Domoznanski oddelek 35
PTUJČAN
1999
N V-
'

352(497.12 Ptuj)
6005691,1 "11!
COBISS 0

>	s. Fmumm
- KULTURNI
>	PODELITEV OmNK


i i
i
a v LUCI, dr. med.
Žugati MI občine Ptuj
ZAKLJUČEK FOTO NATEČJUA
PTUJČAN 5/98 - Foto: Lidija Baši	PTUJČAN 6-7/98 - Foto: Peter Horvat	PTUJČAN 8/98 - Foto: Branko Krajnc
Tema: Zaključek šol. leta - začetek počitnic	Tema: Poletni turizem na Ptuju	Tema: Šport in rekreacija na Ptuju
PTUJČAN 9/98 - Foto: Vesna Ivanuša	PTUJČAN 10/98 - Foto: Branko Krajnc	PTUJČAN 11/98 - Foto: Jože Leskovar
Tema: Darovi jeseni	Tema: Ptuj - mesto stoterih vrat	Tema: Praznični Ptuj
FOTOGRAFSKI N
'NICA PTUJČANA"
NASLOVNICO. KI IE VAM
V zadnjih šestih številkah Ptujčana je potekala zelo uspešna akcija natečaja v katerem ste lahko sodelovali vsi ljubiteljii fotografije. Na razpisane teme po mesecih ste nam pridno pošiljali najboljše posnetke iz svojih fotografskih izletov, mi pa smo imeli prijetno dolžnost,
fK foto kosi
vam ohranimo spomine
milko kosi
2250 Ptuj, Mestni trg 3, tel.062/772 373
da smo jih vse pregledali in razvrstili po aktualnosti. Pri izboru za najlepšo naslovnico po mesecih smo velikokrat bili pred težko odločitvijo, saj je bila večina fotografij zelo uspešnih, zato smo nekajkrat na naslovnici poleg nagrajene objavili še kakno spremno fotografijo. Nagrajene naslovnice tokrat objavljamo na tej strani. Opremili smo jih s podatki o razpisani temi dotičnega meseca in avtorjem fotografije. Kot je bilo obljubljeno ob pričetku natečaja bomo sedaj, ko se je
natečaj končal, tistemu,ki bo izbran za avtorja najboljše fotografije, podarili FOTOAPARAT SAMSUNG ECX 1 v vrednosti 80.000 SIT. Fotoaparat in vse mesečne nagrade (5 filmov in razvijanje filmov) vam podarja sponzor natečaja FOTO KOSI.
KDO BO DOBIL FOTOAPARAT?
IZBRALI GA BOSTE VI, DRAGE PTUIČANKE IN PTUIČANI. PIŠITE NAM IN GLASUITE ZA
NAILEPŠA. Izbirate lahko med šestimi zgoraj objavljenimi, zraven pa pripišite avtorja, številko Ptujčana ter razpisano temo za naslovnico. Upoštevali bomo vse predloge, ki jih boste poslali do 25. Februaja 1999. RAZGLASITEV NAJBOLJŠE NASLOVNICE PTUJČANA BO 26. FEBRUARJA 1999 OB 12. URI V AVLI MESTNE HIŠE V PTUJU. Na razglasitvi bo na ogled razstava vseh fotografij, ki so sodelovale v natečaju.
VABLJENI!
Na naslovnici:
AKTUALNO
Foto: S. Zebec / arhiv Gledališče Ptuj, sezona 97/98 P. Maar: Oj, čudežni zaboj/A. Koltak, n. Kranjc-Kus
•	Zaključek FOTO NATEČAJA .....................2
•	Kulturni praznik - PREŠERNOV DAN ............3
•	2. seja Mestnega sveta ......................4
•	Stranke Mestnega sveta sporočajo.............5
•	Vi vprašujete - mi odgovarjamo ..............5
•	France Prešeren - “Neiztrohnjeno srce” ......6
•	“Oljenke” dodeljene .........................8
•	Izid monografije o Janezu Puhu...............8
•	Računalniško tekmovanje .....................9
•	Nagrajenci novoletne nagradne križanke.......9
•	Mi vemo od kod je mleko, kaj pa vi? ........10
•	Ptuj med “Narodi v razcvetu” ...............11
•	Proglasitev športnika leta .................11
•	Prireditveni kažipot za februar.............12
•	Za vas so dežurni ..........................13
•	Prireditev meseca - KURENTOVANJE 99 ........14
Ob 8. februarju - kulturnem prazniku čestitamo vsem bralkam in bralcem Ptujčana in Vam želimo obilo bralnih užitkov pri prebiranju prve številke glasila v letošnjem letu.
Uredništvo
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Uredništvo: Konrad RIŽNER -LDS, Franc SAMOJLENKO - SKD, Hilda SLEKOVEC - SDS, Slavko BRGLEZ - SLS, Simon STARČEK - ZE Ptuja, Milan ZUPANC - DESUS, Dragi STOjADINOVIČ - ZLSD, Jože MAUČEC - Lista KS mesta Ptuj, Peter LETONJA - SNS/SND. Naklada: 7.600 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brezplačno prejmejo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Glasilo PTUJČAN se šteje med proizvode, za katere se plačuje davek po stopnji 5%. Odgovorna urednica: Liljana VOGRINEC, telefon: 771-651, telefax: 771-783, e-mail:moptuj@ptuj.si. Sooblikovalec: Aleš Šprah. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Ž.R. 52400-630-20701. Oblikovanje, teh. urejanje, lektoriranje in tisk: GRAFIS d.o.o., Požeg 4, Rače, telefon 835-192, 835-230. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov.
AumiJiiiJ M&Agsm =
msj5uski©w nffl
Letos mineva 150 let od smrti velikega mojstra poezije Franceta Prešerna, drugo leto pa bomo praznovali 200 letnico njegovega rojstva. O Prešernu je bilo že veliko napisanega, izrečenega, pa vendar, če želimo biti iskreni, se moramo vprašati, koliko ga zares poznamo, razumemo in v kolikšni meri se zavedamo njegove pomembnosti za naš narod. Morda si kdo po tihem misli, da Prešeren v času koka kole, džinsa, nuklearne energije, roka in računalniške tehnologije ni več aktualen. Toda to ne drži. Prešeren ostaja za vse čase najbolj aktualen Slovenec, veliko "neiztrohnjeno srce". In v čem je njegova veličina? V razumevanju ljubezni, te najbolj elementarne človeške sile, in v pojmovanju svobode ter enakopravnosti za vse narode sveta. Ljubezen je alfa in omega njegovega dela in misli; ljubezen v vseh odtenkih, od najbolj preproste erotike preko prijateljstva in domoljubnih čustev do hrepenenja po absolutni resnici.
Oton Župančič ga je doživel in opisal z naslednjimi besedami: "Človek, rojen za ljubezen, je od ljubezni izkrvavel ali, kar je še bolj grozno: ob živem srcu okamenel. Prijateljsko sozvočje dveh duhov, kjer je Čop isto hotel, kar je Prešeren bil, je rezko pretrgala nenadna smrt. In ko je moral zapeti še Andreju Smoletu v opombo, je ostal neskončno sam. To je bilo, ko je bil že davno dal slovo tudi sanjam o srečni ljubezni.
Ta mož, v kraljestvu duhov tako širok in suveren, je bil v življenju tako neskončno nesrečen in beden, kakor le more biti nesrečen in beden kdo na zemlji. Ali njegovo poslanstvo je bilo vse pretrpeti, vse preboleti, zatreti up in strah, to se pravi odreči se vsej sreči na svetu in se tako preko vsega pozemskega povzpeti do zadnjih spoznanj zase in za svoj narod."
Fran Levstik, še en velikan slovenskega slovstva in besedne umetnosti, pa je v svojem znamenitem eseju Popotovanje od Litije do Čateža napisal naslednje: "Vsak omikan narod ima v literaturi moža, ki ga hvali in časti nadvse. Kar je Angležem Shakespeare, Francozom Racine, Italijanom Dante, Nemcem Goethe, Rusom Puškin, Poljakom
Mickievvicz - to je Slovencem Prešeren!"
V sklepno misel še nagovor, ki ga je Oton Župančič leta 1926 namenil mariborski mladini na Prešernovi akademiji: "Prešerna ljubiti se pravi ljubiti lepoto in resnico in pravico; ljubiti slovenstvo brez šovinizma in ljubiti človeštvo in vse narode brez hlapčevstva in poniževanja; enak z enakimi. Prešeren s svojo pesmijo, ki govori o človekoljubju, o bratstvu vseh narodov, nam je pridobil pravico stati v krogu kulturnega človeštva kot majhen, a ne brezpomemben člen.
Ljubiti Prešerna se pravi ljubiti svobodo misli in besede, svetovnega nazora in vere. Kdor se drži Prešerna, se drži prave mere in jasne harmonije, odmeta vnanji nakit, zavrača frazo in mu je samo do jedra.
Spoštovati Prešerna - pesnika in Prešerna - človeka se pravi spoštovati človeško bedo in spoznati pomen in potrebo trpljenja za idejo. Prav pojmih Prešerna se pravi pojmiti sebe in vzeti svojo usodo nase, pa naj bo še tako bridka, jo preizkusiti do zadnjega grenca in jo premagovati v pokorni službi vseobčega življenja. Umetnik ne more biti vsak, človek pa, ki po svoje verno in vdano služi narodu in človeštvu, je lahko vsak najmanjši izmed nas.
Zato še enkrat: Ljubite Prešerna!"
Prav je, da se našega največjega pesnika dotaknemo tudi z verzi. In kdo drug naj jih izreče, če ne pesnik, ki je Prešerna neizmerno cenil in si ga jemal za svetli vzor, Oton Župančič:
Veš, poet, svoj dolg?
Nimaš nič besed?
Kaj zagrinjaš se v molk?
Vrzi pesem v svet, pesem za današnjo rabo: vsi jo bomo povzeli za tabo.
In Slovenci smo povzeli Zdravljico ter z njo počastili svojega največjega sina in potrdili lastno enkratnost, samobitnost ter pripadnost naprednomislečim, prosvetljenim narodom sveta. - "Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan ..."
Silvester Vogrinec
(Več o Prešernu na strani 6 in 7.)
MESTNI SVET
2. SEJA MESTNEGA SVETA MO PTUJ
2. seja MS v letu 1999, dne 29. januarja
Razprava o osnutku statuta MO Ptuj - imenovanje delovnih teles -povišanje cen komunalnih taks, najemnin za poslovne prostore, priključnin za vodovodno in kanalsko omrežje in komunalnih storitev - so bile osrednje točke 2. seje.
Zelo obširen dnevni red je sprejelo 28 svetnikov, zato je 2. seja 29.01.1999, ki jo je vodil župan MO, trajala sedem ur. Nekateri svetniki se niso mogli udeležiti Viktorinovega večera in drugi proglasitve športnika leta.
Svetniki so zasedli mesta po načelu iz prejšnjega sestava MS, župan pa je obljubil, da bodo za lažje delo pripravili vrstni red sedežev in nekatere novosti v sejni sobi. V sejni sobi je dejansko stiska tako za svetnike kot za obvezno prisotne iz občinske uprave ter za novinarje. Nekaj sprememb je vendarle bilo: ob županu so na čelu omizja sedeli vodje oddelkov iz občinske uprave (OU), podžupani so bili enako kot svetniki pomešani med strankarskimi kolegi, svetniška skupina Zelenih pa je morala celo na desno županovo stran.
2. točka dnevnega reda "Pobude in vprašanja” svetnikov ter odgovori župana in odgovornih OU je ponovno odvzela dobro petino sejnega časa, čeprav je predvideno trikrat manj. Res pa je, da so bile le tri pobude pisne (SKD, Lista KS in SDS) in od teh je bila le slednja vložena pravočasno. Tudi sami svetniki postavljajo nekatera vprašanja, ki so manj pomembna, kar vzame veliko časa. Zato bo potrebno za to točko, ki je za svetnike izredno zanimiva, urediti natančnejša pravila in jih vnesti v spremembe Poslovnika sveta. T. Neudauer je podal pobudo, ki jo je po razpravi svetnikov spremenil v priporočilo, da funkcionarji enkratno sejnino v letu namenijo v humanitarne namene. Iz SKD in iz Liste KS je bilo vprašanje o ptujski obvoznici (kot na septembrski seji iz SLS). Župan je odgovoril, da od enega ministrstva še vedno ni soglasja za traso. Na novo obstoja nevarnost, da bo imela prednost cesta Hajdina-Macelj, za odcep pa bo morala soglašati še nova občina Hajdina. Zaenkrat je v državnem proračunu že predviden del sredstev do leta 2000, vprašanje pa je, če bodo letos že koriščena. Svetniki so zahtevali sprotno informiranje mestnega sveta in občanov o obvoznici. Novost je tudi, da se projektira izven nivojsko križanje čez Zagrebško cesto. Svetnik E. Mesarič je predlagal znižanje parkirnin v modri coni. Podžupan Čuček je
informiral svetnike, da je po dogovoru z županom zadolžen za delo četrti, za ostale delitve med podžupani še ni bilo informacije. Svetnik Ferk je predlagal, da se gospodinjstva na Zadružnem trgu priključijo na kanalizacijo. Svetnica Majnikova je spraševala, zakaj se še ni začela gradnja kanalizacije ob Grajenski cesti. G. Napast: pogodba je podpisana, sredstva iz leta 1998 bodo izkoriščena. Na Vičavi je Telekom izvajal dela brez soglasja. F. Štrucl je spraševal, zakaj se ne izvede ozelenitev okrog farme bekonov in zakaj se ne uredi avtobusno postajališče pri Suhi veji. M. Križe je opozoril na vsakoletne poplave čez cesto v Štukih.
SPREMEMBE STATUTA IN IZVOLITEV DELOVNIH TELES
Uvod v spremembe statuta MO je podal predsednik komisije T. Neudauer. Mandat komisije je, da pripravi spremembe, ki jih zahteva Zakon o spremembah zakona o lokalni samoupravi (Ur. I.. RS, št. 74, 3.11.1998). Razprava je trajala več kot eno uro. Na splošno je razpravljal podpisani in predlagal, naj komisija pripravi v predlogu tudi druge manjše spremembe statuta (vpiše naj se datum občinskega praznika, Uredništvo Ptujčana naj bo delovno telo,...). A. Ostrman je predlagala dopolnitev 63. člena statuta, da dobijo četrti večje pristojnosti pri dajanju soglasij za bistvene spremembe v prostoru. M. Strelec je predlagala, da se za Nadzorni odbor ne predpiše vrsta izobrazbe (prvi predlog je bil sprejet, drugi pa ne). Po obširni razpravi so svetniki soglasno sprejeli osnutek sprememb in dopolnitev Statuta MO Ptuj in naložili komisiji, da pripravi predlog do naslednje seje. Komisija za statut in poslovnik nima lahkega dela, saj predlaga spremembo 29. členov statuta, 8 členov naj se črta, predlaga pa 14 novih členov. Nespremenjenih bo le polovica členov. Predlog je tudi bil, da bi se v bodoče tako obširne spremembe pripravile bolj pregledno. Pri predlogih imenovanja delovnih teles ni bilo razprav, zato so svetniki skoraj soglasno glasovali za vse posamezne predloge Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Lista KS je sicer v Odbor za družbene dejavnosti predlagala g. A. Arka, vendar ni imela predloga, koga naj bi zamenjal od že predlaganih. Župan je predlagal prekinitev seje.
PRVI SESTANKI NEKATERIH DELOVNIH TELES
Med prekinitvijo so se sestali člani Odbora za finance, člani Odbora za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo ter Komisija za odlikovanja in priznanja. Pregledali so pripravljeno gradivo od 5. točke
dnevnega reda naprej.
Za podelitev priznanja MO Ptuj, ki bo podeljeno ob slovenskem kulturnem prazniku, je bilo za "Veliko oljenko" več predlogov za dva kandidata. Komisija je predlagala, da se Velika oljenka podeli obema predlaganima, in sicer prof. Jožetu Curku in opernemu pevcu g. Janezu Lotriču. Predlog je sprejelo 23 svetnikov.
K predlogu Odloka o izveskih in napisih v starem mestnem jedru Ptuja, je LDS med sejo pripravila dva amandmaja: amandma na 3. člen je bil umaknjen, za 16. člen pa je bil sprejet. Sprejet je bil tudi amandma župana o pristojnosti v 10. členu, kjer se besedilo "Upravna enota" nadomesti z "upravnim organom, pristojnim za urejanje prostora".
O izplačilu akontacij dela plač funkcionarjev MO Ptuj, je bii sprejet sklep, da se do sprejema novega pravilnika urejajo izplačila po obstoječem pravilniku.
Ni pa bilo celotnega soglasja za povečanje najemnin poslovnih prostorov, saj je od 26 svetnikov za predlog glasovalo le 21. V razpravi je bila ugotovljena širša problematika zaradi neplačanih in neizterjanih najemnin v velikem znesku ter zaradi nezasedenih prostorov. Razpravljali so: E. Mesarič, F. Premužič, V. Čuš, M. Čuček, župan in S. Napast. V razpravi ni bilo poudarjeno predlagano povečanje najemnin, ki je minimalno (2,16%), temveč občutek neobvladljivosti in splošne problematike v zvezi s poslovnimi prostori.
Predlog o valorizaciji (povečanju!) vrednosti povračil za priključke na vodovodno in kanalsko omrežje, je bil sicer sprejet, vendar je podpisani že večkrat predlagal, naj se v bodoče pripravi sprememba odloka in naj se za povečanje odpravi metodologija izračuna podražitev IGM, predvidi pa naj se največ splošna uradna podražitev. Predlagana podražitev 7,43% je višja od splošne inflacije v letu 1998. Visoke so tudi podražitve komunalnih storitev in cen na tržnici.
SPREMEMBA ZAZIDALNEGA NAČRTA V NOVI VASI, PROGRAM KURENTOVANJA, IMENOVANJA IN INFORMACIJE
Zataknilo se je pri 13. točki osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta v Novi vasi.
Osnutek je bil že tretjič predložen mestnemu svetu. Tokrat sta bili predlagani dve varianti ob glavni cesti. Sprejeta je bila varianta s štirimi ločenimi enotami in s poslovno stanovanjskim programom. Tu nastaja parcela, predvidena kot zelenica, svetniki pa niso soglašali, da bi to parcelo odkupila občina. Če lastnik zemljišča ne bo soglašal, bo mestni svet sklepal o ponovni razgrnitvi samo za severni del, kjer interesenti čakajo že več let za pridobitev lokacije za gradnjo stanovanjskih hiš. Program Kurentovanja 99, ki je na MS ponovno prišel prepozno, je razložil direktor GIZ Poetovio Vivat Ptuj gospod B. Brumen. Razpravljali so: Rožmarin, Štrucl, podpisani, E. Mesarič, Čuček, R. Brglez, V. Aracki, F. Premužič, M. Šalamun in drugi. Svetniki niso bili proti programu, vendar se zavzemajo za učinkovitejše in racionalnejše trošenje finančnih sredstev.
Imenovan je bil direktor JZ ZRS BISTRA Ptuj dr. Štefan Čelan in imenovani so bili predstavniki MO Ptuj v Svet zavoda.
Ob koncu je bilo podanih še nekaj informacij:	negativni sklep
Upravnega sodišča na pritožbo svetnika Ignaca Vrhovška o skupnem imenu Liste KS pri lokalnih volitvah. Sodišče je potrdilo sklep mestnega sveta in ugotovilo, da občinska volilna komisija ni kršila Zakona o volitvah in da je izvolitev F. Štrucla v skladu z zakonom. Župan je podal tudi pisno informacijo o imenovanju Službe mestnega arhitekta za MO Ptuj (S. Napast, prof. mag. Peter Gabrijelčič, Kostja Kolarič in Danica Hren).
Seja je bila zaključena ob 20. uri.
S.	B.
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
Slovenska ljudska stranka
Upravni odbor podružnice SLS Ptuj intenzivno pripravlja sklic občnega zbora, ki bo v mesecu
marcu. Zaradi slabših rezultatov pri lokalnih volitvah (izvoljen je bil le en svetnik) bo UO predlagal več možnih rešitev za boljše delovanje stranke.
S. B.
VI VPRAŠUJETE - Ml ODGOVARJAMO
Odgovor na vprašanje svetnika NEUDAUER Tomaža v zvezi z javnimi deli informator - varnostnik v osnovnih šolah
SKD
Vprašanje, ki si ga zastavljam, je morda nepotrebno. Zgodovina Slovencev kot naroda je prežeta z željo, da bi nekoč imeli svojo samostojno državo. Verjetno je za nas poseben dar, da smo doživeli 26. december 1990. leta. Od takrat naprej je na koledarju 26. december praznik, "dan samostojnosti", ko se spominjamo plebiscita o pogumni odločitvi za samostojnost. Ali se zavedamo, kaj nam je bilo dano? Ali znamo biti hvaležni?
Ob pogledu na način praznovanja, ki smo ga doživeli ob zadnjem prazniku, si bom sam odgovoril. Daru domovine se premalo zavedamo, ne znamo biti hvaležni in če bomo tako nadaljevali, je tudi ne bomo vredni.
Bil sem prisoten na koncertu v gledališču na osrednji slovesnosti v Mestni občini Ptuj. Če pustim ob strani pripravljen kulturni program in se ozrem na obisk te prireditve, se razžalostim. Napol prazen parter gledališča ob tako pomembnem prazniku.
Ptuj bi kot bodoče središče pokrajine, ki ima pomembne kulturne, izo-
SMO VREDNI LASTNE DOMOVINE?
braževalne,	gospodarske,
zdravstvene in druge institucije, ob tako pomembnem prazniku moral drugače zaživeti. Posebej to velja za javne zavode na področju izobraževanja. Koliko proslav in prireditev v počastitev dneva samostojnosti je bilo organiziranih na osnovnih in srednjih šolah v Mestni občini Ptuj? Odgovor je verjetno nič, vesel pa bom, če se motim. Te institucije so znale zelo množično organizirati prireditve ob 29. novembru v neki nam tuji domovini. Veliko večji poudarek znamo dati prireditvam veselega decembra. Resnici na ljubo gre pri tem za ohranjanje simbola dedka Mraza iz prejšnjega obdobja.
Potrebno se je zamisliti in decembrske praznike začeti praznovati tako, kot se spodobi in jim dati pravo vsebino. Slovencem pa preti nevarnost, da bomo rojstvo svoje domovine pozabili že po prvih desetih letih. Naredimo nekaj, da bomo svoje domovine tudi vredni.
Predsednik OO SKD Ptuj Peter PRIBOŽIČ
Na 38. seji Odbora za družbene dejavnosti, ki je bila 16.07.1998 so bila navedena dela obravnavana prvič. Takrat odbor ni sprejel pozitivnega mnenja.
Na vztrajanje ravnateljev Oš (aktiva ravnateljev) je bila navedena točka ponovno obravnavana z dodatno obrazložitvijo na 39. seji Odbora za družbene dejavnosti 25.09.1998. Na tej seji so člani odbora to obliko javnega dela podprli. Javna dela se izvajajo poskusno do 31.03.1999.
Vsebina navedenega javnega dela informatorja - varnostnika pa je naslednja:
-	skrbel bo za upoštevanje hišnega reda šole ob vstopanju in zapuščanju šolskih prostorov,
-	sprejemal bo starše, obiskovalce in stranke in jih pravilno informiral oz. napotil na željeno mesto,
•	njegov odnos do učencev, strank in zaposlenih mora biti vljuden, prijazen in nevsiljiv,
•	evidentiral bo vse obiskovalce, v zvezek dežurnega ne bo vpisoval staršev, ki bodo prišli po otroke,
•	varovalno področje obsega šolsko stavbo, dvorišče ali igrišče, torej neposredno okolico šole,
•	varnostnik ne dovoli vstopa in prodaje najrazličnejšim akviziterjem, razen, če to dovoli odgovorna oseba na šoli,
- priložnostno pomaga hišniku pri urejanju notranjosti in okolice šole ter hkrati varuje objekt.
Delovni čas varnostnika je 8 ur (od 7. do 15.00).
Delovni prostor informatorja - varnostnika je pri vhodu v šolsko poslopje.
V času šolskih počitnic pomaga hišniku.
Pripravil: Ivan VIDOVIČ
CERTIUS
borznoposredniška hiša d.o.o.
>	ODKUP DELNIC
>	BORZNA NAROČILA >- INFORMACIJE
poslovalnica KRONA, PC KRONA (v mansardi) Potrčeva 65, PTUJ telefon: 746-384, mobitel: 0609 646-381
Za vas poslujemo vsak dan med 8.30 in 14.30 uro ali po dogovoru
Odgovor na vprašanje poslanske skupine LDS v zvezi z izgradnjo reševalne postaje na izbrani lokaciji.
V programu in finančnem načrtu Sklada stavbnih zemljišč Mestne občine Ptuj za leto 1997 (potrjen na Mestnem svetu 21.04.1997) je bila postavka za nakup in urejanje stavbnega zemljišča za potrebe reševalne postaje. Nakup zemljišča je bil po številnih zapletih zaradi denacionalizacije in nerazčiščenega lastništva realiziran v velikosti 3623 m2. Po izdelavi prvih idejnih načrtov se je pokazalo, da bi bilo možno ob reševalni postaji postaviti tudi bencinski servis. Zato je bil izveden javni razpis za prodajo zemljišča za bencinski servis. Interes za nakup zemljišča za bencinski servis je bil izredno velik -vsi kupci so zahtevali celotno zemljišče. Prodaja je bila realizirana. Zato je imela Mestna občina Ptuj v proračunu za leto 1998 ponovno postavko za reševalno postajo, kjer je bilo potrebno najprej pridobiti dodatno zemljišče, ki je bilo prav tako v denacionalizaciji in v lasti gasilske zveze.
Nakup zemljišča nikakor ni v nasprotju s sklepom Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, saj je bil dosežen dogovor z gasilsko zvezo o odstopu lastništva parcele in z denacionalizacijskim upravičencem o plačilu zemljišča. Kupnina za zemljišče se je plačala iz postavke, določene v proračunu za reševalno postajo v letu 1998 (proračun je bil sprejet 23.04.1998, zemljišče pa kupljeno v oktobru 1998).
Nadomestna lokacija za zdravstvenim domom (zemljišče v lasti Mestne občine Ptuj) je premajhna, saj meri manj kot 1000 m2, in je neprimerna za reševalno postajo zaradi slabe logistike. Lokacija ob Osojnikovi cesti pri Gasilskem domu je dobra v logističnem smislu in se dopolnjuje z lokacijami podobnih dejavnosti, kot so gasilski dom in bodoča policijska postaja.
Pripravili: Stanislav NAPAST,
Janez MERC, Ivan VIDOVIČ
ADRIAPLIN d.o.o., VAŠ DISTRIBUTER PLINA vas obvešča, da je bilo dne, 5. januarja 1999 izvedeno žrebanje odjemalcev plina s podpisano pogodbo o dobavi
plina. Izmed 567 gospodinjstev iz Ptuja je bil izžreban Janez BEZJAK iz Volkmerjeve 30, v Ptuju, ki bo vse letošnje leto v svoje gospodinjstvo prejemal plin brezplačno.

H
Pisalo se je leto 1800. Bil je mrzel, zasnežen tretji december. Vas Vrba na Gorenjskem je štela devetnajst zidanih, s slamo kritih hiš. Pri Ribičevih je vladalo veliko vznemirjenje, ki je doseglo vrhunec ob treh popoldan, ko se je rodil težko pričakovani prvi sin, France Prešeren. Pred njim sta se v družini rodili dve hčeri, za Francetom pa še dva moška otroka. Mati Mina je bila najbolj izobražena ženska v vasi, oče Šimen pa je veljal za dobrosrčnega moža. Vendar je domačija v času pesnikovega življenja že spadala med propadajoče slovenske kmetije.
dr. France PREŠEREN
V Prešernovem rodu je bilo več študiranih ljudi, zlasti duhovnikov, ki so podprli pesnikovo izobraževanje. Osnovnošolsko trivialko je obiskoval v Ribnici na Dolenjskem, kjer je bil zapisan v "zlato bukvo" odličnjakov. Šolanje je nadaljeval v Ljubljani, in sicer je najprej obiskoval t. i. "male šole", nato "latinske šole" in zatem še licej. V vseh gimnazijskih letih in na liceju je bil odličnjak in je za nagrado prejemal "bukve". Vendar so profesorji v njegovem razredu prvo	mesto	zmeraj
(neupravičeno) dodelili Jožefu Anzelmu Scheuchenstuelu, ker je bil plemiškega stanu.
Starši, predvsem mama in strici, so želeli, da bi postal duhovnik, vendar se je odločil za študij prava na Dunaju. Zato so mu v začetku odtegnili podporo in je prvo dunajsko leto prestajal hudo finančno in duhovno krizo. Naslednje leto je dobil štipendijo, prijatelji pa so mu priskrbeli službo domačega učitelja v plemiškem vzgojnem zavodu Klinkovvstrom. Na žalost tam ni dolgo vzdržal in so ga zaradi svobodomiselnosti odpustili. Vendar pa so se strici omehčali in ga podprli do konca študija.
Prešeren ni rad pisal pisem in je v času študija domov poslal "kakšna tri pisma". Pa še tedaj je to naredil v verzih. Domačim je na vprašanje, kaj počne, takole odgovoril: "Se z bukvam usajam / pa belim glavo - / pa zjala prodajam; / pa gledam tako. / Kaj drugi počnejo, / jaz tud to storim, / če v vodo poskočijo, / jaz tudi za njim. "Njegova sestra Lenka je povedala, da je France "vsako reč brž na verze naštimal."
Leta 1828 se je Prešeren kot mlad doktor prava vrnil v Ljubljano in se zaposlil kot odvetniški pripravnik. To delo je opravljal 14 let. V tem času je večkrat zaprosil
za samostojno odvetniško mesto, a ga kot slovenski pesnik in človek, ki je bil po mnenju takratne vlade nevaren državi in cerkvi, ni dobil. Šele zadnja tri leta pred smrtjo so mu odobrili samostojno odvetniško pisarno v Kranju.
Pesnik tudi v ljubezni ni imel sreče. Njegovo srce se je neustavljivo ogrelo za sedemnajstletno Julijo Primic, najbogatejšo dedinjo v Ljubljani. Njena mati,
ošabna in preračunljiva ženska, je skrbno bdela nad snubci. Revni Prešeren seveda ni prišel v ožji izbor. Pesnik je svojo ljubezen do lepe Julije najprej tajil, nato pa ji je s Sonetnim vencem javno razkril svoja čustva. Zaman. Julija se je omožila z bogatim Jožefom Anzelmom pl. Scheuchenstuelom, Prešernovim	gimnazijskim
sošolcem.
Pesnik je imel malo prijateljev. Njegov najtesnejši zaupnik in najbližji prijatelj je bil Matija Čop. Bil je najbolj izobražen Slovenec svoje dobe in je imel velik vpliv na Prešernovo pesniško ustvarjanje. Spoznala sta se na Dunaju. Zaradi nenehnega študija in izpopolnjevanja je Čop malo pisal. Prešeren ga je zato nekoč ošvrknil z verzi: "Noč in dan žre knjige, od sebe pa ne da nobene fige." Vendar je bil Čop pomembna osebnost slovenske romantike. Bil je
namreč duhovni pobudnik in svetovalec pesniškega almanaha Kranjska čbelica, v katerem je Prešeren objavil vrsto svojih najimenitnejših del. Čop in Prešeren sta predstavljala mlado, napredno strujo romantike, medtem ko se je starejši rod strnil okrog nazadnjaškega	Jerneja
Kopitarja, ki je bil cenzor na Dunaju. Z njim so se "mladoslovenci" spustili v dolgoletno črkarsko pravdo, ki jo je zaključil Čop, vanjo pa s pesmimi zelo duhovito posegel Prešeren. Čop je v nemškem jeziku napisal pregled slovenske slovstvene zgodovine. Prigovarjali so mu, naj še piše in bolj poseže v literarno življenje, toda sredi največjega dela je pri 38. letih
utonil v Savi. Čopova smrt je Prešerna pretresla v dno duše. Nikakor si ni mogel odpustiti, da tistega usodnega dne ni bil s prijateljem. Sestra Katra je kasneje rekla: "Dobro, da France ni šel. Za njim bi bil v vodo skočil. Imel ga je strašno rad. Plavati nista znala ne doktor, ne Čop. Utonila bi bila oba."
Drugi Prešernov najboljši prijatelj je bil Andrej Smole, prav tako zelo izobražen mož. Tudi njega je pesnik spoznal v študentskih letih na Dunaju. Smole je bil bogat, vendar tako kot Prešeren ni imel sreče v ljubezni. Ko se je njegova srčna izvoljenka poročila z drugim, je izgubil razsodnost in se predal najrazsipnejšemu veseljačenju. Zaradi težav z Metternichovo oblastjo je zbežal na tuje, kjer je zapravil zdravje in premoženje. Zlomljen in bolan se je vrnil domov in umrl na Prešernovih rokah. Smrt dragega in zadnjega
tovariša je pesnika močno potrla. Ko je bil Prešeren ' še mlad pripravnik pri dr. Blažu Crobathu, je spoznal njihovo pestunjo Ano Jelovškovo, s katero je kasneje imel tri otroke: hčerko Reziko, ki pa je že čez nekaj mesecev umrla, hčerko Ernestino (pesnik jo je imel silno rad) in sina Francelja, ki je bil mamin ljubljenček, a je umrl že pri 30 letih. Prešeren zaradi slabih gmotnih razmer ni mogel živeti z družino in se tudi ni poročil z Ano Jelovšek, čeprav je njo in otroka pogosto obiskoval ter jim dajal, koliko je imel. Kaj bo z njegovo družino, ga je skrbelo še na smrtni postelji.
V zvezi s Prešernom je treba povedati tudi to, da je bil silno dobrega srca. Zelo rad je imel otroke. Zanje je imel zmeraj pripravljen mošnjiček s krajcarji in polne žepe sladkih fig, zato so ga klicali kar "doktor fig". Pa tudi za reveže je bil pesnik neusahljiv vir dobrote. Reveži iz bližnje in daljne okolice so hodili kar naprej k njemu, nekateri celo dvakrat na dan. Ko je zadnja leta služboval v Kranju, je revne kmete zastopal pred oblastmi kar brezplačno.
Po Smoletovi smrti je Prešeren ostal osamljeni sredi takratne družbe, ki ga ni razumela in ga je zapostavljala. Osamelost, neurejeno življenje, nerazumevanje sodobnikov in bolezen so ga strli. 8. februarja 1849 je umrl v Kranju, kjer je tudi pokopan. V Kranju danes stoji Prešernova hiša, v kateri sta galerija in muzej v spomin na njegova zadnja leta, ki jih je preživel v Kranju.
Matija ČOP	Julija PRIMIC	Andrej SMOLE
PESMI
S Prešernom je romantika na Slovenskem dosegla svoj vrh. To obdobje v književnosti je nasprotovalo pretiranemu čaščenju razuma in je prednost dajalo čustvom in volji. Prve pesmi, ki jih je napisal Prešeren, so bile lirsko - epske balade in romance. V baladi Povodni mož pripoveduje, kako je s plesa sredi Ljubljane povodni mož odnesel prevzetno in domišljavo Urško. To pesem je porodilo razočaranje nad dekletom, ki je odbilo pesnikovo snubljenje. Z ošabno lepotico je opravil tudi v romanci Turjaška Rozamunda. Najlepša slovenska lirsko -epska pesnitev pa je Krst pri Savici, ki obsega posvetilo Matiji Čopu, Uvod in Krst.
V	Uvodu Prešeren opiše junaški boj med krščanskimi in poganskimi Slovani.
Osrednji lik je Črtomir, ki gre s svojimi tovariši raje v smrt, kakor da bi se odpovedal veri staršev in svobodi. Krst slika duševno stanje poraženega vojskovodje Črtomira, ki se odpove velikim življenjskim načrtom, ljubezni do lepe Bogomile, veri staršev in postane duhovnik. Brez upanja in radosti živi dalje.
V	Prešernovih lirskih pesmih so razvidni naslednji motivi: ljubezen do dekleta, ljubezen do domovine, razočaranje nad hinavščino in krivičnostjo tedanje družbe, razmišljanje o pesniškem poklicu in graja nazadnjaškemu pojmovanju književnosti pri sodobnikih. Najboljši Prešernovi ljubezenski pesmi sta Gazele in Sonetni venec.
V	Gazelah je bilo prvič v naši književnosti izraženo čustvo pristne ljubezni. V Sonetnem vencu, ki ga je Prešeren posvetil Primičevi Juliji, je povezal svojo ljubezen do dekleta z globoko ljubeznijo do domovine in svojo osebno nesrečo spričo neuslišane ljubezni z nesrečo in zapostavljenostjo vsega sloven-skega naroda.
V	Sonetih nesreče je bridko obžaloval, da ga je "uka žeja" speljala v svet, v katerem je doživljal sama razočaranja, in bi mu bilo mnogo bolje, če bi ostal pod kmečko streho. V elegiji Slovo od mladosti je izpričal boleče spoznanje, da je takratna družba cenila le bogastvo ter spoštovala laž in prevare. V Glosi je obsodil brezbrižnost rojakov do domače in tuje poezije ter zaključil, da morajo pesniki kljub težkemu življenju izpolniti pesniško poslanstvo.
Z Zdravljico je pesnik nazdravil Slovencem in vsem narodom ter napovedal, da si bodo Slovenci pri-
borili svobodo z bojem in v bratski povezavi z ostalimi slovanskimi narodi. Najlepši cilj pa Prešernu predstavlja mir in prijateljsko sožitje med narodi.
Prešernova pesem se odlikuje tako po obliki kot vsebini. Pisal je v času, ko je bil slovenski jezik preziran. Toda prav z njegovimi pesnitvami je slovenska književnost dosegla evropsko raven.
Silvester Vogrinec
V ediciji Prešernova pot v svet bo v kratkem izšla slovensko-francoska izdaja Prešernovih pesmi, ki jo je ob sodelovanju celovške Mohorjeve založbe izdala Mestna občina Kranj v počastitev 150-letnice pesnikove smrti in slovenskega kulturnega praznika 1999.
France Prešeren
POÈMES
PESMI
O,	Vrba, srečna, draga vas domača, kjer, hiša mojega stoji očeta; da b' uka žeja me iz tvoj'ga sveta speljala ne bila, golj‘fiva kača.
Ne vedel bi, kako se v strup prebrača vse, kar srce si sladkega obeta; mi ne bila bi vera v sebe vzeta, ne bil viharjev notranjih b' igrača.
Prešernova rojstna hiša v Vrbi na Gorenjskem
Vabimo Vas, da se udeležite
SLOVESNOSTI OB KULTURNEM PRAZNIKU,
ki bo v ponedeljek, 8. februarja, ob 20. uri v Narodnem domu v Ptuju.
Na slovesnosti bodo podeljena priznanja, plakete in oljenke za najplodovitejše kulturniško ustvarjanje.
V programu nastopajo:
Tadej Toš - SNG Drama Maribor, Vesna Pernačič - SSG Trst in Folklorna skupina Bolnišnice DPD Svoboda Ptuj.
VLJUDNO VABLJENI!
Zveza kulturnih društev Ptuj Mestna občina Ptuj
PODELITVE, PRIZNANJA
Komisija za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj vsako leto razpiše podelitev priznanj MO Ptuj velike oljenke in oljenke. V razpisnem roku je bilo vloženih več predlogov.
Veliko oljenko za izjemne zasluge na področju kulturne dejavnosti in umetniškega ustvarjanja, bosta letos prejela prof. Jože CURK in Janez LOTRIČ, tenorist. Oljenko za delovanje na kulturnem področju pa bo prejel Franc Mlakar. Priznanja bodo nagrajenci prejeli na slovesnosti ob kulturnem prazniku, v ponedeljek, 8. februarja 1999 v Narodnem domu.
IZŠLA IE MONOGRAFIJA JANEZA PUHA
Zbirka prispevkov o življenju in delu Janeza Puha, ki šo jo pripravili avtorji tako doma kot v tujini, je po dolgem času končno spet eno od del, ki razkriva delček bogate slovenske tehniške zgodovine. Da je na Slovenskem prišlo do vrste svetovno pomembnih izumov in odkritij, ni niti malo čudno ali nenavadno. Je logičen proces naše tradicionalne povezanosti z Evropo, njeno znanostjo in tehniko. Vsekakor moramo z veseljem pozdraviti izid monografije, ki posega na področje naše tehniške zgodovine, o kateri vemo še vedno premalo. Tako je tudi Puhov lik bil doslej javnosti sicer predstavljen v skromni knjižni obliki. Pričujoče obsežno delo pa posega prav v obisti tehniških zamisli in izvedb izumitelja in jih predstavlja jasno in razumljivo. Posebna vrednost dela so primerjave Puhovih izumov in izboljšav s sodobno avtomobilsko industrijo. Bralec presenečen ugotovi, da se v stoletju razvo-» ja avtomobila nekateri elementi vozila skoraj niso več spreminjali in so ostali po svojem smislu delovanja enaki kot za časa njihovega nastanka, so uvodne misli mag. Brate Tadeja, ki so podane na ovojnici obsežne knjige z naslovom JANEZ PUEJ, ČLOVEK - IZUMITELJ -TOVARNA - INDUSTRIALEC, ki jo je decembra 1998 izdal in založil Zgodovinski arhiv Ptuj ob pomoči številnih sodelavcev in sofinancerjev. Ob izidu je monografija dne 18. detembra 1998 bila predstavljena v viteški dvorani na Ptujskem gradu. Voditeljica projekta o Janezu Puhu, Kristina Š. Purg je prisotne nagovorila z besedami:"Tako kot je boj za slovenski jezik, boj za samobitnost in samostojnost skozi stoletja slovesnke zgodovine šel skozi roke kulturnikov, tako je tudi področje predstavitve človeka s področja tehnike Janeza Puha’ tokrat šlo skozi roke zgodovinarjev. Družboslovci smo torej opravili delo, ki je bilo skrito v starih papirjih, na starih načrtih, fotografijah, v spominih, zapisih, v ohnovljenih starih vozilih. Čeprav arhivi nismo prvenstveno raziskovalne institucije, je vendar potrebno, da od časa do čašo počnemo,tudi to.Z izdajo knjige je prvi cilj dosežen. Monografija je in bo izhodišče za vse v slovenskem prostoru, da v vseh bodočih pregledih zgodovine ne bodo mogli mimo Janeza Puha."
Monografija, ki je pravzaprav kombinacija monografske in zbornične zasnove, je izšla v nakladi 1.500 izvodov, obsega 240 strani, formata 32 x 23, s približno 190 barvnimi fotografijami. Pri nastanku monografije je sodelovalo prek 30 avtorjev iz Slovenije in tujine.
Pripravila LV

fW
Viteška dvorana na Ptujskem gradu ob predstavitvi monografije o Janezu Puhu. Foto: Langerholc
V želji, da predstavimo čim več dosežkov v njihovem kulturniškem ustvarjanju, vam tokrat, drage bralke in bralci predstavljamo prof. Jožeta Curka, v naslednji številki Ptujčana pa bo prostor namenjen uspehom in sadovom opernega pevca Janeza Lotriča in kulturnem udejstvovanju Franca Mlakarja.
Prof. Jože Curk je bil rojen 15. junija 1924 v Vipavi. Maturiral je na mariborski gimnaziji, nato pa seje vpisal na Univerzo v Ljubljani na Filozofsko fakulteto, kjer je leta 1950 diplomiral iz zgodovine umetnosti pri dr. Francetu Steletu. Med leti 1950 in 1965 je opravljal dela kustosa v ptujskem in mariborskem muzeju ter v mariborski galeriji. Nato se je posvetil konservatorskemu delu v celjskem in mariborskem zavodu. Leta 1970 je postal ravnatelj ptujskega muzeja, leta 1974 pa ravnatelj mariborskega arhiva, kjer se je upokojil kot arhivski svetovalec. Zdaj živi v Ljubljani.
Sodi med najbolj vidne slovenske umetnostne zgodovinarje. V stroki je cenjen kot dober poznavalec fevdalne arhitekture, urbanizacije mest, značilnosti mestnih vedut, pionirsko delo pa je opravil tudi na področju topografije in orisa razvoja prometnega omrežja.
Njegova biografija je obsežna. Leta 1994, ob sedemdesetletnici, je dr. Sergej Vrišer v jubilejnem članku v časopisu za zgodovino in narodopisje, katerega stalni sodelavec je, navedel 113 Curkovih razprav in strokovnih člankov ter 65 knjižnih ocen in drugih prispevkov. Od leta 1994 pa do danes je ta seznam zavidljivo narasel. V Gradivu za bibliografijo Ptuja in okolice, ki jo je leta 1985 sestavil Jakob Emeršič, lahko preštejemo 60 enot, s katerimi je Jože Curk predstavil katerega od pomembnih delov ptujske kulturne dediščine.
Večina njegovega dela je posvečena Štajerski, od tega pa izredno dosti Ptuju in ptujski okolici. Njegove poglavitne raziskovalne teme so topografski opisi posameznih področij (tu je opravil pionirsko delo), razvoj prometnega omrežja, fevdalna arhitektura, obrambne naprave proti Turkom, urbanistični razvoj mest in trgov, mestne vedute in urbanistična zasnova posameznih kra-
jev. Za vsa navedena področja raziskovanja je značilno, da jih Curk vedno znova zajema celovito in razlaga v širšem kontekstu, kar omogoča njegova nadvse široka razgledanost z izsledki doma in na tujem. Tako lahko vse objekte in področja, ki jih obdeluje v svojih študijah, smiselno vpne v širši prostor in primerja s podobnimi področji v sosednjih deželah. Izjemni ptujski umetnostni spomeniki so s pisanjem Jožeta Curka našli pot do uveljavitve v širokem evropskem prostoru.
Med najbolj odmevnimi besedili Jožeta Curka velja na Ptuju na prvo mesto postaviti monografijo Ptuja, ki sta jo s soprogo dr. Ivo Curk spisala leta 1970. Sodeloval je tudi pri vseh ptujskih zbornikih. V prvem je predstavil grajsko galerijo, ki jo je postavil kot pomembno zbirko gotskih in baročnih umetnin leta 1952. V drugem zborniku se je poglobil v mestno veduto Ptuja in v likovno ustvarjalnost na Ptuju s poudarkom na sodobnosti, v tretjem je predstavil poglavitne ptujske kulturnozgodovinske spomenike, v četrtem pa fevdalno arhitekturo na ozemlju ptujske občine. V petem zborniku je podrobneje pisal o gradovih Ravno polje, Turnišče in Bori, v šestem pa je strnil aktualna spoznanja o ptujskem Malem gradu.
Jožeta Curka, ki zdaj živi v Ljubljani, pogosto srečujemo na Ptuju, saj ga raziskave nenehno vodijo v mesto, kjer je preživel velik del svojih službenih let. V zadnjih nekaj letih je objavil vrsto znanstvenih prispevkov, v katerih osvetljuje tudi ptujske spomenike. Z veliko nestrpnostjo pa pričakujemo napis prevoda Meščanske čitanke Simona Povodna iz leta 1825, enega temeljnih virov za ptujsko zgodovino, pri pripravi katerega je Jože Curk nepogrešljiv sodelavec.
Jože Curk je tako ne samo eden najvidnejših slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, je tudi izjemno pomembna ptujska osebnost.. Staremu mestu ob Dravi je posvetil večji del svojega strokovnega dela. V veliki meri je prav Curkova zasluga, da so številni pomembni ptujski spomeniki postali nepogrešljiv del evropske kulturne zakladnice. Na tem področju še vedno beleži lepe uspehe, sadove njegovega dolgoletnega, pogosto v javnosti
povsem neopaznega prizadevanja za ohranjevanje kulturne dediščine, pa uživamo vsi Ptujčani.
Curkovo delovanje na Ptuju je jasno razvidno in pregledno. Nikoli mu ni manjkalo volje, da je svoja spoznanja po eni strani na poljuden način pred-
stavljal domačinom v prepričanju, da morajo Ptujčani aktivno sodelovati pri prizadevanjih za ohranjevanje umetnostne podobe mesta, po drugi pa je strokovne ugotovitve brez zamude objavljal v strokovnih publikacijah.
Pripravila LV
MOZAIK MLADIM
RAČUNALNIŠKO TEKMOVANJE
Prvo računalniško tekmovanje osnovnošolcev na Ptujskem

Konec decembra 1998 je potekalo prvo računalniško tekmovanje osnovno-šolcev na Ptujskem, ki sta ga organizirala Mestna občina Ptuj in podjetje Ivanuša Contactum, ki je izmed podjetij edino na Ptujskem, ki izvaja računalniška izobraževanja in usposabljanja.
Zaključni del računalniškega tekmovanja - kviz
Tekmovanja se je udeležilo preko 60 osnovnošolcev iz enajstih osnovnih šol na področju upravne enote Ptuj. Množičnost udeležbe je bila tudi glavni namen tekmovanja, saj se podobnih tekmovanj drugod udeleži le peščica tekmovalce.
Tekmovanje se je odvijalo v več disciplinah, in sicer prva dva dni v računalniški učilnici podjetja Ivanuša
HHH
Contactum, zadnji dan pa v telovadnici osnovne šole Olge Meglič, kjer je potekal kviz z zaključno prireditvijo -razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj in nagrad najboljšim. Priznanja in nagrade so si v posameznih kategorijah prislužili:
Likovno ustvarjanje -računalniška grafika:
1.	mesto - Igor Čerpnjak, OS Dornava
2.	mesto - Sanja Horvat, OS Ljudski vrt
3.	mesto - Maja Kaisersberger, OS Ljudski vrt
Windows, Word, Internet:
1.	mesto - Tomaž Janžekovič, OŠ Olge Meglič
2.	mesto - Marko Ferme, OŠ Ljudski vrt
3. mesto - Gregor Kovačec, OŠ Videm
Računalniška igra "Srca":
1.	mesto - Mojca Čuk, OŠ Majšperk
2.	mesto - Gregor Kovačec, OŠ Videm
3.	mesto - Gašper Vidovič, OŠ Olge Meglič
Računalniška igra "Duke Nukem 3D":
1. mesto - Luka Tetičkovič, OŠ Olge Meglič
/ LJUDSKA UNIVERZA PTUJ

BREZPLAČNO
Vam ponujamo v uporabo naše
SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE
(tuji jeziki na CD romih, vaje iz strojepisja, kako se pravilno učim, pristop na internet...)
9
V zlmsldh mesecih razpisujemo naslednje Izobraževalne oblike:
-	tečaje iz VARSTVA PRI DELU in VARSTVA PRED POŽAROM
-	usposabljanje za UPRAVUALCE GRADBENE MEHANIZACIJE -150 ur
-	tečaj slepega DESETPRSTNEGA TIPKANJA na računalniku - 30 ur
-	OBLIKOVANJE POSLOVNIH DOPISOV v Wordu - 20 ur
-	uvodni tečaj v WORD FOR WINDOWS - 25 ur
-	PREKVALIFIKACIJA V PRODAJALCA Qanuar 1999)
Končajte OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE - šolanje je brezplačno • vpisujemo v 8. razred
Še vedno je možen vpis v 3. letnik Visoke poslovne šole - študij na daljavo.
VABIMO VAS V ŠTUDIJSKE KROŽKE IN V PROGRAME ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE (zdravstvo, umetnostno zgodovino, telovadbo, oranžronje cvetja, tuji jezik....).
Če imate zanimiva znanja, Id bi Jih radi posredovali dragim, nas obiščite!!
Informacije: LU Ptu|, Mestni trg 2 tel.: 786 010,771 539.
2.	mesto - Miha Slanic, OŠ Ljudski vrt
3.	mesto - Jernej Stojakovič, OŠ Videm
Računalniški kviz:
1.	mesto - OŠ Breg, v postavi Ruben Sipoš, Andrej Mihelač in Rok Zemljič
2.	mesto - OŠ Videm, v postavi Gregor Kovačec, Marko Šošterič in Franci Flajs
3.	mesto - OŠ Olge Meglič, v postavi Tomaž Janžekovič, Gašper Vidovič in Miha Senčar
V skupnem seštevku si je prvo mesto med šolami prislužila ekipa OŠ Olge Meglič z mentorjem Milanom Pulkom, druga je bila ekipa OŠ Ljudski vrt z mentorico Vlasto Bauman, tretja pa ekipa OŠ Videm z mentorjem Antonom Kovačcem.
Priznanja in nagrade najboljšim so podelili podžupan Mestne občine Ptuj Ervin Hojker, direktorica podjetja Ivanuša Contactum Mirjana Ivanuša in direktor podjetja PCS Computer Darko Petek.
Podjetje PCS Computer je bilo tudi glavni sponzor in demonstrator tekmovanja.
Kot je povedal vodja tekmovanja Robert Ivanuša, sicer vodja izobraževanja pri podjetju Ivanuša Contactum, je tekmovanje uspelo. Glavni namen tekmovanja, to je vzpodbuditev računalniške dejavnosti med osnovnošolci, je bil dosežen, saj se je na tekmovanje odzvalo veliko število tekmovalcev in šol, kar kaže na to, da je potrebno tudi v prihodnje poskrbeti za tovrstni "happening" na področju računalništva. Glavni organizator tekmovanja podjetje Ivanuša Contactum si bo vsekakor prizadeval, da bo računalniško tek-
Prvonagrajeni izdelek v kategoriji Likovno ustvarjanje-računalniška grafika, avtorja Igorja Cerpnjaka iz OŠ Dornava
movanje osnovnošolcev postalo tradicionalno, saj obljubljeno pokroviteljstvo s strani MO Ptuj in ZR Bistra zagotavlja možnosti za nadaljnje aktivnosti na tem področju.
Praktične nagrade, ki so popestrile zaključek tekmovanja, so za najboljše tekmovalce prispevali naslednji sponzorji: PCS Computer, Mestna občina Ptuj, Ivanuša Contactum, Mercator SVS, Petlja, Kmetijski kombinat Ptuj, Terme Ptuj, Ptujske pekarne in slaščičarne, Safe Invest, Projekta inženiring Ptuj, Pizzeria Slonček, Sladki butik in Exact Design.
Vsem sponzorjem se organizatorji tekmovanja zahvaljujejo za njihove prispevke in jih vabijo, da tudi v bodoče sodelujejo pri organizaciji tekmovanja. Informacije v zvezi z računalniškimi tekmovanji ali računalniškim izobraževanjem in usposabljanjem nasploh lahko dobite pri podjetju Ivanuša Contactum.
KR I Z
I Z Z
1.	nagrada:
2.	nagrada:
3.	nagrada:
N
G
R
N
O
N
K
O
LETNE
E B A N I
V zadnji številki Ptujčana v lanskem letu ste ljubitelji križank imeli priložnost sodelovati v nagradnem žrebanju.
V bobnu se je znašlo natančno 471 rešitev križank. Pravilno izpolnjeno geslo križanke se glasi:
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO.
Uredniški odbor Ptujčana je na svoji prvi seji v letu 1999 izžrebal naslednje nagrajence:
Rozina SELINŠEK, llčeva 6, Ptuj (izdelava zaves v vrednosti 15.000 SIT)
Marjan LUKMAN, Kraigherjeva 22, Ptuj (posteljne prevleke v vrednosti 7.000 SIT)
Ljubica SAHERNIK, Volkmerjeva 21, Ptuj (brisače v vrednosti 3.000 SIT)
Nagrajencem čestitamo in jih vabimo, da se oglasijo na sedežu uredništva Ptujčana, v mestni hiši - soba 5, kjer lahko dvignejo nagradne kupone sponzorja križanke TVVIL DEKOR (Slovenski trg 9, PTUJ).
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Zgodba iz preteklega leta:
MI VEMO, OD KOD IE MLEKO, KAJ PA VI?
Učenje predšolskega otroka temelji na neposredni aktivnosti s predmeti in na pridobivanju konkretnih izkušenj z ljudmi in stvarmi. Na tak način si otrok najlažje oblikuje predstave, rešuje konkretne probleme ter pridobiva socialne izkušnje. Pomemben element je organizacija prostora - odprtost, ki nudi možnost sodelovanja otrok vseh starostnih skupin. Projekt pod skupnim naslovom DA BOM ZDRAV, VELIK IN MOČAN, ki se je izvajal v vseh enotah vrtca, je pri nas zaživel v okviru projekta Ml VEMO, OD KOD JE MLEKO, KAJ PAVI?
Povabilu, da pripelje svojo kravo, se je gospod Brenčič prijazno odzval. Dvorišče našega vrtca je s prisotnostjo krave mlekarice dobilo novo razsežnost. Otroci so lahko ugotovili, da živa bitja iz okolja nekaj sprejemajo in v okolje nekaj oddajajo.
Da bi lahko otroci sodelovali z okoljem, nanj vplivali in ga pozneje aktivno spreminjali, jim je potrebno omogočiti, da pobliže spoznajo družbeno okolje, vsakdanje življenje ljudi, delovno okolje in poklice. Na obisku pri družini Tement v Rogoznici smo si ogledali pašnik, hlev in zbiralnico mleka.
Z umetnostjo se otrok izraža in komunicira. Bogato in raznovrstno glasbeno, likovno ter plesno okolje z različnimi spodbudami omogočajo, da otrok doživi sebe, druge in okolico. Pestri, zanimivi, presenetljivi ter zabavni viri izzivajo otrokovo željo po ustvarjanju in udejanjanju.
Proces nastajanja likovnega izdelka je prepleten z intenzivnim čutnim, gibalnim in čustvenim doživljanjem.
V različnih situacijah otrok pridobiva izkušnje, se pogovarja in pojasnjuje, kaj se je zgodilo. Najprej ugotavlja vzrok, nato posledico. Naši otroci so opazovali, iskali, primerjali in raziskovali z zbiranjem kuharskih receptov, tehtanjem, mešanjem sestavin, pečenjem, postrežbo ...
Ponudimo otroku možnost, da spozna, kaj potrebuje za življenje, kaj potrebujejo druga živa bitja. Za ohranjanje in krepitev zdravja si oblikuje dobre, a ne toge prehranjevalne navade ter razvija družabnost, povezano s prehranjevanjem. Da bi tudi staršem pokazali, da vemo, kako iz mleka nastane jogurt, smo jih povabili na srečanje na zelenico pred vrtcem.
TOM telefon za otroke in mladostnike v stiski (od 12.00 - 20.00) klic je zastonj.
Otrok pleše s celim telesom, preizkuša možnosti gibanja posameznih delov telesa, kombinira zaporednost in hkratnost gibanja, preizkuša gibanje v različnih telesnih smereh -se dviga, spušča, zapre, odpre, umakne. S plesom v dvorani Mladika smo s ploskanjem in topotanjem "nagradili" prejemnike najizvirnejših "mlečnih" izdelkov.
"Mi vemo, od kod je mleko, kaj pa vi?"
Zapisala: Planinšek, Čas dogajanja: Maj 1998, Enota vrtca: J. Lacko - Rogoznica
Fotografije: KOSI
DOGODKI
devetih uvrstila tudi Beverly Hills iz Californije in Melbourne iz Avstralije.
O uvrstitvi Ptuja bomo lahko poročali že v naslednjem Ptujčanu.
LV

V sejni sobi mestne hiše je bilo na tiskovni konferenci predstavljeno finalno tekmovanje Nations in bloom 1998, na katerega se je uvrstilo tudi mesto Ptuj. Na tekmovanju, ki bo potekalo od 10. do 16. februarja v Al Ainu v Združenih arabskih emiratih, se ocenjuje urejenost, ekologija in kvaliteta življenja v mestu. Ptuj se bo v finalnem delu predstavil z novim turističnim filmom Tinčka Ivanuše, z diapozitivi Stojana Kerblerja in Gorazda Goznika ter predstavitvijo, ki jo bo ocenila elitna mednarodna komisija. Zanimiv je podatek, da Ptuj tekmuje v kategoriji mest (10.000 - 50.000 prebivalcev), v katero sta se izmed
Iz tiskovne konference v mestni hiši, 1.2.1999
"PROGLASITEV ŠPORTNIKA LETA"
ŠPORTNI ZAVOD
2250 PTUJ, CUCK0VA 7, TEL.:062 771-745	^^
Športni zavod Ptuj je v sodelovanju s športno zvezo Mestne občine Ptuj v petek, dne 29.januarja 1999 v avli šolskega centra Ptuj organiziral že tradicionalno prireditev "PROGLASITEV ŠPORTNIKA LETA".
Na prireditvi, ki je bila popestrena z zabavnim programom in gostjo KATJO KOREN, so bili proglašeni najboljši športnice, športniki, šolska športna društva, ekipe, trenerji, državni reprezentanti in državni prvaki ter zaslužni delavci klubov in društev Mestne občine Ptuj.
V	kategoriji najboljših športnic so bile proglašene:
1.	mesto ANDREJA RAZLAG-Kegljaški klub MIROTEX in Kegljaški klub "Drava"
2.	mesto NADJA ŠIBILA- Klub borilnih veščin Ptuj
3.	mesto MAJA OZMEC - Klub borilnih veščin Ptuj
4.	mesto PETRA PODGORŠEK - Aero klub Ptuj
5.	mesto NATAŠA PRAUHART - ŽOK Marsel Ptuj
6.	mesto LIDIJA CAFUTA - Karate DO klub Ptuj
V	kategoriji najboljših športnikov so bili proglašeni:
1.	mesto NASTJA ČEH - Nogometni klub Maribor-Teatanic
2.	mesto DAVORIN GABROVEC -Klub borilnih veščin Ptuj
3.	mesto MITJA MAHORIČ -Kolesarski klub "Perutnina" Ptuj
4.	mesto BRANKO FIDLER - Klub borilnih veščin Ptuj
5.	mesto MIRKO VINDIŠ - Atletski klub Ptuj
6.	mesto DEJAN VOGRINEC - Judo klub "Drava" Ptuj
Med najuspešnejšimi ekipami so bile proglašene:
-	Zenski odbojkarski klub "Marsel"-članice
-	Namiznoteniški klub "Petovia"-članice
-	Aero klub Ptuj - padalska ekipa članov
-	Judo klub "Drava" Ptuj - člani
-	Kolesarski klub "Perutnina" Ptuj -člani
-	Klub malega nogometa "Poetovio-Mila" - člani
Posebne pokale so prejeli tudi državni ekipni prvaki:
-	Klub borilnih veščin - ekipa članov in članic
-	Strelska družina Ptuj - ekipa mladincev
-	Kolesarski klub "Perutnina" Ptuj -ekipa starejših mladincev
-	Ribiška družina Ptuj - ekipa članic
ter za posebne dosežke v letu 1998 najuspešnejša šahistka HELENA RIŽNAR in najuspešnejši športnik med invalidi SREČKO MAJCENOVIČ.
Za najuspešnejše trenerje so bili proglašeni :
-	SITAR VLADIMIR - Klub borilnih
veščin
-	SAMOJLENKO DAMJAN -Namiznoteniški klub Petovia
-	VINDIŠ MIROSLAV - Aero klub Ptuj- padalci
-	KRAJNC ZORAN - Teniški klub Ptuj
Med osnovnošolskimi športnimi društvi so bili najuspešnejši
1.	mesto Osnovna šola MLADIKA
2.	mesto Osnovna šola OLGE MEGLIČ
3.	mesto Osnovna šola LJUDSKI VRT
Med dijaki so osvojili 1.mesto POKLICNA IN TEHNIŠKA ELEKTRO ŠOLA,
med dijakinjami pa GIMNAZIJA Ptuj.
Priznanja zaslužnim športnim
delavcem so bila podeljena:
-	RUS IVAN - Judo klub "Drava" Ptuj
-	PAVLICA DUŠAN - Klub borilnih veščin Ptuj
-	SIMONIČ FRANC - Strelska družina Ptuj
-	CIMERMAN MILAN - Atletski klub Ptuj
-	TOPLAK STANISLAV -
Namiznoteniški klub Petovia Ptuj
-	PETROVIČ BORUT - Plavalni klub "Terme" Ptuj
-	KRALJ MILAN - Aero klub Ptuj
-	SELINŠEK MARJAN - ŽOK "Marsel"
-	ŠALAMUN BORUT - KMN Poetovio-Mila
-	PRAPROTNIK MATJAŽ -Modelarsko društvo Aviotech Ptuj
-	DABIČ VIKA - Planinsko društvo Ptuj
-	ŠILAK HERMINA - Planinsko društvo Ptuj
-	TRBUC FRANC - Ribiška družina Ptuj - športni ribolov
-	ARNUŠ JANKO - Nogometni klub Podvinci
Športni zavod Ptuj
Vsem dobitnikom priznanj čestita tudi uredništvo Ptujčana in jim obenem želi še veliko športnih rezultatov v prihodnje.
Uredništvo
Najboljše športnice leta 1998
PRIREDITVENI KAŽIPOT
GLEDALIŠČE PTUJ
Slovenski trg 13, 2250 Ptuj Telefon, faks: (062) 785-900 e-mail:Cledalisce.Ptuj@guest.arnes.sl http://www2.arnes.si/~mbgptuj
Februarja v Gledališču Ptuj ponujamo resnično zanimiv in pester program. Ogledali si boste lahko dvoje izjemno kakovostnih gostujočih predstav iz Ljubljane in Nove Gorice, poleg tega pa še novo domačo premiero.
Ponedeljek, 22. februarja, ob
19.30: Nova premiera Gledališča Ptuj: ŠTEFKA VALENTIN. Igra govori o krizi ženske srednjih let. O njenih dvomih, neizživetih željah, upih in drobnih obupih. Angleški avtor W. Russel pronicljivo prikazuje žensko dušo. "Dolga leta je bila le zakonska žena in mati, zdaj pa končno postane spet ONA," (T. Doma). Po igri, ki je v Angliji postala odrska uspešnica, je bil posnet tudi film, ki ste si ga pred meseci lahko ogledali na TV Slovenija. Predstavo režira Peter Srpčič, ki je v lanski sezoni v našem gledališču pripravil uspešnico za otroke Oj, čudežni zaboj, letos pa svoje poklicno delo začenja tudi v SNG Drama Maribor. V predstavi bo igrala Alenka Tetičkovič, mlada igralka, ki ste jo gotovo že opazili v
slovenskem filmu, sicer pa je redna gostja v Mestnem gledališču ljubljanskem.
V soboto, 27. februarja, ob 19.30: Predstava, ki je bila jeseni uvrščena na tekmovalni spored Borštnikovega	srečanja,
MURUN MURLO sodobnega ruskega dramatika N. Koljada in v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. Režiser je M. Latin (Ovinek). Igrajo Mirjam Korbar, Judita Zidar, Aljoša Ternovšek in Radoš Bolčina. "Sijajna, prav strašljivo stvarna gledališka fikcija," je o predstavi v Delu zapisal kritik Andrej Inkret. "Predstava Muri in Murlo je hit," pa Anja Golob v Večeru. Če imate radi resnične igralske dosežke, potem te predstave nikakor ne smete zamuditi! Pričakujemo izjemen obisk, zato si vstopnice rezervirajte čim prej - saj veste, kasneje ostanejo samo še druge vrste, kjer pa vidljivost žal ni najboljša.
ZA OTROKE:
3.	februarja ob 9., 11. in 13. uri igra M. Logarja: KRALJ V ČASOPISU. (Odkupljene predstave za vrtce in osnovne šole.)
GLEDALIŠČE PTUJ NA GOSTOVANJU:
5.2.	: Oj, čudežni zaboj, gostovanje v Mariboru.
12.,	13. in 14.2.: Ljubezenska pisma, gostovanje v MGL v Ljubljani.
DRUGO:
29.1.	: T. Partljič: Politika, bolezen moja, gledališka skupina iz Ormoža (TiC Ptuj).
4.2.	: Zaključna produkcija plesne šole Mambo.
11.2.	: Sodobna uglasbitev tradicionalnih pustnih mask, koncert Lada Jakše, Bistra Ptuj.
PRIPRAVLJAMO:
Festival monodrame Ptuj '99 od
19. do 31. marca: 15 novih mon-odramskih uprizoritev se bo potegovalo za prestižno nagrado za najboljšo monodramsko uprizoritev. Glavni pokrovitelj festivala je Perutnina Ptuj.
lir
POKRA)INSKI MUZEJ PTUJ
Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trg 1, 2250 Ptuj,
tel./fax: 062/771-618, 785-700 pedagoška služba: 062/778-879 vodniška služba: 062/778-878, 771-308
STALNE ZBIRKE: m Zbirke v nekdanjem dominikanskem samostanu (rimski, srednje- in novoveški lapidarji, numizmatična zbirka in zbirka drobnega arheološkega gradiva) so odprte vsak dan od 10. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 17. ure. m Zbirke na ptujskem gradu (zbirka fevdalne stanovanjske kulture, zbirka glasbil in stalna razstava "Zgodbe o tradicionalnih pustnih maskah") so od 15. oktobra odprte od 9. do 17. ure. m Miheličeva galerija v stolpu ob Dravi je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 13. in od
16.	do 19. ure.
m Ogled I. in III. mitreja (Sp. Hajdina in Zg. Breg) je možen po predhodnem naročilu (062/778-878).
m Etnološka zbirka v gradu Velika Nedelja je na ogled vsak dan od 9. do 16. ure.
m Zbirke na ptujskem gradu (zbirka fevdalne stanovanjske kulture, zbirka glasbil, stalna razstava "Zgodbe o tradicionalnih pustnih maskah") in grajska galerija so odprte vsak dan od 9. do 17. ure.
OBČASNE RAZSTAVE IN PRIREDITVE:
a V avli občine Ormož je od 21.
januarja do 20. februarja 1999 na ogled razstava Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormoška bolnišnica 1898-1999.
m V Miheličevi galeriji na Ptuju so
med 21. januarjem in 28. februarjem na ogled grafike in tapiserije Franceta Miheliča in načrti za preureditev Miheličeve galerije v grafični kabinet Milana Miheliča. ■ V Miheličevi galeriji bo 4. februarja ob 18. uri javno vodstvo dr. Marjete Ciglenečki po razstavi grafik in tapiserij Franceta Miheliča in načrtov za preureditev Miheličeve galerije v grafični kabinet Milana Miheliča.
Na Ptujskem gradu bo 7. februarja ob 11. uri nedeljska matineja. Predstavljene bodo nove pridobitve zbirke mask na ptujskem gradu. Maske pustnih oračev iz Zgornjega Gruškovja v Halozah in kopjaša iz Markovec na Ptujskem polju bodo dopolnile stalno razstavo zgodbe o tradicionalnih pustnih maskah. (V kulturnem programu bo na frajtonarico zaigral Primož Kelenc. Za malico bodo poskrbeli člani Rotary kluba Ptuj. Izkupiček od prodanega je namenjen za otroke s cerebralno paralizo.)
MESTNA OBČINA PTUJ
m avla mestne hiše, Mestni trg 1, Ptuj
5. februar ob 12. uri, otvoritev slikarske razstave Rozine Šebetič -
razstava bo na ogled od 12. do 26. februarja 1999.
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV PTUJ
Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj, Jadranska 13, 2250 PTUJ Tel. - Fax.: 771-494/ E - mail: zkoptuj@s5. net
m 5. februar ob 18. uri, 25.
območna revija pevskih zborov -
1.	del /Dvorana v Cirkulanah/
* 6. februar ob 18. uri, 25.
območna revija pevskih zborov -
2.	del /Narodni dom Ptuj/
m 8. februar ob 20. uri, SLOVESNOST OB KULTURNEM PRAZNIKU /Narodni dom Ptuj/
ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ
in Muzej novejše zgodovine Celje 3. februar ob 18.30 - Otvoritev razstave DEKLETA IN ŠOLA v
Muzeju novejše zgodovine Celje -razstava bo na ogled od 3. februarja do 1. marca 1999.
Lekarna Ptuj,
Trstenjakova 9, PTUJ tel.: (062) 771-600
je odprta:
od ponedeljka do petka v soboto od
od 7.00 do 20.00 od 7.00 do 14.00

DEŽURSTVO:
FEBRUAR: od 9. do 28. februarja
Dežurstvo ob delovnikih poteka od 20.00 do 7.00 ure zjutraj, ob sobotah od 14. do 7. ure, v nedeljo pa je dežurstvo neprekinjeno ves dan.
Javni zavod Lekarne Ptuj
Trstenjakova 9

LEKARNA TOP-lek
Lekarna TOP-lek,
Potrčeva 23, PTUJ tel.: (062) 779-005 fax: (062) 778-908
je odprta:
•	od ponedeljka do petka
•	v soboto od
od 8.00 do 17.00 od 8.00 do 14.00
DEŽURSTVO:
FEBRUAR -
ponedeljek (1.2.): od 20. do 7. ure
torek (2.2.): sreda (3.2.): četrtek (4.2.): petek (5.2.): sobota (6.2.): nedelja (7.2.):
od 20. do 7. ure od 20. do 7. ure od 20. do 7. ure od 20. do 7. ure od 14. do 7. ure celi dan
ponedeljek (8.2.): celi dan
DEŽURSTVO v februarju končamo 9.2. ob 7. uri
LEKARNA
Potrčeva 23, PTUJ
	§r¡	<11M
DELOVNE SOBOTE V FEBRUARJU		
Janežkovič Jože,	6.2.,	Juršinci
Alenka Krabonja, 13.2.,	JZ ZD Ptuj	
Gregor Kravos,	20.2.,	Na tratah
Ranfl Darinka,	27.2.,	Na tratah
Za oglaševanje vaše dejavnosti ali obratovalnega časa se obrnite na Uredništvo Ptujčana, Mestni trg 1,
I. nadstropje, soba 5, ali na telefon 772-731 (int. 401).
Mestni tig 4, Ptuj ¡
772 -372
JlifpN® O.
J)1)© Ta- tttiL,..
ercator
Mercator SVS, d.d. Ptuj
obvešča cenjene kupce, da ima ob SOBOTAH odprte dežurne prodajalne od 7.30 do 19.00 po naslednjem razporedu:
•	sobota, 6. februar PC BREG
« sobota, 13. februar M RIMSKA PEČ
•	sobota, 20. februar SP BLAGOVNICA ® sobota, 27. februar PC BREG
Ob NEDELJAH so od 8. do 12. ure odprte:
•	SP CMD
•	SP PANORAMA
•	SP ŽIVILA
•	M ROGOZNICA
Dežurne prodajalne ob PRAZNIKIH:
•	v ponedeljek, 8. februarja SP BLAGOVNICA
Si Mercator naj boljši sosed
V/
^ n ^
U
UPRAVNA
ENOTA

W ZAČETEK - KONEC
PREŠERNOVA ULICA
kift^EN
INSKI
TRG
'S\
9
VINSKA | KLET '
/
’ MESTNA HIŠA
X
s
/
Al!
dravski ».
Povorka bo potekala po Potrčevi cesti, Ciril Metodovem drevoredu, Osojnikovi cesti, Trstenjakovi, Slomškovi, Novem trgu, Miklošičevi, Mestnem trgu, Krempljevi,
I« . ,	Minoritskem trgu,
=	I |	Dravski,
S	Cafovi,
r	Prešernovi,
j	Slovenskem trgu,
M “	Slomškovi,
Potrčevi,
do parkirišča za Avtobusno postajo, ter z ozvočenjem 0 pri Vinski kleti pred Upravno enoto Ptuj, pred Mestno hišo, na Minoritskem trgu, pri Peš mostu ter na Slovenskem trgu. Začetek in konec povorke bo na avtobusni postaji. Ob vstopu j| v mesto obiskovalci mesta plačajo Pustnino.
MINORITSKI TRG

V soboto, 6. februarja bo v okviru otvoritvene slovesnosti in srečanja slovenskih pustnih likov po 11. uri organizirana pustna povorka, katere obhodna pot po starem mestnem jedru bo uvod v 11 norih karnevalskih dni z vrhuncem v nedeljo, ko bo ob 14. uri na sporedu Velika pustna povorka (glej skico in opisano pot ob skici).
Pred nedeljsko povorko so zbirna mesta za karnevalske skupine naslednja:
A - Parkirišče za avtobusno postajo - od 12.00 ure dalje za etnpgrafsko in folklorne skupine B - Parkirišče za avtobusno postajo - od 12.30 ure dalje za dijake in učence šol C - Osojnikova cesto - od 12.30 ure dalje karnevalske skupine in posameznike Za jeklene konjičke obiskovalcev povorke bo poskrbljeno na parkiriščih ob vpadnicah v mesto. PARKIRIŠČA NA DESNEM BREGU DRAVE :
Terme, Mlinska cesta, Ob Dravi, Zadružni trg, Spolenjakova ulica, parkirišče Perutnine in Cestnega podjetja na Zagrebški cesti;
PARKIRIŠČA NA LEVEM BREGU DRAVE:
Ob Ormoški cesti (Supermesto, Tehnoservis, Petovia avto, Sejmišče, Vegova ulica, Žnidaričevo nabrežje in Čučkova ulica);
Iz smeri Lenarta in Juršincev (PC TUŠ, Živila, ulice in parkirišča v stanovanjskem naselju ob Potrčevi in Osojnikovi cesti do Gregorčičevega drevoreda);
Iz smeri Maribora preko Vurberga (ulice in parkirišča stanovanjske soseske Rabeljčja vas, pri Srednje šolskem Centru, Dijaškem domu in Domu upokojencev);
Avtobusi parkirajo na sedežu CERTUS-a.
Do 12.ure bo mogoče parkirati tudi v parkirni hiši pod POŠTO, pri Koteksu v Dravski ulici in za gradom. Izvoz vozil iz teh parkirišč bo mogoč šele po končani povorki ob cca 18.uri!
Obiskovalce naprošamo naj upoštevajo navodila organizatorjev in redarjev, stanovalce omenjenih ulic in četrti pa prosimo za razumevanje ob povečanem prometu in večjem številu parkiranih avtomobilov. Za prijaznost in gostoljubnost se vsem najlepše zahvaljujemo.
ir
ir
POETOVIO VIVAT
GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUŽENJE ZA TURIZEM
oblikovanje ALT1US

nuRenToUnnjci9S9
/■
I«
KARNEVAL
od 6 . do 16. februarja 1999
podrobnejše informacije o programu in dteku 11 najbolj norih karnevalskih dni najdete v karnevalski zloženki ali na tel.:062 771 569 ali 773 534
ti:
MHh>cf= R3LATIVNA
POETOVIO VIVAT
GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUŽENJE ZA TURIZEM
Organizator Kurentovanja '99 razpisuje:
NAGRADE ZA IZVIRNO OKRAŠENE STANOVANJSKE HIŠE IN LOKALE
Da bi bil karnevalski Ptuj med 6. in 16. februaijem čimbolj pisan, razigran in vesel vabimo stanovalce in lastnike stanovanjskih hiš in lokalov, da zunanjost svojih zgradb čimbolj domiselno okrasijo in tako pripravijo pravo karnevalsko kuliso za pustovanje. Posebna komisija bo okrašene hiše in lokale pregledala in ocenila, najboljše pa nagradila. Trem nagrajencem bo razdelila nagrade v vrednosti 150 tisoč tolarjev in priznanja organizatoija. Zaradi lažjega pregleda prosimo, da svojo zamisel in okrasitev pisno prijavite vTIC na naslov Gospodarsko interesno združenje Poetovio vrivat (tel: 771 569:773 534).
NAGRADE V VREDNOSTI POL MILJONA TOLARJEV za najlepše maske na Kurentovanju '99
Posebna komisija bo v karnevalski povorki v nedeljo 14. februarja izbrala pet skupinskih mask in jih nagradila. Skupine 1 najmanj trije člani ] se morajo prej pismeno prijaviti v TIC - u na naslov Gospodarskega interesnega združenja Poetovio vivat. Slovenski trg 14. Ptuj (tel: 771 569.773 534). Prijava naj vsebuje opis skupine, maske, število udeležencev ter vodjo skupine s polnim naslovom. Prijaviti se je treba do 9. februarja 1999.
Osnovni kriteriji za ocenjevanje bodo motivi in liki iz ptujske zgodovine ali aktualni dogodki našega časa.
Nagrade za najbolj domiselno skupinsko masko na VELIKEM KARNEVALSKEM PLESU v soboto 13. februarja v karnevalski dvorani.
Podelili bomo nagrade v vrednosti:
1.	nagrada	100.000,00 sit
2.	nagrada	60.000,00 sit
3.	nagrada	30.000,00 sit
3 nagrade v obliki avtobusnih prevozov za udeležbo pustnih skupin osnovnih šol
na veliki karnevalski povorki:
1.	nagrada - avtobusni prevoz do 500 Km
2.	nagrada - avtobusni prevoz do 300 Km
3.	nagrada - avtobusni prevoz do 200 Km
GLAVNI POKROVITELJ
MESTNA OBČINA PTUJ
PARTNERJI KURENTOVANJA
ŠTUDENTSKI
ZAVAROVALNICA TV/I	V.	, CERTUS a	Tele!«
MARIBOR \J j	^	gH PTUJ	l »mmmmuiT maribor	i	daevvoo Lanos r.v\M U TO	Slovenije
Telekom
Slovenije
#
velika pustna povorka v nedeljo 14. februarja
TO MESEC VEUKfl PCISJT10 !
n ^
IN PLAČILNI V POGON J
LASULJE
VSEH VELIKOSTI , IN BARU ,
'rUSTNCk BLAGO ^ PRESTRIH UZORCEU JN BARU
¿TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE Slovenski trg 9, Ptuj, tel.:(062) 778-356
i /DEKORATIVNO OPREMLJANJE -
llZ NAŠE REDNE PONUDBE: • « [Zavese, čipke, dekorativno blago, posteljnina, blago za prte, brisače una kg, zavese na kg, blago na kg„
' PUSTNO) BLAGO
že od 1900,oo
\ za Ikž /
'j Melika1 »\ Izbira pustnit
I OBLAČIL USEH \ VELIKOSTI J
ZASEBNA SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
Zvonko Notesberg dr.stom.
Trajanova 1, 2251 Ptuj tel.: 062 786 710 ali 786 712 fax: 062 786 711
sm© i@[s)iro mm© i©©™
sm© natančni
mm© 14 yr Hu® wfliydra
Nudimo Vam vse zobozdravniške usluge z garancijo.
Estetska protetika:
-	keramični in klasični mostovi
-	totalne in delne proteze
-	kovinske proteze z zaponkami ali brez
-	Z najnovejšimi metodami in uvoženimi materiali zdravimo zobe in Izdelujemo svede zalivke.
-	Nudimo Vam tudi možnost zamenjave temne (amalgamske) za svedo (kompozitno) zalivko.
V sodelovanju s spec. za oralno kir. in implantologijo nudimo tudi kostne vsadke (IMPLANTATE).
° oto® traapstrosjšo
Cena km od 60,- do 100,- SIT PREPRIČAJTE SE, ME 1© WAM
IH ŠPORTOV PTUJ
AIKID0: SREDA, PETEK: OD 2000 DO 2130
TRIM KABINET ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ
«fl.AKADEMIJA B
KARATE/KENDO:TOREK, ČETRTEK OD 1900 DO 22°o OŠ DR, LJ. PIVKA PTUJ
o prija-z-m