarskih in flnaninih stvar® K, potem o kursnih vrednostih vseh špokulaoijskih vrednostni i papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoccga : •jnrestovania pri popolni varnosti t<0: naloženih glavnle. TRg