S UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 kara a L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. joldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ) •’ : sprejemajo '• : ’• NAROČNINA: celoletna po poSti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 2V60, polletna K 10'80, četrtletna " 5'40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za i ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36’—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* •* .* ob pol 11. dopoldne. *, \ • UPRAVN1ŠTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. G. H., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — itisjinlo rpiejeran upravništvo. ::: Nefrankirana ali premalo franki rana pisma se ne sprejemajo. —— Reklamacije lista so poštnine proste. — ■■■ Štev. 379. V Ljubljani, v torek dne 10. septembra 1912. Leto II. Klerikalni špektakel na Dunaju. V nekaj dueli se začne na Dunaju z velikim POinpom, s kričavo reklamo vprizorjena kleri-Kalna demonstracija. Pod evharistično zastavo ?o bobnali po cerkvah že mesece in mesece ljudi II vseh dežel, da prilijejo ugašajočemu dunajskemu krščanstvu nekaj kaplie novega olja in ('a Pokažejo pred vsem svetom sramotno rirn- . o jerobstvo, katerega se avstrijska država še III oprostila. Klerikalno časopisje postaja ošab-1'ejše in predirznejše od dne do dne in kakor da ,r»a od kosa, psuje vse po vrsti, kdor le dvomi o verski vsebini evharističnega kongresa, kdor te s Kristusom ene misli, da je resnična Pobožnost doma za zaklenjenimi durmi. Kjer sc pokaže klerikalizem, kjer delajo senco črne njegove zastave, naj bi vse obmolknilo: taka je njegova zahteva! Ampak za ■o zahtevo se nihče, kdor misli z lastno pametjo, ne briga, tem manj, ker se ravno kerikalci vtikajo brez prestanka v reči, ki jim niso nič ^ari, in obsipa z lažjo in obrekovanjem vsakogar, ki si ne izposojuje svojih misli iz klerikalca časopisja. Evharistični dirindaj je v velikem slogu ^anžirana klerikalna politična demonstracija, 'jed meseci je še ta ali oni mislil, da bo evhari-' ‘,Cll< kongres služil veri in da se bo na njem azodevala verska misel; ampak ves način j*ranžerjev in njih pomočnikov, vsč obnašanje ^rikacev je največjemu naivnežu izbilo to mi-■ ?* iz glave. Demonstracija naj pokaže, da je J1ttska želja v Avstriji i>ovelje, in naj pomaga dovesti Dunaj nazaj v klerikalni tabor. Rimski jl0sadki v avstrijski metropoli se godi skrajno s*abo: Junija meseca lanskega leta so bili kr-•^anski soeiaki prepodeni iz državnega zbora, r°.K,!ani V rotovž, ki so ga izpremenili v svojo n.. Javv!°- Aprila meseca letošnjega leta so le z ajvečjo težavo ušli hudim batinam in novi “vomljivj boji se jim obetajo. Zato je bil sklican |*a Dunaj kongres, zato bodo vihrale nad Dunajem rimske zastave. Kar bo klerikalna povodenj pustila blata za seboj, naj pognoji dunajsko Zemljo, ki se. je izkazala za rimsko trumo jako •^rodovitno... Kar je na kerikalnem Spektaklu najznačil-Mše, je nesramna zloraba državne oblasti za Klerikalno politično parado. Od glave do, nog J* postavljeno vse v službo klerikalne demonstracije in orožja vajena vojaščina bo prav ta-i j.Ye. ° ministrirala na t hip riirinrfshi s kadilnico v roki, kakor bArbeiterwille« članke o alkoholu.- Vsakdanje zavžlvartlevina se mi je potem pristudiloi zato sem vino popolnoma opustil in sem si kupoval raje meso. Kadar sem pil, sem začutil po vseh udih utrujenost in postal sem tudi len. Stavec, star ,50 let: Hipen sklep nekaj ted-»°y zdržati brez pijače, da poskusim, če gre tudi »brez«. In res gre, že devet let brez po-zeljenja po »dobri kapljici«. Monter, star 30 let: Postal sem abstinent prvič vseld zdravstvenih ozirov in drugič zato, ker hočem biti mož! Prišlo je tako: Zavarovalnica za življenje je poslala 16. oktobra 1909 k meni zdravnika dr. Sp. Preiskaval me je pol ure in potem dejal zelo resno: »Ali ste mož? Če ste, tedaj boste postali abstinent in ne spijete niti kapljice alkohola več, ker le potem se boste lehko zopet veselili svojega zdravja. Če pa niste tako niožati (to je govoril s prezirljivim naglasom'' da se popolnoma zdržati alkohola, tedaj morate vsaj nekoliko manj piti.« Od te ure dalje A- K. GREEN; Sosedov dom. (Dalje.) , sem nepopisen, zelo pomenljiv vzklik iz njenih ust ter začutila, da se je še bliže pritisnila k meni. — Oh, Vi ste mi prava! — je rekla. — Ne bi bila verjela, da je kaj takih gospe, r fe en zadovoljen vzklik in občudujoč pogled, Pa je odšla. ’ Peto poglavje. Van Burnamovi dami sem peljala v svojo tlni° Za ^ujce *er jU Prosila, naj ostaneta tako go v salonu, dokler se jima nudi na cesti kaj ^'^llXega- .Mislila sem, da bodeta radi gledali zi okno, in ker je imela sobana veliko sred-dni ^ve ina*' ?*rans^i okni, je bilo za vse tri ovol, prostora. Po|eg tega sem tudi lahko raz-n la vse, kar sta se pogovarjali med seboj, sadju. v Q.osP?d Va11 Burnam se je s sinom vrnil ^vojo In so in takoj so se pričele priprave, da ^Peljejo mrliča. Množica pod našimi okni, od je vC’je pogosto razkropljena, je mrmrala, ker ču2e Predolgo čakala in še ni prišla na svoj ra-n- V tem hrumenju sem slišala Karolinin glas: bi i .7. Skoraj gotovo Howarda niso našli, sicer se ^.e !u.kaj; s> io ^ tedaj videla, ko smo ^vračali iz Clarksa? Fanny Preston jo je vi- la in pravi, da je prav lepa. s« ^e’. n.isem je mogla videti S ceste ločiit 'znova šum. Potem sem zopet raz- je 7„. besede: — Ne morem verjeti, a Franklin Z6Io prestrašen . . . stara s g?vor‘ ta'kov glasno, sicer naju sliši razlA,viaroynica * * • »čarovnico« sem natanko r®s n« i. g0 pa je zadugil cestni hrup. Če je IliSi ,00 papana konec. Da je ravno v naši H^rla! Oh, tu je Howard! 'da u sta kl’cali in mahali z rokami, kakor a hoteli opozoriti in posvariti Howarda. Med tem sem opazovala samo Hovvarda. Pripeljal se je bil v vozu, ki se je ustavil na drugi strani ceste, ker je tik pred očetovo hišo stal ambulančni voz. Če bi bil zapustil voz, bi bila primerjala njegovo postavo s silhueto pretekle noči. Toda ostal je na vozu. Ravno ko je hotel vratca odpreti, je stopilo šest mož iz Van Burnamove hiše. Prinesli so breme, ki so ga položili na ambulančni voz. Ko jih je Howard zagledal, je omahnil, in njegov obraz je prebledel. Franklin Van Burnam je bil hkrati z nosači stopil na stopnice; ko je zagledal Ho\varda, se je skušal preriti skozi množico do svojega brata, kar se mu pa ni posrečilo. Več uspeha je imel gospod Qryee. Brez truda je prišel skozi množico do voza, kjer se je nekoliko razgovarjal s Howardom. Nato ie vstopil v voz, dal vozniku povelje, naj požene in sta se odpeljala. Za njima se je odpeljal am-bulančni voz, kateremu je sledil velik del zbrane množice. Ko se je cesta spraznila, je odšel tudi gospod Van Burnam s svojim sinom Franklinom v isti smeri. Sedaj mo ostale me tri popolnoma same. Bile smo vse zelo razburjene; zlasti pa Karolina, ki se je celo onesvestila. Gotovo pol ure sva se trudili z Izabelo, da sva jo zopet obudili k zavesti. Sedaj je Izabela hotela slediti zgledu svoje sestre, a nekaj ostrih besed in pogledov jo je odvrnilo od tega. Ko sta se obe popolnoma pomirili, sem pripomnila: — Človek bi mislil, da ste mlado damo, ki je bila umorjena pri vas, dobro poznali? _ Izabela je zmajala z glavo in Karolina je odvrnila: Razburjenje je bilo zame prehudo. Slabotna sem in ta povratek je bil zame pregrozen. Kdaj se neki vrneta oče in Franklin? Ni lepo, da sta odšla brez vsake tolažilne besede. — Mislila si nista, da bi Vas usoda te neznane ženske tako pretresla — sem nadaljevala. Obe sestri, ki sta si bili po svoji zunanjosti in po svojem značaju povsem različni, sta v za- sem postal mož in nisem pokusil niti kapljice alkohola več in zdravniku dr. Sp. izrekam svojo najtoplejšo zahvalo. Kovinar, star 36 let: Da si lehko kupujem knjige, časopise in da sploh lehko kaj storim za svojo izobrazbo Zobni tehnik, star 37 let: Kot socialen demokrat sem spoznal, da je abstinenca živo potrebna za uspešen razredni boj delavstva. Krojač, star 29 let: Hotel sem se prepričati, če lehko ali težko pogrešam alkohol. Postalo mi je prav lehko in vidim, da sem postal mnogo razumnejši, odkar ne pijem. Prej sem pil ob nedeljah in vsak pondeljek sem bil bolan ter sem bruhal. Zato sem postal abstinent. Urednik, star 37 let: V prvi vrsti zato, ker sem spoznal, da bi moral biti vs;ik socialen demokrat abstinent in drugič iz ozirov do lastne osebe in do svoje družine. Krojač, star 19 let: Postal sem abstinent, ker sem uvidel, da je alkohol velika zapreka v razrednem boju. Stražnik, star 26 let: Iz prepričanja, da al-!kohol v renici ni nikakršno krepčilo. Čevljar, star 34 let: Alkohol sem pričel mrziti, ker je bil moj oče pijanec. Na potovanju sem videl grozne posledice alkohola. Kar sem videl po različnih krajih, na Dunaju in po delavnicah, tega ne morem opisati, ali v meni je dozorel sklep: le proč, proč od alkohola! Čeprav, sem le ob nedeljah pil nekaj kozarcev piva, sem vendarle uvidel, da le popolen abstinent živi pravo, človeku primerno življenje. Uradnik v bolniški blagajni, star 33 let: Postal sem popolen abstinent zato, ker so me označili, čeprav sem zmerno pil, ob priliki bolezni po »časopisih kot žrtev alkohola. i Steklar,- star 26 let' Postal sem abstinent vsled prigovarjanja svojih tovarišev, največ pa zaradi lega. da sem sj očuval zdravje, da nisem po nepotrebnem trosil denarja in zamujal dela. Delavka, stara 42 let: Ker sem še prepričala, da se brez alkohola prijetneje živi, in ker sc*h od alkoholika mnogo pretrpela. Stavec, star 39 let: Zgled tovarša me je pripravil do tega, da nisem več iM)sečal gostiln, kjer setu prej skoraj prebil ves prosti čaš, med tem ko je tovariš abstinent imel mnogo umetniškega Užitka v gledališču, na koncertih itd. Krojap in delovodja, star 35 let: Postal sem abstinent, ker šeni vse zle pbšlediče'alkohola, o kaferih sem slišal pri predavanjih, občutil sem na sebi. Posebno zoprno mi je bilo čuvstvo, da so se mi misli polenile, če sem le malo pil, in da je moja volja slabela, posebno kadar sem imel »mačka«. Privatni uradnik, star 36 let: Ker sem strankin nastavljenec. Urfidnik, star 42 let: Iz prepričanja, da je abstinenčno gibanje tako zame kakor za vse človeštvo neizmernega pomena. Iz odgovorov^ se vsakdo lehko prepriča, da je za mislečega človeka abstinenca naravnost uolznost. Spoznanje, da je alkohol škodljiv' človeštvu, potomtvu in osvobojevalnemu delu proletariata, torej zgolj visoki nravstveni nagibi, so privedli že leno število delavstva v organizacijo abstinentov. In to je pravi ideal: abstinent biit ne le na ljubo lastni osebi in lastnemu zadovoljstvu, temvč zaradi socialne zavesti! Ljubljana in Kranjsko. — Konferenca delavskih zaupnikov za Ljubljano in okoico bo v nedeljo dne 15. t. m. dop. pri Levu. Povabljeni so vsi delegatje in namestniki delegatov »Konzumnega društva za Ljubljano in okolico«, vsi .odborniki in namest-. niki strokovni komisiji pripadajočih strokovnih organizacij ter odborniki oz. namestniki Splošne delavske zveze »Vzajemnost«. Ako bi kdo do nedelje dopoldne ne dobil vabia, pride naj kar k Levu, kjer bo konferenca ter se zglasi pri sklicateljih, da mu vroče vabilo. —Dnevni red konference bo: 1. Gospodarsko delo v naših organizacijah, poroča sodr.. Anton Kristan; 2. dnevnik »Zarja«, poročata sodr. Mlinar in Bartl; 3. raznoterosti. — Začetek konference bo točno ob en četrt na 10. Prosi se vse, da pridejo saj ob 9., da bo začetek res ob določenem času. — Ako bo kdo, ki ni delegat ali odbornik nobene navedenih organizacij, hotel na konferenco, zglasi naj se pri sodr- Bartlu v upravi »Zarje«. . v ; - . — Osrednji odbor »Vzajemnosti« y Ljub-, Ijani vabi vse odbornike in nadzornike Bubljan-: sikih in okoliških podružnic, da se Zanesljivo udeleže zaupniške konference, ki bo v nedeljo 15. t. m. v Ljubljani. Vstopnice na zborovanje se dobivajo od četrtka naprej od 6. do 7. zvečer v zvezini pisarni. —Ignoranca in predrznost. »Dam« oznanja imeniten socializem, ki temelji na geslu »Volk sit in ovca cela«. »Dneva« namreč gorko utriplje mlado srce za kapitaliste, ne sicer za nemške ali italijanske, pač pa za slovanske in posebej še za slovenske. To smo že dokazali ob »narodno socialni« polomiji, ko je voditelj »narodnih socialistov« izjavil, da je »Dan« odkloni! opravičen napad na »Kolinsko tovarno« in se je potem »Dan« sam s hvalevredno proštoduš-nostjo izpovedal, da, »Kolinske, tovarne« ne gre napadati, ker je — slovansko podjetje; ponovno pa smo dokazali »Dnevovo« vročo ljubezen za domači kapital, ko je z navdušenimi hozana po zdravljal razširjevanje slovenskega kapitalizma ob Vintgarju. Kljub vsemu temu pa krošnjari »Dan« okolo delavcev, češ da se bori zanje neustrašeno in neumorno. Tak je torej »Dnevov« socializem: Volk sit, ovca Ampak »Dan« se. nikakor ne more izmodrovati in priplezati vsaj do plota abecede socializma, .da M1 malce: poškilil čezenj in se vsaj,površno razgleJ dal po socialni znanosti. V včerajšnji številki namreč .zopet, na kitaro svojega imenitnega socializma oznanja, da se morajo združiti vse stranke za rešitev današnjih razmer. Volkovi in ovce ... Stranke meščanstva, stranke agrar-»tva, stranke z izrazitimi kapitalističnimi težnjami in — stranka proletarijata, socialna demokracija. O proletariziranju vedno večjih mas, o gospodarski podlagi sleherne stranke in iz te izvirajočih bojih za interese tega ali onega razreda — o vsem tem »Dan« nima pojma. Zato je milo rečeno čisto navadna predrznost, če se s tako revščino svojega znanja o socializ. »Dan« spravlja na kritiko socialne demokracije. Koliko mora biti vredna taka »kritika« »Dnevove-ga« učenjaka, si lahko vsakdo sam napravi sodbo. — Iz Spodnje Šiške. Na čelu naše obične imamo znanega mesarja; — cene mesu pa so zmerom take kot so bile. Občinski odbor, po- dregi povesili oči in se vedli tako čudno, da se mi je zdel ta umor vedno skrivnostriejši. Zvečer se je vrnil njiju oče. Bil je zelo potrt in iz njegovih kretenj je zginila samozavest. V rokah je imel zmečkano brzojavko in je začel naglo govoriti. Ker je govoril le z onima dvema, mi ni preostajalo druzega, da sem damama želela »Lahko noč!« in odšla, ne da bi bila kaj več izvedela o tej zanimivi drami. Oni pa so vedeli o tem več nego jaz. Kakor sem pozneje zvedela, se je odigral v dvorani, kamor je bil prepeljan mrlič, prav razburljiv prizor. 2e ko je gospod Gryce vstopil k Ho\vardu v voz, je opazil, da je mladi mož skrajno razburjen in da niti ne skuša prikriti svoje groze. Detektiv mi ni še ničesar povedal. Howard je vedel le toliko, da so ga od poldne naprej iskali in hoteli dobiti od njega kaj podatkov o mladi ženski, ki so jo mrtvo našli v hiši njegovega očeta. To je bilo vse, kar mu je bilo mogoče vedeti, a kljub temu ni kazal radovednosti in ne začudenja. Šele proti koncu vožnje je vprašal: — Na kakšen način se je usmrtila mlada ženska? Detektiv je narahlo skomizgnil z rameni in hladno odgovoril: ~ Našli so jo ležečo pod veliko omaro z mnogimi vazami, ki je stala, česar se morda spominjate, na levi strani ognjišča v sprejemnici. Oprsje in glava, oboje je bilo pomečkano. Prav čudna smrt, kaj ne? Iz dolgoletne moje prakse se spominjam podobnega slučaja. — Ne verujem Vam niti besedice od vsega, kar mi pripovedujete — je bil čuden odgovor mladega moža. — Le ostrašiti me hočete, ali pa se hočete norčevati iz mene. Ne morem si misliti, da bi dama iz boljših krogov hotela na ta način končati svoje življenje. — Saj vendar nisem trdil, da je dama Iz boljše družbe — je odvrnil gospod Gryce, ki se je natihoma veselil prve zmage. Mladi mož se je zdrznil. — Ne, nikakor ne — je zašepetal — ampak iz vaših besed sem posnel, da ni bila navadna ženska. Čemu sicer zahtevate od mene, da si ogledam mrtvo truplo? Ali sem na glasit, da občujem z navadnimi ženskami. — Pri teh besedah je polila temna rdečica njegov obraz. — Oprostite, prosim, oprostite mi! Nisem imel nikakih prikritih misli. Pozvali smo Vas, kakor tudi Vašega brata in Vašega očeta v mrtvašnico le zato, da bi se dognala identiteta mrliča. Ničesar ne smemo pozabiti, kar bi nam utegnilo pomagati. — In moj oče in moj brat — ali je nista spoznala? — Težko jo je spoznati, kdor je ni dobro poznal. Na Howardovem obrazu se je pokazal sled velikega strahu. Velik mojster je bil v potajeva-. nju, če njegova gorza ni bila iskrena. Njegova glava je omahnila na naslonjalo in zatisnil je oči. Ko jih je zopet odprl, se je voz ustavil. — Ali smo na cilju — je vprašal mladi mož plašna — Ljubo bi mi bilo, da bi odpadlo ogledovanje trupla. Prepričan sem, da je ne poznam. Mr. Gryce se je poklonil, ponavljajoč, da je vse gola formalnost in nato sledil Howardu v hišo in sicer tja, kjer je ležalo truplo. Pri mrliču je bilo poleg dveh zdravnikov še nekaj uradnih oseb. Howard je najprvo vprašajoče pogledal navzoče gospode, potem šele se je ozrl, kamor mu je pokazal gospod Gryce. Izraz na obrazih teh gospodov Howarda ni pomiril, obrnil se je ter odšel kar najbolj mirno skozi lokal ter se ustavil poleg detektiva. Prt, ki je pokrival mrliča, so odgrnili. Mladi mož se je zadovoljno oddahnil. — Kakor sem si mislil — te ženske ne poznam! — je vzkliknil hladno. Njegov vzklik je odmeval od vrat. Howard se je ozrl ter zagledal svojega očeta in svojega brata. Vse drugače jima je šel nasproti. vprašaj gospoda obč. predstojnika, kedaj bodo Šišenski mesarji znižali meso, saj je cena živimi zelo padla. — Ceste ia potai v Sp. Šiški. Za časa volilnega gibanja so liberalci širokoustno govorili. kako bodo skrbeli za red v občini. Sedaj, ko imajo v rokah občino — pa je vse pri starem. kot za časa gerenstva. Kje so projekti — kje delo v blagor občine? — Vodovod v Šiški. V notico »Vodovodno vprašanje v Šiški«, se je urinilo več pomot, ki kvarijo zmisel. N. pr. V notici stoji: »vodovod spada v upravo g. Borštnarja« — pravilno »vodovod ne spada v upravo g. Borštnar ja«. Tudi mesto: ali je res — mora biti: ako je res«. — Na sploh pa še enkrat ponavljamo, kar je »Zarja« že velikokrat povdarila, da ie vodovod spraviti v občinsko upravo, in gg. obč. odborniki z županom vred. naj store, kar jim je mogoče, da se to čimpreje zgodi! — Shod konzumentov na Glincah se je vršil v soboto zvečer. O pomenu organizacije je poročal rav. s. A. Kristan. Po poročilu se je vnela daljša cMskusija, v katero je z daljšim govorom posegel tudi s. V. Mrak, ke Je navzoče vspodbujal na intenzivnejše delo v prid gospodarskih organizacij. — Z Viča-Giinc. Naša občina je skozinskoz delavska. Zato so se klerikalci in liberalci lotili naše občine z vso vnemo. Liberalci s svojimi društvi Sokol, C. M. podružnica itd. skuhajo zlasti mladino odvesti od delavskega gibanja ; klerikalci pa z Orli in veselicami ter izleti. Na liberalni strani so magnati in nekaj Študentov, ki vodijo gibanje materialno in moralno. Klerikalci pa imajo zaščito v farovžu, ki je na čelu bojevitosti. Naše sodrugi so združeni v »Vzajemnosti«, ki je zadnij čas priredila več lepih veselic. Pozimi otvori tambura-Sko šolo, streljanje ter seve redna predavanja. Sodrugi iz Ljuljane bodo morali sopomagati Sodrugi v občini Vič-Glince pa vsi v »Vzajemnost«. — Iz Tržiča. Delavsko gibanje v Tržiču. — jTržiška »Vzajemnost« pridobiva vedno novih 'članov. Zlasti mladina se pridno zbira v društvu, lot ima že močan pevski zbor. Društvo si Je nabavilo eleganten klavir za 400 kron. Petje poučuje učitelj petja sodrug Balog iz Ljubljane. Pevski pouk povzroča društvu veliko stroškov. Prvikrat nastopi pevski zbor v soboto 14. septembra na veselici »Vzajemnosti« pri Pelerju. — iProdajalna »Konz. društva za Ljubljano in okolico« v Tržiču vedno napreduje. Vsak mesec je promet nekoliko večji, tako, da kaže bodočnost vedno lepše lice. — V nedeljo 8. septembra se je vršil lepo obiskan shod konzumentov. Poročal je o važnosti konzumnih društev ravnatelj $odrug Anton Kristan, ki je pozival navzoče na neumorno delo v lastni prid. — »Zarja« se je ♦ržiškemu delavstvu zelo priljubila, število odjemalcev raste od dne do dne. Delavci so mnenja, da je »Zarja« edini list, ki je za delavsko ljudstvo pisan. — Plače delavstva in pa sploh zaslužki so slabi. Draginja živil, (mesa, slanine, poljskih pridelkov) se prav zelo občuti. Bolezni tazsajajo, ker ni delavstvo zadostno hranjeno. Kapitalisti v Tržiču pač vedo, da je delavstvo še preslabo organizirano. — Veselica v Tržiču. Tržiška »Vzajemnost« priredi 14. sept. pri Pelerju veselico s Sporedom: 1. Petje; 2. šaljiva pošta; 3. srečo-lov; 4. Komični prizor; 5. Ples. Vstopnina 20 ■vinarjev. — Na tej veselici nastopi prvokrat pevski zbor »Vzajemnosti« v Tržiču. Pričakuje Se za to veselico prav obilna udeležba. — Koroška Bela. Opozarjamo vse sodru-ge, da je njih dolžnost nakupovati svoje potrebščine v prodajalna konz. društva pri Pristavcu. Agitirajte za pristop k društvu. Pristopi se lahko v prodajalni! — Nogomena tekma, ki se je vršila v ne-fleljo popoldne med kluboma »Vzajemnosti« in »»Ilirija«, se je završila s popolno zmago slednje, '3n sicer v razmerju 7:0. Moštvo »Vzajemnosti« -Je igralo sicer izvrstno, zlasti njen golman je bil vsakem oziru na svojem mestu; toda želeti bi FJERDNAiND HANUSCH: Kriza. Pravljica. V glavnem mestu velike države sta Imela Sva kralja svoja sedeža; eden kronan in eden nekronan. Kronan se je imenoval Kristijan II., nekronan Moloh I. Kristijan kot najvišji gospod čez armado je Sbil poveljnik velike armade pešcev in konjenikov, na mokrem in na suhem. Njegove vojske •so se bale majhne sosedne države, preteče voj-&ie ladije so križarile po morju. Vojska uradnikov |e bila v njegovem, iimenu vročično delavna, z ffcnitalno silo je izterjavala davke od najrevnejših izmed revnih, na obzir so lahko računali sa-•tno bogataši. Vojska policajev je skrbela za javni red in mir. Ce se je pa kdo kljub temu drznil mrmrati nad težkimi bremeni, tedaj se je našlo Jdovolj sodnikov, ki so v imenu Kristijana II. re-^volucionarca za več let oropali svobode. A to ,se ni mnogokrat zgodilo. Vojska farjev je skrbela za poneumnjevanje delavnega ljudstva, ki ke že davno izgubilo sleherno upanje na izboljšanje svojega položaja na tem svetu in ki je mislilo samo na to, da si s pridnim izvrševanjem pokore pridobi dobrote nebes. Kot najvišji šef vojakov, uradnikov in policajev je razpolagal Kristijan II. z nenavadno jSilo, ki jo je brezobzirno izrabljal za tlačenje jBvojih podložnikov. A ni mu bilo le do moči, hotel je biti tudii slavljen. Ob najmanjši priliki so ,j>o vsej državi prirejali slavnosti na stroške jmest m vasu. Odvisni časopisi so morali prina-Sati dolga poročila, v katerih so slavili Kristijana II. za umnega vladarja in so razglašali po svetu patriotizem ljudstva. Obdan od velike jate brezdelnežev in parazitov je živel Kristijan II. na svojem dvoru ve-Bek), brezskrbno življenje. Moloh I„ Je moral biti skromnejši. Imel je :*Jcer vso zemljo, rudnike in tovarne, železnice in parnike, zunanji časti pa se je moral odreči. bilo nekoliko več organske zveze in duha prisotnosti, pa nekoliko manj plašljivosti. Upoštevati je pač, da je moštvo »Ilirije« prvorazredno, ki se je z mnogimi vajami v vsakem pogledu iz-vežbalo, dočitn so člani »Vzajemnosti« delavci, kateri imajo na razpolago le malo prostega časa. Tekma je bila vseskozi zanimiva. V kratkem bo med obema moštvoma revanche-tekma. — Od pripravljalnega odbora z abiturljent-kl sestanek nar. radikalnega, socialističnega in sploh naprednega dijašta smo prejeli: Še enkrat opzarjamo vse tovariše, da se vrši abitu-rijentski sestanek nar radikalnega, socialističnega in sploh naprednega dijaštva dne 15. in 16. septembra v Ljubljani v veliki dvorani »Mestnega doma« sledečim sporedom: 1. Na-TOdno radikalni program. 2. Sokolstvo in narodni radikalizem. 3. Vprašanje najraščada. 4. Počitniška zveeza. 5. Slovenstvo in Jugoslovanstvo. 6. Organizacija. 7. Naše delo v aka-demičnih društvih. — Otvoritev sestanka je 15. septembra ob pol devetih. Za brezplačna prenočišča je preskrbljeno. Posameznih vabil ne bomo razpošiljali. Somišljeniki, udeležite se gotovo sestanka. — Slmultanska produkcija šahovskega mojstra dr. Milana Vidmarja se je vršila v soboto 7. t. m. od 9. do pol 2. ure zvečer v navzočnosti številnega občinstva, ki je z velikim zanimanjem sledilo interesantnemu boju. Dr. Vidmar je igral sočasno z 21 nasprotniki ter je dobil 17 partij, izgubil 2 in sicer proti trgovcu Leopoldu Peva-leku in tehniku Francu Vagaji; retnis pa sta dosegla baron Artur pl. NVolkensperg in trgovec Ivan Krivic. Vsi štirje so člani »Ljubljanskega šahovskega kluba«, ki je dosegel s tem lep uspeh. Odbor istega vabi ljubitelje šaha k vstopu v klub, ki namerava prirediti letos pozimi turnir za Jubljansko prvenstvo. Klubovi igralni večeri so v kavarni pri »Slonu« ob pondeljkih, sredah in sobotah od 8. zvečer naprej; igra pa se istotam tudi ob torkih in petkih od 2. popoldne naprej. — Zgodnji sneg. Na najvišjem vrhu vipavskega Čavna na Goljaku Je v noči od petka na soboto zapadel sneg. — Po gorenjskih planinah je zapadel sneg. •— Na Sv. Gori nad Žumber-kom je zapadel v noči od 6. na 7. t. m. sneg. — Na Velebitu je tudi vse vrhove pokril sneg. — Avtomobilna nesreča na Dunajski cesti. O avtomobilni nesreči na Dunajski cesti, pri kateri Je bila ubita gdčna Keršičeva iz Spodnje Šiške, bo razprava pred deželnim sodiščem dne 11. septembra. — V kazenski preiskavi radi konkurza je bivši občinski svetnik Elija Predovič. Konkurz se ni mogel izvršiti, ker je bilo prej vse zarubljeno. — Železniška nezgoda na postaji. V nedeljo ob pol 10 dopoldne se je dogodila v Medvodah na železniški postaji nezgoda. Križala sta se dva vlaika; tisti, ki je vozil proti Ljubljani, je zadel železniškega mojsitra Rudolfa Podpaca ob levo ramo in ga podrl s tako silo na tla, da je obležal nezavesten. Dobil je težko rano zadej na glavi. Prenesli so ga v njegovo stanovanje, kjer se je kmalu zavedel. — S trebuhom za kruhom. V soboto sc 1c odpela!« z južnega kolodvora v Ameriko K'0 M.uedoncev m 70 Hrvatov; na Duraj jc Slo 1/ Hočeva:Jev. v Heb pa 16 Hrvat »v. — Včeraj se je odpeljsdo v Ameriko 60 Macedon cov U1 40 Hrvatov, v Heb je šlo 37, v 8uk< pa JS Hrvatov, na Dunaj se je odpelia.o 17 Kočevarjev. — Železniška nezgoda. Dne 7. t. m. je peljal posestnik Josip Borštnar iz Gabrovke pri Sv. Križu s svojim vozom čez železniški prelaz pri Rogovih, kjer ni nobene zavore. Bilo je ob 10. dopoldne in v tem hipu je pridrvel mešanec iz Trebnjega. Stroj je zgrabil zadnji del voza in ga razbil; lBorštnarja je zagnalo v železniški prekop, konja sta s prednjim delom voza oddirjala, a so ju kmalu vjeli. Borštnar se k sreči ni poškodoval; nezgoda se je zgodila zategadelj, ker je bil preslišal svarilni signal strojevodje. Ampak vse kar je delalo, je bilo pod njegovim poveljstvom. Možje in žene, starčki in otroci, vse mu je delalo tlako. On ni določeval le mezde in delavnega časa, temveč od njega je bilo odvisno, ali je smel kdo delati ali ne. In ker v tej državi revež brez dela ni mogel živeti, je bil na ta način Moloh I. zapovednik nad življenjem in smrtjo svojih sužnjev. Na stotisoče uradnikov v gozdu in na polju, v rudnikih in tovarnah, na železnicah in ladjah je priganjalo delavce k delu. Nenasiten je bil njegov pohlep. Ako je imel sto miljonov, tedaj jih je hotel tisoč, ko jih je imel tisoč, tedaj si je zaželel biljone. Tovarne so se množile dan za dnem kakor gobe po dežju in gost dim iz visokih tovarniških dimnikov je zastrupljeval ozračje. Vedno več sužnjev so pošiljali v podzemeljske globočine, da so spravljali na svetlo premog in druge dragocene rude. Omrežje železniških prog se je zgostilo, vedno več ladij je plulo po morjih, da so prevažale blago v tuje dežele, Zadnje je bilo neobhodno potrebo, zakaj plače delavcev v državi sami so bile tako nizke, da delavci niso mogli kupovati industrijskih izdelkov. Izdelovali so fino sukno, pa so se morali oblačiti v cunje; izdelovali so čevlje, pa so letali bosi okoli. Vsi od delavcev ustvarjeni veličastni izdelki so bili namenjeni izključno bogatinom v deželi in inozemstvu; sami niso imeli od svojega dela nobenega užitka. Zgodilo pa se je nekega dne, kar bi utegnilo imeti za vso deželo težke posledice. Kristijanu II., ki se za gospodarske razmere svoje države ni brigal, so postale naenkrat deželne meje preozke, z roparskim pohodom si je hotel povečati svojo državo. Iz kakršnegakoli ničnega vzroka je napovedal svoji sosednji državici vt»j-no, ki jo je v kratki dobi zmagonosno končal in si tako prisvojil državico. Vsa dežela je bila pijana zmage. Patriotje so kričali po cestah in hrupno slavili zmagovalca Kristijana II., ki Je med vojno ležal na prsih svoje priležnice. A maček ni izostal. Zaradi tega ropa so ga začele sovražiti .vse druge države. Sovražniki — Prijeta tatica. Petinštiridesetletna pohaj-kovalka Josipina Repičeva je prišla 5. t. m. do hiše posestnika Franceta Babnika na Selu. Z vrvi, na kateri se je sušilo perilo, je ukradla žensko suknjo, bluzo in več kosov perila. S plenom je pobegnila proti Podlipoglavu. Tatico pa je opazila posestnikova hči in jo je ubrala za njo. V Podlipoglavu jo je došla in ji vzela nakradene stvari. Tatico so izročili sodišču. — Ponesrečen žagar. Dne 3. t. m. je delal žagar Ivan Drolc na Klancu pri Kamniku. Nenadno mu je izpodrsnilo in padel je tako nesrečno v turbino, da si je zlomil desno roko in se telesno težko poškodoval. — Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 10„ sredo 11. m četrtek 12. septembra 1912: 1. La Rochelle. (Zanimiva popotna slika.) — Samo popoldne. 2. Novi telefon. (Humoreska.) — Samo popoldne. 3. Vidra. (Naravna slika.) Samo popoldne. 4. Zurnal Pathe. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji, šport, moda itd.) 5. Presenečenje ljubezni. (Sijajna amerikanska veseloigra.) 6. Klovn. (Velika učinkovitost. Ameriška cirkuška drama.) — Samo zvečer. 7. Maks ima morsko bolezen. (Velekomična burka M. Linderja.) — V soboto »Med nebom in vodo«. (Svetovna učinkovitost Nordiskfilm Co.) — V torek »Železna roka*. (Detektivska drama.) — Izgubljeno lu najdeno. Krojač Alojzij Ši-Janc Je izgubil tri bankovce po 10 K. Dijak Vladimir Lapajne je izgubil polsvilnat dežnik. Gdina. Ivanka Paternoster je izgubila srebrno žensko uro z verižico. Delavka Neža Tui-kova je izgubila hranilno knjižico Jadranske banke z vlogo 230 K 5 vin., v kateri je imela tudi 6 bankovcev po 50 K. Finančni stražnik g. Jožef Beguš je našel žensko žepno uro, Dijak Stanko Kunc je našel zlato zapestnico, dijak Slavko Ahčin pa denarnico z manjšo vsoto denarja. Gospa Marija Zupanova je izgubila otroško jopico. Delavka Magdalena Pungart-nerjeva Je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. Dijak Ludovik Pristavec je izgubil denarnico, v kateri je imel čez 24 K denarja. Kuharica Marija Matohova je izgubila bankovec za 10 K. G. Martin Humek je izgubil šop ključev. Najdena je kratka verižica iz takozva-nega amerikansk. zlata, katero dobi zigubitelj nazaj v policijskem uradu soba št. 5. — Tiskovni škrat je zagrešil v včerajšnjem feljtonu »Lev N. Tolstoj: Enakost« zmisel kazečo pomoto. Na pristojnem mestu se mora glasiti: »Ena najstarejših, najglobljih ver je bila vera Indov.« (In ne Judov.) ______________________ Štajersko. — Trboveljska premogokopna družba in delavstvo. "Velika je ljubezen trboveljske pre-mogokopne družbe do delavstva. O tem so se mezdni sužnji te kapitalistične izkoriščevalnice. že večkrat lehko sami do dobra prepričali. Tisti hudobneži, ki ne verujejo v brezmejno ljubezen trboveljske premogokopne družbe, pa imajo priliko, da na novem slučaju občudujejo blagosrčnost trboveljskih premogokopnih kapitalistov. L. 1907 se ie družba po dolgem obotavljanju uklonila neprestanemu drezanju od strani delavstva pa ie obljubila, da da napraviti kopališče. Ampak obljubiti in obljubo izpolniti, to je kavalirskim gospodom v gnezdu trboveljske premogokopne družbe preveč. Zdaj teče že peto leto, a trboveljski rudarji še vedno nimajo prepotrebnega kopališča. Pred kratkim je pine in ob tej priliki so trboveljski delegatje in-bila v Hrastniku seja rudarske zadruge II. skuter pelirali, kako da še vedno ni kopališča. In gospod rudniški nadkomisar Seefeldner jijn je razodel veliko ljubezen trboveljske premogokopne družbe: Rudniški urad je že bil zaukazal družbi, naj sezida kopališče, a družba se je proti ukazu pritožila na višjo inštanco. Vi vsi ki ne verujete v ljubezen trboveljske premogokopne družbe, vi socialisti, nezadovoljneži in hujskači, ali se ne boste izpreobrnili ob tem najnovejšem pregin-1 ji vem zgledu velike ljubezni vaše izkoriščevalnice? se sicer niso drznili začeti vojne s to mogočno državo, ampak kaznovali so jo na drug, zelo občuten način. Blaga, ki je prišlo iz države Kristijana II., niso več sprejemali in ladje so se vrnile v domača pristanišča, ne da bi bile storile svojo nalogo. Moloh I. je preklinjal in divjal, ker je bil v nevarnosti njegov dobiček. Tovarne so morale ustaviti delo in delavci so jih morali zapustiti; tudi rudarji so morali praznovati in moštvo ladij je lenarilo po pristaniščih. Brezmejna revščina se je naselila med delavnim ljudstvom; pohajkovalo je po ulicah kakor strahovi. Sprva nemo, zlovoljno, še vedno upajoč na boljše čase. Ko pa se je brezposelnost vgnezdila vedno bolj in je bila lakota vedno neznosnejša, je začelo glasno mrmrati. Vedno včje so bile demonstracije, vedno glasneje je grmel glas po pomoči. Policija je storila vse možno, da bi zatrla kravale, ali bila je preslabotna; na plan je moralo stopiti vojaštvo. In tako se je zgodilo nekega dne, da je šla tisočglava množica pred palačo Kristijana II. in zahtevala kruha. Komaj so se čuli prvi klici, že je planilo vojaštvo peš in na konjih na neoboroženo množico. Puške so pokale, sablje so sekale in v morju krvi so se zvijali ranjenci. To krvoprelitje pa je izbilo sodu dnu. Leta in leta zatajevana jeza je bruhnila na dan v velikih vstajah, ki so se širile od mesta do mesta, od vasi do vasi. Podobna zlemu demonu se je valila razkačena množica po cestah, uničujoč vse. kar ji je hotelo ustaviti korak. Kristijan II. in Moloh I. sta zbežala, neznano kam; brez sveta, brez moči, sta bila vojaštvo in policija proti revoluciji. Učeni, plemeniti ljudje so se postavili na čelo vsega gibanja, z namenom, da ga spravijo na pametni tir. Njim se je posrečilo, napraviti mir v deželi. Delavstvo se je vrnilo na delo, troti so se pa poizgubili v daljavi. Nezadovoljnost in beda sta izginili, veselo in srečno ljudstvo je delalo v mestih in na deželi. Seveda ne več za Kristijana II. in Moloha I. in njih trabante, temveč zase. — Shodi v Hrastniku. V četrtek dopoldne bo v Hrastniku eden shod, popoldne drugi shod. Dnevni red: Notranje preuredbe konz. društva. Vsi člani se vabijo, da sc enega teli dveh shodov zanesljivo udeleže. Prvi shod se začne ob polu 10. dopoldne, drugi ob polu 4. popoldne. — Prostor: Zadružna gostilna v konzumni hiši. oPoročevalca: K. Malovrh in Anton Kristan iz Ljubljane, o — Živa baklja. Strašne smrti je umrl v topilnici v Donavicti na zgornjem Štajerskent delavec Grabauer. Tekoče, žareče železo je už-galo njegovo obleko. V strašnih bolečinah je zdivjal kakor plamteča baklja skozi obratova-lišče in se slednjič zagnal pet metrov globoko. Obležal je z razbito glavo. Mrtvo truplo nesrečnega delavca so prenesli v ondotno mrtvašnico. — Izpred celjske porote. 371etni Jakob Bukovnik se je vedno klatil brez dela okrog ter kradel vse, kar mu je prišlo pod roko. Najzad-nje je ukradel pri nekem kmetu 398 kron denarja. Zasačila ga je roka pravice in se je mora* zagovarjati pred celjsko poroto. Porotnikom i6 bilo stavljeno vprašanje glede tatvin iz navade in postopaštva. katerega so potrdili, vsled česar je bil Bukovnik obsojen na dve leti težke ječe. — Nadalje se je imel zagovarjati pred poroto tudi neki Anton Korošec zaradi uboja. Sodni dvor je vsled od porotnikov potrjenega vprašanja glede uboja Korošca obsodil na dve leti težke ječe. — V četrtek in petek so se zagovarjali pred poroto Alojzij, Jožef, Elizabeta, Marija W Antonija Bezenšek iz Konjic zaradi požiga i11 goljufije. Obtoženi so, da so zažgali že dvakrat svoje domovje. Prvič se jim je posrečilo priti v posest zavarovalne vsote, pri drugem požigi pa so jim prišli na sled in vse skupaj zaprli. Obsojen je bil Jožef Bezenšek na sedem let težke ječe, ostali obtoženci so bili oproščeni. Koroško. , — Zažig. V soboto zvečer so zapazili uslužbenci posestnika Gabrijela Volpiča v celovški okolici ogenj na skednju. Posrečilo se jim k. da so ogenj takoj zadušiH. Opazili pa so, da le b3 ogenj podtaknjen, ker so našli na več mestiti šope slame povite v cunjc in polite s petrolejem* Iskali so požigalca, toda zaman. Po noči pa se je požigalec vrnil in zanetil na novo ogenj. Po* gorelo je celo jx>sestvo z vsemi gospodarskim* poslopji. Domači so si rešili komaj življenje. Pogorela je tudi vsa zaloga letošnjih pridelkov i» veliko živine. Požigalca, ki je zažgal bržkone iz maščevanja še niso našli. Istra. — Smrtna nezgoda mornarja. Moranr M-razreda, kurjaški učenec Štefan Pintar na vojn' ladji »Zrinyi« v Pulju se je pri snaženju kotlov v dvigalu smrtno ponesrečil. Ker sumijo, da s® je pripetila nesreča vsled lahkomiselne neprevidnosti ali celo iz zlobne nagajivosti, je uvedlo sodišče preiskavo. — Rodbinska tragedija v Blažičih. V p£ j tek popoldne se je zgodila v kraju Blažiči Kastavu strašna tragedija, ki je pretesla vso prebivalstvo okolice. Zakonska Josip in Josi-P>na Pilepič, rojena v Brnasih pri Kastavu. sta sklenila, da izvršita samoumor in ubijeta drug d-rugega s sekiro. Mož, ki je bil star 32 let, je nekdaj delal v tvornici torpedov, a si !e pri nesreči pretresel možgane. Od onega časa ni bil nikoli jasnih misli. Pred dvema mesecc-ma so ga izpustili nekoliko ozdravljenega *z norišnice. Zdi se, kakor da bi moževa norost začela vplivati tudi njegovo ženo. Tragedija se je dogoila med 4. in 5. popoldne. Soproga sta se zaprla v sobo, da umreta na najgroz-nejši način. Oskrbela sta se že prej z ostro nabrušenima sebirama. nakar sta v sobi nava- i lila drug na drugega. Težko je dognati, ° se je strašni čin dogodil, ker ni bilo niko^j blizu. Domnevajo pa, da je žena prva navama na moža. Najprej ga je s sekiro udarila po gl a* vi ter mu prizadela 20 cm dolgo rano. Z drugim udarcem ga je zadela na vrat, s tretjim na prsi in s četrtim na spodnjem delu trebuha. Z zadnjim udarcem je žena svojemu možu prc- ‘ sekala trebuh tako, da so se mu vsula čreva i iz trebušne votline. Gotovo je nepojmljivo, dal je mož, tako težko ranjen, mogel zadati ženi trii jake in smrtonosne udarce. Z nenavadno mo-1 čjo norca je zavihtel sekiro in vsekal ženo P° obrazu ter ji usta popolno presekal. Iz ust 1(5 j brizgnila kri. besnost norca je postala še ved*1 in ženim samim udarcem ji je odsekal roko. ki je krčevito stiskala sekiro. Tretji, najluj'1 udarec, je v trenotku preklal glavo ženi, ki se je zgrudila krvava in razmesarjena na post2' ljo. Soba je izgledala kakor klavnica — tleh mlaka kadeče se tople krvi, odsekal'8 roka s sekiro je ležala na tleh, žena vsa krva^ na postelji, s katere je tekla kri, a mož. ki ^ je kri curljala z lLa. je gledal z norimi oči'1’1 vse to. Kljub temu. da je bil ves razmersarief1« je imel še neverjetno moč, da je šel k okuj1' Od tamkaj je priklical nekega Blažiča. i\i j! slučajno prišel mirno. Temu je Pilepič s slarn^ iti umirajočim glasom povedal, kaj se je zgo' dilc. Nato se je vrnii v sobo ter se zgrudil i[’" zavesten na tla poleg postelje, na kateri je |j’j 'žala nejgova žena mrtva. Poklicani zastoptu. oblasti so pustili umirajočega Pilepiča preves v reško bolnišnico. ^ Trst. — Tržaške delavske zadruge sklicujejo nedeljo 29. t. m. svoj letni redni občni zb° ‘ V to svrho se vrše zadružni shodi za posan1®' zna skladišča, na katerih se med drugim lijo tudi delegati na občni zbor. Za slovenj delavce sta posebno važna zadružna -shoda A skladišči na Belvederju in pri železničars« hišah. Zadružniki, ki se poslužujejo v teh skladiščih, so večinoma Slovenci. Potrebno ^ torej, da se udeleže teh dveh shodov zj^sIv6-velikem številu. Shod za skladišče na Bel ^ deru se vrši dne 11. t. m. ob pol 9. zveč^g,, gostilni »Internacional« ulica Boccaccio st. za skladišče V železničarskih hišah bo pa v torek 17. t. m. ob pol 9. zvečer v gostilni Pri Lucijcti pri Sv. Andreju. Podrobnosti so nevidne iz današnjega oglasa. — Pev-ki zbor »Ljudskega odra« vabi vse Svoje pevce, da se udeleže gotov j tscb vaj, kodo v tern tednu. Kdor se ne bo udeležil obeli vaj. ne bo smel nastopiti na veselici ob otvoritvi Delavskega doma v nedeljo. — Atentat na nadvojvodinjo Marijo Jo-Sefo? Listi poročajo: Tržaška policija je prišla na sled nameravanemu napadu na avstrijsko nadvojvodinjo Marijo Jožefo, drugo sestro sškega kralja Friderika Avgusta. V Milah pri ^rstu so aretirali štiri delavce ki so bili osumljeni kot anarhisti in ki so nameravali izvesti napad na nadvojvodinjo. Nadvojvodinja, ki biva sedaj v Miramaru, hodi namreč vsak dan V Milje, da slika tamkaj razvaline gradu. Vsi 'štirje aretiranci so nameravli ob taki priliki nadvojvodinjo napasti in umoriti. Nadvojvodinja Marija Jožefa je v 46. letu starosti in je bila Soproga leta 1906. umrlega nadvojvode Otona ler je mati bodočega avstrijskega prestolona-»ednika nadvojvode Karola Franca Jožefa.— jTo vest je treba sprejeti z vso rezervo, zakaj znano je, da policija s takimi »atentati«, ki nikomur niso nevarni, rada dela visoke osebe interesantne. — Živinski oče. V nedeljo so aretirali v Sifstu 39 letnega vdovca, očeta štirih otrok laksa Davida, ker je hotel umoriti svojo gospodinjo, bivšo svojo deklo Marijo Volponi. Volpo-bijeva je ostala po smrti svoje gospodinje pri ftiši in je res kot prava mati skrbela za otroke '^voje bivše gospodinje. Toda David se je kmalu (naveličal svoje nove gospodinje in jo začel pretepati. Obenem Je pretepal tudi svoje otroke, se je sinoči vrnil, popolnoma pijan domov, je H>et začel razsajati. Pretepal je otroke, nato pa napadel Volpanijevo, ki iih je branila. Napasi jo je z velikim kuhinjskim nožem in žena se •J rešila s tem, da je skočila skozi okno v L nadstropju na cesto, kjer je poklicala stražnike. Ko bo ti vdrM v stanovanje je David pretepal svoje »troke in jim grozil, da jih bo poklal. Davida jto aretirali, Volponijevo in njegove otroke pa so Pdpeljati v bolnišnico. delavske konzumne zadruge ZA TRST. ISTRO IN FURLANIJO (Vpisana zadruga z om. jam. Redni občni zbor sklicujemo V nedeljo dne 29. septembra 1912 ob 9. predpoldne. ki bo v veliki dvorani novega Delav-Vfcega doma v Trstu (via MadonUv« št. 15.) Dnevni red:; 1. Sestava zbora: f) imenovanje načelstva zbora; ) verifikacija mandatov; » imenovanje volilnega odbora za izbiranje & kandidatov za nadzorovalni svet; 0 bilancl in / 8. Poročilo revizorja zveze; >v c £redl°S 0 razdelitvi čistega dobička; j**«- J .re?l0g 0 sPremenitvi pravila za »podporni sklad«; s, A. Eventuelni predlogi, predloženi po za-flruzmh shodih; t 7. Sklepanje glede plač in doklad ravnateljev in nadzorovalnega sveta; i 8. Volitev enega ravnatelja v svrho spo-*olnitve sedanjega vodstva; 9. Nade mestna volitev treh členov nadzorovalnega sveta. ■■ . Načelništvo. ! Na podlagi § 12. zadružnih pravil sklicu-io sledeče Zadružne shode SfSe s sledečim dnevnim redom:' ' il. Volitev predsednika shoda; % Predložitev in pretresovanje o bilanci; 8. Volitev skladiščnih preglednikov; 4. Volitev delegatov za občni zbor; 5. Eventuelne predlogi, pritožbe in želje, za predložitev občnemu zboru. Zadružni shod v Trstu prvi okraj £*,%ne skladišča Vlil (železničarske hiše) in Skladišča XIII (Via Calvola) v torek 17. sep-teipbra ob pol 9. uri zvečer v gostilni Luzietta«. Zadružni shod v Trstu f drugi okraj gžPčla'ne skladišča XII (staro mesto) v četrtek $&.. septembra ob pol 9. uri zvečer v »Delav-f skem domu«. Zadružni shod v Trstu treti okraj "člane skladišča II. (Via del Belvedere) v £9do. n septembra ob pol 9. uri zvečer v golti Internationale« (Via Giovanni Boc-caccio). Zadružni shod v Trstu* • * * četrti okraj................. ® ^iSne skladišča IV v petek, 131 septembra ob ■ ^žpl 9. uri zvečer v »Delavskem domu«. Wrr Zadružni shod V Trstu ' ' šesti okraj za člane skladišča I. in X v soboto, 7. septembra ob pol 9. uri zvečer v »Delavskem domu«. Zadružnih shodov more se udeležiti le oni, ki ima pri sebi izkaznico. Član se more posluževati svojih pravic tudi po odposlancu s tem, da pooblasti lastno ženo ali pa drugo z gospodinjstvom poverjeno osebo. Pooblastila se imajo podpisati pri enemu zadružnih skladišč ali pa pri centralnem uradu. Psamezni zadružni shodi imajo pravico izvoliti sledeče število delegatov k občnemu zboru: Shod v Trstu I. okraj..........4 m n m II. ,.•••••..3 • 0 * HI* m »•*«•«•• 4 0 n g IV. 0 •«««•••• 3 ... V..........................8 | R | VI. „ «••«•••• 10 Nadzorovalni svet. Načelstvo. Umetnost in književnost. Vijesti hrvatskog društva inženira i arhitekta u Zagrebu i društvo inženerjev v Ljubljani imajo v septemberski številki naslednjo vsebino: Ing. Valentin Lapaine (Zagreb): Bega i Ta-miš, divje zanimijive rijeke; ing. Miroslav Kasal (Ljubljana): Obtežilna preizkušnja železobe-tonskega mosta v Mojstrani (Konec); prof. dr. Mihajlo Ivanovič (Zagreb): O čiščenju pitke vode ozonom (Nadaljevanje; 5 slik); Vladna zakonska predloga za inženirske komore v avstrijskem parlamentu; ing. A. Carnelutti (Zagreb); Analytički proračun kontinuirnog nosiosa preko tri tovara (5 načrtov); Lička železnica (1 načrt). Književnost. Osebne vijesti. Društvene vijesti. Različito. Pregled časopisa. Objava društva in-ženerjev v Ljubljani o društvenem lokalu. Lurška pravljica. Pod tem naslovom izide v založbi »Zarje« znamenito delce, ki se bo dobilo po 40 vin. komad po vseh knjigarnah na Slovenskem, kakor tudi pri založbi »Zarje« v Ljubljani. Organizacije, ki žele več izvodov, naj se obrnejo naravnost na založbo. »Mati.« Znameniti roman slavnega ruskega pisatelja M. Gorkija je izdala založba »Zarje«. Dobi se v vseh knjigarnah po 4 K komad. Kdor vzame več izvodov, dobi knjigo po znižani ceni. — Dolžnost vseh organizacij in društev pa je. da imajo po več izvodov te lepe knjige v svoji biblioteki. — Tudi vsak sodrug bi moral imeti v svoji knjižnici ta roman, ki je res v vsakem oziru zanimiv in zelo poučen. I —V II Zadružni shod v Trstu peti okraj skladišč III, VI in XVI v pondeljek, Sblerribra ob pol 9. uri zvečer v »Delavskem domu«. Vestnik organizacij. Kovinarji Imajo v sredo, 11. t. m. zvečer takoj po delu v društvenih prostorih sejo. Zadnie vesti JAROSLAV VRHL1CKV UMRL. Praga, 10. septembra. Češki pesnik Jaroslav Vrchlicky je umrl včeraj ob tri četrt na deset na svojem posestvu v Dobešiicu. CESAR NA DUNAJU. Dunaj, 10 septembra. Po dvamesečnem bivanju v Ischlu se je vrnil cesar v nedeljo na Dunaj. STUERGKH IN LUKACS — ODLIKOVANA. Dunaj, 10. septembra. Cesar je podelil obema ministrskima predsednikoma Stiirgkhu in Lukacsu veliki križec Štefanovega reda. KABINETNE ZADEVE. Sturgkh. Dunaj, 10. septembra. Ministrskega predsednika sprejme cesar morda že danes, vsekako pa te dni. Potem bo prenehalo nadomestovanje po baronu Heinoldu. Trgovinski in poljedelski portfelj. Dunaj, 10. septembra. Sekcijski šef dr. Franc Stlbral je bil na Dunaju in je imel razgovore, ki so se nanašali na vprašanje, ali bi hotel postati naslednik sedanjega trgovinskega ministra dr. RoRlerja, katerega zdravje še ni povolj-no. Dr. Stibral pa se je zopet vrnil v Solnograd, ne da bi se bil odločil. Dunaj, 10. septembra. Kakor poročajo, je princ Friderik Schwarzenberg definitivno odklonil poljedelski portfelj. POLJAKI IN RUSINI. Pesimističen položaj. Lvov, 10. septembra. Listi poljske ljudske stranke pišejo, da se bo dal, težko doseči v vprašanju deželnozborske volilne pravice sporazum med poljskimi strankami. Nasprotja med poljsko ljudsko stranko, vsepoljaki in konservativci so se tako poostrila, da se bodo dala težko odpraviti. Stopinski srdito napada Abra-hamovieza. V poučenih krogih smarajo razpust deželnega zbora za neizogiben. JEZIKOVNI ODLOK JUSTIČNEGA MINISTRA Čehi proti Hochenburgerju. Praga, 9. septembra. Češki listi hudo napadajo justičnega ministra dr. Hochenburgerja zaradi nekega odloka, ki se tiče rabe jezika na sodiščih. »Narodni listy« napovedujejo energičen boj proti Justičnemu ministru. »Narodni Politika« zahtevajo, da se odlok takoj umakne. SESTANEK BERCHTOLDA Z BETHMAN-NOM HOLLWEGOM. Buhlovice. 9. septembra. Državni kance-,lar Bethmanp Hollweg in avstrijski vnanji minister sta se tu sešla. Udeležila sta se lova na 'jelene. Nekateri listi vidijo v tem sestanku ugodna znamenja za rešitev sedanjega kompliciranega položaja. ZBOROVANJE DRUŠTEV ZA SEŽIGANJE MRLIČEV. Dunaj, 10. septembra. 'Včeraj se Je začelo tu zborovanje zveze društev za sežiganje mrličev, ki se ga udeležuje nad 200 delegatov, zastopa- II i st -H' St o u a N O 4 a +-> a 3 II Cenik nasloni in poštnineprosto <> II jočih okolo 300 društev s 100.000 člani. Predsednik društva »Flamme« je imel govor, v katerem je dejal, da bo društvo napravilo prvi korak do izrvršitve svojih namenov z gradnjo krematorija v Relchenburgu. Slednjič se je sprejela resolucijo, ki zahteva sežiganje mrličev iz ozirov pietete, higijene, narodnega gospodarstva in estetike. KLERIKALNI SPEKTAKEL NA DUNAJU. Proti klerikalni prepotencL Dunaj, 10. septembra. Septemberska akcija društva »Freie Schule« se Je že začela v velikem obsegu. Razdelili so četrt milijona letakov. Aretirali so nad 200 oseb, med temi soclataodemokratične poslance Widholza, For-stnerja in Gldckla. SNEG. Dunaj, 10. septembra. Na Semerlngu je predvčerajšnjem dve uri snežilo. Na Hoch-schneebergu sneži že od petka. VELIKI MANEVRI NA OGRSKEM. Mako, 10. septembra. Veliki manevri se vrše ob obeh straneh Maroša. Navzoč je tudi prestolonaslednik. POPLAVE NA OGRSKEM. Deva. 10 septembra. Predstojnik okraja Czik je sporočil mestni upravi v Devi, da so v okraju Czik velike poplave in da bo voda še v teku dne dosegla mesto Deva. Mestna uprava v Devi je hitro odredila vse varnostne pri-prnvc Marmaroš-Szigeth, 10. septembra. Občino Visso in del okraja Taraczkoc so letos že v tretjič obiskale velike poplave. Reka Visso je izstopila. ALBANIJA. Četaško nasilstvo. Solun, 9. septembra. V vas Glazenica je udrla srbska četa in ubila dva poljska čuvaja ter jima zapalila hiši, ker sta se baje udeleževala zadnjih napadov na Srbe. Z BOLGARSKO-TURŠKE MEJE. Sofija, 10. septembra. Dva korporala bolgarske obmejne straže v Karatepu sta se vračala s patruliranja. Turška straža ju je iz zasede ustrelila. italijansko-turška VOJNA. Carigrad, 10. septembra. Na notranje ministrstvo došle vesti poročajo, da so videli v okolici Samotrake 3 bojne ladje, ki so plule proti Koseroškemu zalivu. Rim, 10. septembra. Agenzia Stefani poroča iz Zuare: V soboto zjutraj, ko so rekognoscirali arteljeristi v bližini oaze Regdaline, so zadeli na močne sovražnikove čete, ki so jih prepodili. Italijani so ujeli šest turških vojakov. MEDNARODNI KONGRES ZA PORODNIŠTVO. Berlin, 9. septembra. Danes dopoldne je bil otvorjen šesti mednarodni kongres za porodništvo. Udeležuje se ga skoraj štiristo najznamenitejših zdravnikov za ženske bolezni iz 22 kulturnih dežel. DELAVSKA NEZGODA. Luksemburg, 10. septembra. V strojarni Lambert je ie padlo včeraj zjutraj 6 delavcev v neko jamo. Štirje so bili takoj mrtvi, dva so rešili. SRBIJA. Demisiia kabineta. Belgrad, 10. septembra. Kabinet je podal demisijo. MEDNARODNI KONGRES V ŠVICI. Ženeva, 9. septembra. Včeraj se je pričel tukaj mednarodni antropologični kongres. Curih, 9. septembra. Včeraj e bil otvorjen mednarodni kongres za varstvo delavcev na domu. Zastopanih je 19 držav. RUDN. KATASTROFA NA FRANCOSKEM. Bethune, 10. septembra. Rov »La Claren-ce« natančno preiskujejo, ker so inženirji mnenja, da so morda še trupla rudarjev v rovu. Katastrofa je zahtevala 88 žrtev; 31 je mrtvih, 15 ranjenih in 42 rudarjev še pogrešajo. NEZGODA NA LETALNEM PROSTORU. Pariz, 10. septembra. V Grayju je padel letalec Beard med množico gledalcev. Vijak^ je zgrabil gručo gledalcev in jih takorekoč požel. 1 osebe so bile takoj mrtve, večje število pa težko ranjene. Beard je bil lehko ranjen in je kakor blazen letel čez letalni prostor. Ko so ga prijeli, se je bridko jokal in zatrjeval, da ni mogel letala ustaviti. BORODINSKO SLAVJE. Borodino, 8. septembra. V Borodinu slave stoletnico ruske zmage nad Napoleonom. Šu-mnega slavja se udeležuje tudi car z družino. UPORNIKI ČRNOMORSKEGA BRODOVJA. Peterburg, 10 septembra. Mornariški minister je izdal odlok, v katerem obžaluje, da jc bilo treba razglasiti nad Scbastopolom izjemno stanje. Izdajalcem da ni mogoče odpustiti in da je bil car silno potrt, ko je izvedel o nemirih brodovja, ki je državo toliko veljalo. Minister izreka k sklepu moštvu, ki se ni uprlo, carjevo zahvalo. (Vlada pa razglaša, da ni bilo sploh nobenega upora!) UPOR TURŠKE INFANTERIJE. Kuldža, 9. septembra. Nekatere infanterij-ske čete se nočejo udeleževati pohoda proti Mongolom in tudi nočejo oddati svojega orožja, kakor so zahtevali oficirji. MAROKO. Casablanka, 10. septembra. Polkovnik Man-gin brzojavlja, da je udrl 7. t. m. v Marakeš in osvobodil ujete Francoze. El Hiba je zbežal. MEHIKANSKI UPORNIKI. Novi York, 9. septembra. Poslanik Zedinjenih držav v Mehiki je dobil poročilo od generala Sapalidarja, ki mu naznanja, da že korakajo uporniki proti Mehiki Novice. * Želodec pračloveka. Marsikaj že vemo o življenju naših praočetov, ki so v votlinah Dordonje živeli še skupno z medvedi iz njih umetniškega poskušanja poznamo idealno postavo žene. ki so jo cenili. Tudi njih vnanjost nam ni več nepoznana, odkar smo zbudili iz tisočletnega spanja može v Moustirju in Auri-gnacu. Zdaj nam sporoča profesor E. Perrier v Parizu tudi podatke o notranjosti pračloveka. Pračlovek in tudi njegova čreva so bila mnogo daljša od tistih organov modernega človeka. Zakaj pračlovek je bil navezan skoro izključno na rastlinsko hrano in je ob svojih velikih naporih potreboval mnogo več hrane kakor današnji človek, ki je mesojedec. V ta namen pa je potreboval tudi večji želodec. * 32 let spanja. Na vzhodni švedski obali je majhen otok Oknd, ki je bil dolgo časa celo strokovnjakom neznan. Ali pred nekaj leti je ves svet govoril o majhnem otokn. Pred štirimi leti se je naenkrat izvedelo, da je na otoku žena, ki že nepretrgoma leži 32 let v trdem spanju. Po 32 letih spanja pa se je naenkrat zbudila. Ljudje so seveda govorili o nadnaravnem ozdravljenju, to še tembolj, ker tudi dolgo časa noben zdravnik ni preiskal zagonetnega slučaja. Šele po dveh letih je pričel dr. Frbderstrom preiskati tek bolezni in ozdravljenje. O uspehih svojega raziskavanja poroča sedaj: Žena, ki je spala 32 let, je bila rojena v oktobru leta 1861. Bila je popolnoma zdrava, tudi njeni predniki niso imeli nobene duševne bolezni. Prvih 14 let je bila Katarina Olssonova, tako se piše žena, vedno čvrsta. šole ni obiskovala zarada vnanjih težkoč. Malo prej, kakor da je izpolnila štirinajste leto, je pa pričela hoditi v šolo in o božiču nato se je je lotila bolezen. Ko je usodepolni dan prišla iz šole domov, šola je bila oddaljena pet kilometrov, je tožila, da jo bole zobje in da ji je slabo. Spravili so jo v posteljo. Kmalu nato je postala popolnoma trda, ni več govorila, in tudi nič več slišala, ni čutila, če so jo zbadali s šivankami. Trideset let je stregla Katarini njena mati, potem je umrla mati. Le enkrat v vsem tem času je spregovorila Katarina na obupno prošnjo matere: »Jezušček. imej usmiljenje z menoj.« V teh tridesetih letih je bolnica zapustila dvakrat ali trikrat svojo posteljo, na kateri je drugače ležala popolnoma sključena, odejo čez glavo. Vsak dan je pojedla dve skodelici mleka. O tem, da ji je mati umrla, je morala Katarina pač nekoliko slutiti, ker se je bridko jokala, a drugače se njeno splošno stanje ni prav nič spremenilo. Po materini smrti ji je stregel brat. Čez dve leti je brat utonil. Ob tej priliki se je Katarina zopet bridko jokala. Katarini je stregla nato ženska, ki je bila zelo umna in je natančno opazovala bolnico. Najprej se ji je zdelo to sumljivo, da ni bila postelja nikdar onesnažena, da ni imela Katarina nikdar raz-mršenih las in da je imela lepo pristrižene nohte. Dognala je tudi, da izginjajo živila. Ker je bila Katarina vsak dan nekaj ur sama, zato so prišli vpričo zgoraj naštetih dejstev do zaključka, da ni bilo njeno spanje nepretrgano. Še nekaj mesecev je preteklo, kar je Katarina vprašala po svoji materi. Svoje brate, ki so prihiteli v sobo, je zavrnila z besedami: »Vi niste moji bratje, moji bratje so bili majhni.« Od tega trenutka je bila Katarina popolnoma zdrava, zdravnik ni našel vzlic najskrbnejši preiskavi nobenega bolezenskega znaka in nobenega duševnega defekta. Spominjala se je natančno svojih detin-skih let, le o svoji bolezni ni hotela nikdar govoriti. * Naraščanje vožnje hitrosti. Leta 1559, tako pripoveduje francoska statistika, je prevozil poštni voz na uro tri in pol kilometre. Leta 1692 je poštni voz prevozil na uro že za en kilometer več. Leta 1786. so prišli v promet poštni brzo-vozi, ki so prevozili povprečno vsako uro pet in pol kilometrov, leta 1816. so ti vozovi dosegli hitrost 6,8 kilometrov na uro in leta 1834. celo 9,7 kilometrov. Za počasnimi poštnimi vozovi so sledile železnice in njihova hitrost je rasla tako: leta 1867. so prevozile železnice poprečno 59 kilometrov na uro. leta .1887. po 63 kilometrov in od leta 1900. dalje prevozijo naj-hitrejši vlaki po 90 kilometrov na uro. Z električnimi vlaki so prevozili pri poskušnih vožnjah po 200 kilometrov na uro. * Ponarejeni metulji. Pretečeni teden je bila v Londonu sodniiska razprava proti ponarejalcu metuljev. K znanemu angleškemu nabiralen metuljev je prišel mož in mu ponudil več krasnih metuljev v nakup. Čeprav navadno zbiralec metuljev ni kupoval od neznanih ljudi. Je tedaj le kupil, ker so bili metulji nenavadno lepi in ceni. Čez nekaj časa je nesel zbiralec kupljene metulje londonskemu naravoslovcu. Ko jih je ta-opazoval n*kaj časa skozi povečevalno steklo,' ie zapazil, da so bili metulji skrbno ponarejeni.; Čisto navadne metulje je ponarejalec pomazal-z gumijem in potem natrosit raznobojen prah po krilili in sicer 'jc sestavil barve natančno tako, kakor so jih imeli metulji, ki jih jc hotel ponarediti. Ponarejale! pa niso ostali le pri tem, da bi ponarejali z gumijem in pisanim prahom, temveč so »ustvarjali« tudi povsem nove vrste metuljev. * Vs: možje na krov. Uredništvo našega bratskega glasila v Dusseldorfu je dobilo slučajno vabilo ljudskega društva -za kat. Nemčijo k sestanku zaupnih mož. Vabilo se glasi: Visokospo-štovani gospod! V sredo, 21. avg., bo ob pol 9. zvečer pri Krcuderju, Citadelska cesta, sestanek zaupnikov, h kateremu Vas najuljudneje vabimo. ^ v Dnevni red: 1. Prispevki. 2. Zimski program. ■*..« 3. Zborovanje v AppoJovem gledališču. 4. Agitacija. 5. Kruh s klobasicami in pivo zastonj. , Vsi možje na krov! Z društvenim pozdravom Jožef Lauinen, kaplan. — Kaj bi bilo, če bi predlagal potem, ko so že »vsi možje na krovu« in bi sc moral pričeti sestanek, eden od zaupnikov, naj se postavi 5. točka dnevnega reda zaradi »nujnosti« na prvo mesto in če bi ta predlog ostali dovolj krepko podprli pri glasovanju, ali ga celo sprejeli soglasno? Predsedniku binc preostalo druzega, kakor da pozvoni, namreč — natakarju. * Na grobu Ferdinanda Lassalla. Kljub gonji za venci in plenjenju rdečih trakov je tudi letos dobil predbojevnik modernega delavskega gibanja znamenja ljubezni in spoštovanja na svojem grobu. Na dan Lassallove smrti, 31. avgusta, so močne policijske straže od jutra do večera stražile izraelsko pokopališče v Breslavi. So-drugi pa so topot drugače počastili Lassallov spomin kakor prejšnja leta; vence so položili šele v soboto zjutraj na grob, in ko so se policaji peš in na konjih pod vodstvom komisarjev postavili okolo groba, je bilo počastenje večinoma že pri kraju. Policija je nato tudi drugim venccm dala mir. Daleč preko pokopališča so zopet žareli rdeči venci, ki so jih dala položiti na grob socialno demokratična društva Bre-slava (mesto), Breslava (dežela), strokovni kartel in tovarne. K grobu je poromalo več sto proletarcev. * Brada (Ki glave do nog. V augsburškem muzeju hranijo brado moža, ki je izredno dolga in čestitijive starosti. Brado je nosil svoj čas mestni svctovalcc Hans Steiningcr v Braunauu, kjer je uinrl 28. septembra 1567. leta. Mestna kronika pripoveduje, da jc Steiningerjevo smrt povzročila njegova brada. Ko je šel po stopnicah, je stopil na brado, padel in se ubil. Po njegovi smrti so mu odrezali brado in jo spravili kot relikvijo. Mesto Braunau se pogaja sedaj gjHigsburškim muzejem glede nakupa brade. O sadju. Vrednost živil za naše telo sodimo v prvi vrsti po množini redilnih snovi, ki jih imajo živila in po njihovi prebavljivosti. Navadno označujejo oho živilo za najbolj redilno, ki ima čimveč beljakovin, tolšče in oglikovih hidratov. Popolnoma razumljivo je, da je 1 kg puste govedine, ki ima 205 gr beljakovine in 17 gr tolšče. ali pa 1 kg mastnega sira, ki ima 262 gratnov beljakovine, 295 gr tolšče in 34 gr sladkorja bolj redilna, kakor pa 1 kg špargljev, ki imajoie 19 gr beljakovine, 1 in pol gr tolšče in 24 gr ogljikovih hidratov, ali pa 1 kg špinače, ki ima 37 gr beljakovine, 5 gr tolšče in 36 gr ogljikovih hidratov. Živila so tem večje vrednosti za prebavo, čim temeljitejše so dostopne njihove sestavine prebavilnim sokom: slini, želodčnemu, črevesnemu soku itd. Nobeno živilo, tudi najidelanejše, namreč materino mleko, ni popolnoma prebavljivo, vedno ostanejo snovi, ki jih noben sok ne more pretvoriti v hrano za naše telo. Za prebavo je mesna hrana najprikladnejša, rastlinska Iirana je mnogo težje prebavljiva. Meso, mleko, jajca uživamo lehko brez posebnih priprav, med tem ko je treba rastlinsko hrano skrbno in temeljito pripraviti, preden jo uživamo. Le pomislimo ria žitna zrna, kako dolgo pot prehodijo preden zapuste kot kruh peč, ali na krompir, na zelenjavo. S kuhanjem šele postane rastlinska hrana prebavljiva. Sadje nima mnogo redilnih snoVi, o kakršnih smo govorili pri mesu in zelenjavi. Skoraj vse sadje ima veliko vode, 80 procentov m m •Bo 03 a n y> IV. „ 3 ■ » » » V. „ 8 » » » VI, „ . . . • .............................. 10 Nadzorovalni svet. Načelstvo.