Gitr:v:i " . muijn vsaki tort'k insoboto. AfcO pjuii' f.:» t;i iliu'va pia/.nik,Jd; n popr«i. Urednihtvo 8 • ; ,ih;ij;i v „N.-irorlni'TiBharni", ijiica Vciturini ^t. 9, kamor je n:i-ii;ivlj.iLi pismi. Slefrankirana pinnia s«» in* sprejemajo, eiwiko bc ne uvažiijejo pisma brcz podfiua. iukojnsi dopisov se in* vračajo. SFON St. 201 1\7M* ,i TO I' K, In ,KI Its!» ¦) K za retrt leta 2r>r**vin<»i. n le n?\ ¦ . . ., ^n, • ¦Jl"-a Viitur .i. 'I ¦» Aa oKlasf •t p i ¦ '. o 1 .-ii^>!i»!i.ii' je\ \ .'(Mi- ijo 1-» v [i 2 a •••."-•. .1 . laiis i>nmeren ?< \. >-\ .)/nin ^< ušiOh trad ^i. St. 8. ^ (ionci, v Mfiio dne 4-.f'cl»riwiri;i 1^14 Leto XV Po odgodiivi. Parlament jc tcdaj odtfodjen :.u zbornica zaprta. Poslanci so odšli vsak v svojo domovino in poliličuo zivlje- iijc ua I iunaju se jc razpršilo kakor me- tfla prcü biirjo. Paratfraf 14 jc inoCan ^cnI'oU in vse jc zbc/.alo, ko jc stopil cm v ;.;'<> podarstvo. I'red dobrim tnese- ccm huc bili bclj pripravljeni tki $ 14 kot tlaiK.s in takrat bi ija bili jjotovo spreicli bolj z odkritim vcsiljem. I -anes nioula ni bil tako potrebeii, cctudi ho inorda \ saj \- client oziru nekaj kori- stil. Poslauci bodo vsaj vidcli, tia ic včasi Mv.ir tudi nekoliko hoij resna iti da nc kaže vedno živeti brczskrbno in udobuo. Yeckrat sc ic siccr žc pričako- valo, da bode vlada pnsetfla bolj ener- tfiC'no vines, a sc ni z^odilo. YcOkrat na šKcdo cdiiio Ic parkmieiiuirizmu, ki ic debixai vedno bolj in|irimcnic ohliku. Stdaj l-cilc morda ta lekcija kaj poma- tfala in pribodiiiič. ko >e zbornica siii- dc tekoin nicscca marca. bodo raznic- rc inul pi-kmci morda vendar tickoli- K'o bolj ugodne. \ raznili iicinškili iistili dtamo se- dai pta\- otrc napade na čc.škc avirar- cc. ki so s svojim nastopnin pripravili vlado do zadnjctfa koraka. Toda tc <>b- dolžiive so Ic dcloma opravicljive. Šc marsikdo sc gotovo spomiiija, kako so ravnc Ncmci vpeliali obstnikviio ako >" lu-.tL'li pritismti in, vlado s kako po- sebno zalitcvo. To so liitro zavobali tu- di dnijrj „arodi in kar so vidcli pri nem- ških straiikah. to ,0 dclali potc mtudi stl"ul /;it() "1:i "i P'-aviOii«). ako scdaj Ncmci nicčcjo vso krivdo iki Cciic. kaj- t' v enakem |)olo/aju bi tudi Ncmci nr dclali dnitfače. Vlada sj.iiia ic pa sevc- da tudi prcccj kriva tc ra/vadc, kcr ic začcla dcliti sV(»jc milosti veckrat po ychkosti obstnikcijc. nc pa po pri,vi-i "i /aslii^,), Ako M) Cclii obstrujiriili. iuiajo sc- diU šc dokaj tcbtc, vzrok in prccci pod- !«Kc Cch, so zabtcvali, da sc «idstra.U ».'• teskem scdanjc stanjc, da sc od- nravi komisija in da se razkišcjo novo vobtvc v čcški dcželMi zbor. Te zabtc vc seveda „iso ncpoštcic. Nekai driiEe Sri" IV 1° SC Za tCmi Zailt^ ¦ makak druff namen, ki ,„• tako ko- nstncjra ... splošnc^a ZMačaja. In zdi sc- Pet minister, potonr seted^ ni ofc e, kl „,rna,o za uarod nobene ko- nstl< sc "<-' bo nikdo potegoval. Naša državiia bla^ajna ni ravno PoJua kot siiio pokazali že zadnjič Rav no sLdaj rabimo na vsak nači.i okoli en četrt milijarde deuarja, ki Ka pa vlada brcz parlamcnta ne more vzeti na posodo. Tako bodo tedaj vcčje fi- nančiic opcracije morale biti odneSe- ne za nckaj meseccv, kar pa bržkonc um vprasanj. vsaKo zaviacevanje v | km (,/iru /.iki liiti dra^o plaOano, za- Ui |ia bi bilo skoro b.olje, da bi bil par- lanient pri delu in bi se enkrat temelji- to pfvsvetoval o našem financiiein in :sro- Miodarskcin polo/.aju. Nas proracun in nase ^osi)o(laist\o l;i vendar zaslužilo več zatiiinania kr>t se to v ronici do- tfaja. Meseca niarca bode siccr parla- iiicnt zo|)ct sklican, a kdo vc, čc ne bo- de takrat polo/aj ravno tak ali še sla- bc.iši. Takrat pride na vrsto raz|)rava Ulcdc iiovc^a povišanja ukruto\ in ta zadeva bo vzbudila in razburila dulio- vc morda sc liuje kot so bili da scdaj. Kdo w, kako sc liodo takrat obnaša- le ra/.nc strankc, kdo vc, kako bodo od- iicšaii med vlado in parlanicntom itd. Dokler iiimanio no\ckra poslovnika. ki In» obstrukciii temeliito zamašil okna hi vraia. do takrat jc vedno treba biti na Mra/i. \dular pa ic upati. da sc bo- do poslatici in strankc \ rnili po ijy\ Kraikcm (idmoni / \lscIjcmi in eiier^i- i<> ua delo. Dvojna mera. I'a bi sc pri nas v -\\>triji ukljuJi la/.iKivrs.nosti in iiarodm laziioličnosti vLiid;ir dalo ininio /'i\ cti. o tern ^\cda in dvema. /ato |>a bi bilo seveda treba i/|ii)init\aii K,/adc\ik po^oie in i/.vr- ševati natanC-no dolznosti. ki vc/cju vsakc^a državliaiia. Morda bi tudi po- 'cin bila sc kaka difcrctica, tudi potem bi sc še morda poia\il kak s|ior in |ii\-- pir. a vendar bi >-c vsaj lahko reklo. da vsi storijo svojo dolžnost. Danes tc^a ne niorcmo rcci posebno o Nemcib ne, ki \' svojem casopisju i^rajo veckrat ia- kn endue iilo:spode opravičeiii demon- Mi irati in razsajati proti tr/.askim dc- kretom. ki si> bili pra\ ičtii. Nag avstrii- ^i poslanik, ki opozori na krivice. ki se tfode nasiiii dr/a\ ljanom. seveda ni- mjj_praviee kro\oriti. Seveda stvar ima še driitfo lice. Ncmci sc nočejo zameriti •vitežkim.. Mažarom. zato se potetui- leio /a nie. četudi je kriviena njili za- deva (irof Czcrnin ie pa Ceh in tako se lahko lopne po uiem. Prav mu bodi, kaj pa se vtika v politicise stvari, saj on ie Ie poslanik! Kaj ffa briga politika: to bodo žc razmotali Ncmci in njili ma- žarski tovariši. Stvar je bolj resna kot bi kdo mi- slii. Z Rmnutiijo. ki ic bila prej nasa za- \ c/nica. stojimo tako slabo. Zato ie bi- lo tudi nujno potrebno to razmerje zo- Pet spraviti v pravi tok. kar bi se bilo poslaniku Czerninu tudi posrečilo. ker ic videti, da je stvar vzel resno v roke. Toda komaj se ie o tem kaj zvedelo. žc ie dobil nemsko poleno pod no$re. Ali bode tako postopan?e kaj koristilo nnšint politieiiim odno^aiem proti Ru- m»»iii ali ne, o tem ne bomo ffovorili. Ha ic pa poectie ncmSkih listov cisto napaeno, to je popolnoma jasno. Deželni zbor. VČeraj popoldnc ob 4. uri je bila napovedana prva seja sedanjeffa zasc- danja KoriskcKa dezeliiega zbora, ki je Pa zaccla sole ob 4 in pol. Navzoči so bili vsi poslanci, vlado je zastopal na- mcstniStveni svetnik Rcbek. Otvoriv- si seto omenja dczclni Rlavar cesarski Patent, s katerim jc bil sklican zopet dezclm zbor ter izrazi nado, da bode se- danje zasedanje za dcželo plodonosno. Nato se spominja deželni jrlavar iimr- Icea inzenerja .Tos. Chiozza. ki je bi! s\roi čas deželni nnsinnAr 7n tem nn. meseca septembra letos IX. avstriiski | trtorcjski koti'Hi'1-- . ki b(. za naš.o dcžc- lo. ki je eminciitno trtcreiska, \ dike- vra |M,mena. N:¦¦'/] .wii tudi. da ]e c-.isfo predsedni^tvo tc/a Von^resa rrevzel tržaški namestnik princ Hohenlohe. — T'czelni jjltopati za- radi razžaljenja časti. Prečitanie zapisnika zadnje seja se je opustilo; ravno tako se ie opustilo Čitanic došlili peticii. kar bodo jioslan- ci dobili tiskano. [>red prebodom na dnc\ni red naznani deželni g:lavar, da tmi je došcl od tržaške^a namestni.št- va načrt postave jjledc ureditve ko- lonsktya vprašanja. On ie za to. po- sebno ker je zadeva jako važna in ker petrebui«' nuine rešitve. da se ta t.ačrt takoi izroči pravnemu in kmetiiskemu odseku. Ta dva odseka naj bi bila spo- polniena z deželnim i^dborom in pa z ncko komisüo. katcro bi dežeini odbor s^st.-'vil in v knteri bi se nabnjali za- stopniki eospodarjev in kolnnov. Vsi ti nni bi to zndevo pre^tudirali. o če- nmr nni bi potem oba odsoka kakor hi- trn mnw.V roročala doželnemn zbo- rn. Posl.-ine- Fon sp ie izrekel proti ta- ki komisiü ki io kakor ie rekel -¦¦niop-ov orch". kt«r H -\ta vso zodevo Ie zavia- "e\n1:>. Po^l Pnn-ntfo io nrodlneal. naj sp omenieTii 7,-ikonsKi načrt brez prve^a Čiranin izroči nmonienima ods^koma. ki nni o 7ndr-vi eim prei poročata. Nato so bili naznanjeni nekateri prcdlo^i. Poslanec Kovač jc stavil pred- lojr v zadevi rejmlacije hudournika Hrajsccka in Lokavška. Posl. dr. Bu- ffatto v zadevi iavnih plesov. Posl. Bu- tfatto je predlayjal tudi sprcniembo pa- rajrrafov 15 in 16 dež. volivncffa reda. Naznanjene so bile tudi tri interpelad- jc in siccr: imerpelaeija posl. Mikuža in tovarišev na vlado v zadevi ustano- vitvc tolerancne bise v Tolminu. ka- tcro misel neffiijcti ^ojaska in politič- na oblast. Interpelantjc odloeno prote- stiraio proti taki nameri. proti taki ku- ffi. ki se hoee zanesti med naše nepo- kvarjeno liudstvo. Posl. Kovač in to- varisi interpelirajo vojnega ministra Siede zRradbe vojaske smodnisnice na neprimernem kraju v biižini Ajdovsči- nc. ki sc je zjrradila brez vedenja aj- dovskega obeiuskega zastopstva. S ta- ko napravo preti Ajdovščini velika ne- varnost. Posl. ^ominko in tovariši in- terpelirajo v z.'xlevi prestrogega izvr- še\anja predpisov tičočih se kozje re- jc in kozje pašnje. Nato je priSla na vrsto prva toc- ka dnevnejra reda: poročilo verifika- cijskejja odseka o volitvi .^ poslancev iralj. \-eleposestva. Poročal je posl. Ru- tar. Vcrifikaciiski odsek ni nioirel nrf- ti \- id zadevi do kakejra skiepa, ker ni imci na razpolasro vseh potrebnih vo- livnib spisov. Zato je posl. Rutar v svo- jem imenu predlagal, naj si odsek čfm prej preskrbi dotiene spise in naj o za- devi eim prej poroča. Predlog se je- snrpipt ga odbora predložil proračun deželne- vr.šijo razne priprave v vrtu in popra- vc [)o grajskih sobanali. Več novega poliištva jc prišlo z Dunaja in dnißili krajev. Z zadovoijstvom naananja »Picco- lo«, da su je »Tagespost« postavila za tržaško konioro, kar so Nunici sicer storili /c svoj eas, ko jc tržaški na- mestnik izdal znaiic odloke. Sedaj se rmi/ajo tržaški komoristi, češ še Nem- ci so z liami, a lie veino, kd osc bode iniizal nazadnjc, ako bo šlo tako dalje. Südmarka v Škednjn pri Trstu ima v svoji skupini 25 članov. Na svojum občivcm zboru so izvolili v skupinski odbor med drugimi sledeee »pristne« Ncnicc: Hajdu.šck, Sluga, Krajger. Novo okrajno glavarstvo v Istri. V Piranu sc ustanovi s I. apriloui 1915 novo okrajno glavarstvo. Nemci in razpust deželnega zbora v Istri. N-inci na Priniorskem so začeli igrati čudno politiko, ki jih vudno bolj drnži z laško komoro. V Trstu podpi- rajo Ncnici komoriste proti vladi, sc- daj ko je razpuščcn istcrski dezehii zbor, piše »Tagespost«, da je napravi- lo ngoden utis, ker je vlada razpustiln deželni zbor in ni postavila komisije, kakor so bajc želeli jugoslovanski P">- litični krogi. Cesarjev dar. Cesar je daroval za ona dva ponesrecenca. ki ju je dolete- la nezgoda pri spuščanju ladije »Szent Istvan« na Reki, 800 in 500 K. Nadvoj- vodinja Marija Terezija pa vsaki dru- žini po .20C- krön. Koperčan aretirrn v Vldmu. V >»>- boto popoldan je prisel neki Peter Co- eeoneig iz Kopra v Vidmu v nuko zh- tarno in si dal pokazati zlate veri/.icj. Mcd tem ko inn je zena zlatarjeva raz- kazavala na inizi zlatenino, ji jc Co- eeoneig zabrnsil v oei pest prahti. brž- kone z namenom, da bi tned tem kaj iz- - tnaknil. Sieer io napiulaloc začel be- žati, a tidemska polieija ga je knialu spravila na varno. Nov parnik družbe »Dalmatia«. — Parobrodna družba »Halmatia« si jc nabavila v Norvegiji nov modern pa»- nik »Hercegovina«, ki bo oskrboval Pijotnet mcd Trstoin in Halmaeijo. Sankaska tekma v Bohinju. Kakor se nam poroča, je prevzel pokrovitelj- stvo te sportne prireditv.e ravnatelj dr- žavnih železnic v Trstu g .dvorni svet- nik Aleks^ndcr Oalambos. Na predvc- čer tekme sc bo vršil v hotelu Triglav v ßohinjski Bistrici konceri, pri kate rem bo igrala vojaška godba pešpolk; št. 19. Da se izpopolni sankalni program se je tudi za dame s Primorja razpisala posebna tekma, ker ravno dame iz Pri- morja najvstrajnejše obiskujejo špor- riSče v Bohinju. Clovekoljtiben ukaz celovškega vojaškega poveljstvä. CelovSko šta- cijsko poveljstvo je ukazalo, da voa- ki iie smejo odkorakati na vaje, ce ka- že toplomcr 8 stopinj pod ničlo. Odbor za nabiranje narodnih pes- mi je doslej nabral čez desettisoč slo- venskih narodnih pesmi z napevi. VIak je skočil s tira na dol'enjski železnici blizo Zatičine. Drugi vlaki so imeli vsled tega zamüdo, potniki so morali presrorati z enega vlaka na dru- gegar ako so hoteli nadafjevatl svoje potovanje. Snežni plaz zasul voznika, Dne 28. jan. je vozit poštni voznik pošto iz Sevnjce v Mokronog. Na potu so strmi bribi. Kar se je vrh strmega hriba u- trgal plaz in z groznim bucanjem pridr- vel v dolino na cesto. Voznika Franca Vrhovška je snežna lavina zanesia ka- kih osem metrov proti mimotekoči re- ki Mirni. Na pomoč sta prihiiela dva delavca in z lopatami izkopala post- nega voznika, ki je bil skoro že izgub- ter podrsnegom. Ko sta voznika izko- 1 Gospodarsfuo. Nasa trgovinska bilanca. Po poro- cilili trgovinskega ministerstva je büa naša trgovinska bilanca tudi za leto 1913 pasivna. Prodali smo za 2983.5 milijonov krön, kupili pa za 3500.1 mi- lijonov krön. Tedaj smo pasivni za 516.6 milijonov krön. Sicer nckoliko manj kot I. 1912, a za naše razmere se vedno preveč. Dražba vin v deželni vinorejski šoli na Štajcskem. hue 22. ni. in. sc jc vršila na dezelni vinorejski šoli v Silberbergu pri Lipnici dražba vin iz dezeinih vinogradov. Ccnc vin so bile sledcčc: navadno vino 50 53 K (po- vsod za hl), portugizec 54. burgundec 58 - 60, modra frankip.ja rudeča 60 73, gutedel 61 77, rizling 64 75. silvanec 70 - 86, beli burgundec 68 120, tramince 84 100. rulandec 94 95. muškat 89. damaski muškat 102. cvičck 60 63 K. Prodala su je vsa količina vina, kolikor ga je bilo na razpolago. >ala iz snega, je nezavesten padel na da pa s pametjo stoji slabo, je enkrat t|a ..._ zapečateno. Crne koze. Po Moravskem še ved- no straši ta kuzna bolezen in pojavilo se je osem novih slučajcv. Iz Belgra- da porocajo, da so sc tarn črne koze pojavilc v vcčjcm obsegu. Baje jc o- bolclo okoli 90 oscb, od katerih jih ju črez 30 zu mrtvih. Oblasti so odredi- Ic cepljenje koz za celo mesto. Za lekarnarje. Uradni list »»Wiener Zeitung" objavlja odredbo notranjega ministerstva glcdc ureditve taks za zdravila. Neniški šulierajn toži, da so odju- iiialc pod|)ore, ki so svoj eas tako obilo tcklc. L. 1913 ju odpadlo lepo štcvilo kronic, šc bolj obČMitno pa jc bajc na- zadovanjeletos tekom januaria. J^c la- iii je bilo v tem mesecu 174.000 K do- bodkov, letos pa kornaj 134.000 K. to- rej za 40.000 K manj. Zdi se, da so sc tudi Nemci precej navcličail vegati po zepih! Število kinematografov raste od due do dne, ker so se med ljudstvom te uaprave zelo priliubilc. Za iiiaihen denar sc dobi tarn kaj pouk ir. zabava. Handanus jc v prometu že n;:d 60.000 kiiHLMiiatografov, kar pač dovolj kaže njih priljiibljenost mcd višjimi in nižji- mi sloji. V (lorici jc najbolj prilublun znani CENTRAL BIO, katerega obein- stvo pray pridno poseča. Velika katastrofa se je /godila \ rudniku blizo Dortmunda. Mnogo Ju mrtvih in ranjenili. natančnega števila še ni bilo mogočc dognati. Papeževo zdravstveno stanje se je glasom nekaterih listov precej poslab- salo. liajc trpi sv. Očc v zadnjum času vcčkrat tudi na omotiei. Trgdvj-ke zveze z Albauijo !it.\- jo po vsi sili ustvariti nekateri dinuii- ski krogi. Sedaj so odposlali tia doli kar dva vagona raznili izdclkov na o- glcd in |)rieakujejo, da se bodo Al- banci kar trgali zanje. Znani moderni pisatelj in drama- tik Maurice Maeterlink je od dne 30. jan. t. I. z vsemi svojimi deli na indeksu in je njih čitanje tedaj brez izrecnega škofijskega dovoljenja prepovedano. Velikanske povodnji v Južni Ame- riki. Listi poročajo te dni o strahovi- tih povodnjih, ki so preplavile velike dele Južne Amerikc. Cela vrsta niest in vasi je pod vodo. tako da ne more nikdo blizo. Okoli 2900 oseb je vtonilo v deročili val'ovih naraslib voda. Dvajset zastruplienih ciganov. — Na ^panskem je te dni uturio na zast- rupljcnju dvajset ciganov, ker so jcdli s strihninom zastrupljeno kravje meso, katero so vaščani nastavili kot vado za volke in lisice. Električna železnica v Betleheni. i Neka francoska družba nanierava na- praviti v ßetlehemu elektriäio žclcz- nico in preskrbeti celo mestece z elekt- rieno razsvetljavo. Past za bolhe so si izmislili Kitaj- ci seveda žc bogv^e kdaj. Stvar jc či- sto enostavna: Vzarne se poljubno dolg kos bambusa s približno 6 cm premera; vanj se napravijo po dolgem luknje. Na- to so vzame ravno tako dolgo, a za par cm tanjšo palico; nainaže se s ntičjim klejem in porine v opisani bambus - in past je gotova. Ta past se položi v postelj na poljubno mesto. Bolhe, ki zlezejo v lukuiiee, sc vjamejo na kle- ju. Ali se bolhe rade love v to past, vi- ri ne povedo. Nova modoa neumnost. Ruska sli- karica OurCakov je uvedla novo mod- no posebnost: Bograte dame si dado na obraz in vrat naslikäti različne podobe iz živalstva, rastlinstva in geometrije, n. pr. slone drevesa trikote itd. Slike . moraio hiti a*\raAn a,—>____•-__»---, i •».ü _ . .., ... ______ _„ kP K pri tem z umivanjem, ne \remo, I tičniki iUe'yo brez pravega presodka in Po gospodarski krizi. Pred kratkim smo v širšem član- kii pokazali. da je bilo v preteklem letu \ gospodarskem in industrijskem ozi- ru jako kritieno. Ta kriza se ni poja- vila seveda kar sania ob sebi. ampak Je imela svoje vzroke in sicer četudi ne naravnost. vendar posredno v balkan- ski \ojski, I'red izbruhom vujske na Balkar.u smo /iveli še v precej dobrih in urei-> nili ra/merah. ravno v posebno izbor- nih sicer ne. Kakor hitro pa je zasu- melo po svetu. da ju na Balkami počil prvi top. tako hitro so se nase gospo- darske razmere spremcnile. Ne da bi bil denar kar izginil. tega ne. a postal je mrtev; deloma so ga pobrale vojas- ke nuproduktive priprave. deloma pa ie denar izginil iz hranilnie v privatne že- pe. kjer jc istotako mrtev za promet. Denarja tedaj ni ravno manjkalo. a ^- prometu ga ni bilo in kdor ga jc mr>- ral iskati in imeti. ta je moral plačati visoke obresti. drugače se ni nikdo spustil v kako pogajanie. Sedaj se je stvar obrnila zopet na bolje. Očividen znak gospodarskega ¦>- lajšanja je padanje obrestnu mere pri velikih bankall. Na§a avstro-ogr^ka banka ima sedaj 5 '< in zdi se, da mi- sli pri stalnih ugodnih politicnili odno- sajih iti še nekoliko nižje. Drugodi se je to povsod /.e zgodilo in francoska in angleška banka imati že več časa 4 r< kot obrestno mero. Vsled teh ugodnih znakov je za- celo rar.ti zaupanje ljudstva. Ako obre- stna mera pada, je kriza prestana in denarja je več na razpolago. Hranalni- ce in druge banke dobivajo sedaj denar že v jako veliki meri in celo več kot ga rabijo. Zdi se kot bi hoteli nekateri. ki so celo leto imeli doma denar brezob- restno v omari, sedaj popraviti to na- pako in zato vlagajo tem \ecje svote v hranilne zavode. Banke seveda radl tega plačujejo precej manjše obresti za hranilne vlrge kot so to delate prej, ko je bija trda za denar. In tu tiči sedaj vzrok," da se marsikdo loti raje kakega zasebiiega podjetja. kakc stavbe ali kaj takega. kjer upa dobiti več kot mu da banka. Na ta iiačin prihaja sedaj no- vo življenjc v razna podjetja, posebno bode zopet stavbarstvo prav naglo o- živelo. kar bo prineslo tudi raznini in- dustrija'ii novih naročil in odjemalecv. Drugi, ki sami nimaio denarja, ga se- daj dobijo pod precej iigodniini pogoji in kdor je prebrisan in zna gospodar- sko računiti, ta si bo lahko opomogel. brez temcljitega premisleka svojo sre- Co bolj na slepo. Pa ze tu kaj moramo omeniti, da se ne sniemo prewgliti. Res, da so razmere postale dosti bolj ugodne in jasne, vendar ne smemo radi tega za- četi s pruvelikini praznikom, kajti rav- no v prihodnjih letih Caka skoro ves ev- ropski kapital zopet prav težka skus- nja, ki bo odtegnila prometu in obrti marsikako milijardo. V mislih imamo namreč vedno rastoče vojaške zahte- ve, ki se ne javljajo le pri na.s, ampak povsod. Te vojaške zahteve odtegne- jo ogromno kapitala prometu in ako ni država in niena industrija posebno trd- na, se to vendar pozna. Letos n. pr. Nemčija rwJtegne eno celo milijardo mark trgovini in obrti in jih da za vo- iaške namene. V prihodnjih 5 letih gre v šestib giavnih evropskib državah za vojaške namene celih 46 milijard. Ta ogronina denarna svota se razdeli ta- ko-le: Avstrija 4 in pol milijarde. Nem- čiia !<•. Italija 3 in pol. Rusija 12. Fran- eozi S in Angleži S milijard frankov a- li krön. Skupno kot smo rekli 46 mili- jard. Ves ta denar bode morala evrop- ska industrija in obrtnija spraviti »eks- tra" sku,»ai. kajti ta denar ne pride v račun. ako govorimo o drugili navad- nih potrebah. Tedaj vse drugo bode treba preskrbeti kot po navadi in toliko milijard se povrhu. To se zdi skoro kot nova kriza in je pravzaprav nekaj ta- kega. Zato bi bilo sedaj silno neumest- no. ako bi pnsnemali morda nemarno kobilico, ampak z vso vnemo je treba nabirati kot pridna mravija, kajti dru- gače ne bodemo \zdržali teže bodo- cih davenib bremen. ki nam gotovo ne bodo odšla. Ako je sedaj doba za ko- ristno delo ugodna. bodimo previdni in pridni gospodarji. ki ne računijo le od danes do jutri. ampak pregledajo ce- lotno stanje in se po tem tudi ravnajo. Z'lravnik dr. J. Bačer ordinira v ulici Tre Re št. 9 v GORIC . Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v eoRici ulica della Croce stev. H » « B * ^ •>»«¦ pOTft 01 »I» I E |«||^oi|focl «on E -1U |U9> A |U J»| t |u»od oyw t Olip»Al9|LC »J »:|fu|BCjp |«iqo LZ «I MMpi *mnm}f ¦in|HBpmBH K |||u»uir>|d K «dd|»u)i mu0nj 4 tfr ga zaloga za 1. 1914 t>r predlagal, naj se ga izroči finančnernu odseku. V do- itičncm poroeihi predlaga deželni od- bor v svrho pokritja deželnega pri- inanjkliaja: 1. naj se naloži davšeina na vino in most in sicer na vino 8 K in na most 6 K od hektolitra. Sevcda na vse vino, katero se popije dorna in katcro se proda. 2. Davščina na pivo naj se zvisa od 4 K na 8 Kna hi. 3. Poklade na zemliiški davek naj se poviSajo od 20 na 40 ^ P osl. Pinaucig ie dal iz- iavo, da se bodo zastopniki mest pro- ti named, da hi se davek 7a vino no- rabil za dežeini zaiog. odiočno nprli. Pn*|. Furbp? ie rekei, da bi tnk pred- loe. ako bi bil spreiet. neizrečeno oško- cloval nnSe vinoreiee. in se ie tore! ot- vo nat bi se zviSaf davek od 4 K inn- F.iri tin \? V: proti remu ne bi imel nič Pod Rncrntro ie bil mnenia. da se v rp^nhimn o tpi efvnri dnnec ne dn crovo- riti. VW «p itnV prpflinca. da se zadeva i/ror^i finnn^nemn odspVu. Sirer pa SO- ,vh*x fiirfi on 7 mnenfpm nrecteovorni- 1?n p^We d avion rin vino 7nrieva Se un- to i7rn?i finnnčnemn odsrku. Porocilo o voiirvi Kuraforfya del hip. zavoda se odstopi pravnemu o kakjh 70 tjsoč kron. Ministprstvo / ir»vnn dch ?e \'o'ins) nrispevr»t; k fo'" sfro?k<->rTi '' irteliiornriNkfjrf» ?x\p- zela' >" Hrutri inreresenMe. H| Nato je prišlo na vrsto utemelje- ^^ vanic wmcvtolnih predlojrov in sicer: Posl. Piccitiini ie ijfemelieval svoj 4 prcdlog r<\ oprostitev doklad, ki mii sc dOVOli 7.ndrilvrirri va vcrrnAUrs .w-ilil, Lf^ scku. Predlosr posl Ponton za uvrst!- | tev med skladovne ceste cestnih ko- sov, ki vodijo od skladovne ceste Cra- uglio do državne ceste Versa-\'isco se odstopi pravnemu odseku. Posl. Fon je prečital predlog posl. (irgiča glede podelitve 25 '< dežclne- ga prispevka za zgradbo ceste Krajna- vas Velikidol - Brie. Predlog se je odstopil tozadevnemu odseku, Nato je bila s.eja zaključena: pri- hodnja seja se naznani pismenimpotoin. Nove proge na Balka- nu. Po politicnih in vojaskih degod- kih. ki yo z Balkana pretresli celr t!\- ropo, se je svet tam Joli ohrnil bolj na gospodarsko pclje in cisto druga vprn- sanja so sedaj na dnevnem rfdu kot v<~> bila do sedaj. Punajska »Freie Pres- se« se peča v širšem gospodarskem clanku s temi zadevami in obdelujc po- sebno nove železniške proge, od kate- rib so nekatere tudi za našo državo in- ko va/.ne. Posebno Srbija. ki ima na- razpolago več kredita. dela sedaj veli- ke črteže in misli baje graditi v pri- hodnjih letih kar 24 novih prog. IWani agilni so Orki. kicr ie tudi se glede Al- banije nekoliko nemirpv, Bolgari p-i n!- majo denarja ne kredita, da bi si opo- mogli na gospodarskem polju. Za nas sti posebno važni dve od bodočib prog, ker se tičeti tudi naSib interesov in nam gotovo ni vse eno. ali tečeti tako ali tako. Prva je proga, ki bo tekla od Donave po srbskih tleb in potem šla preko albanskega ali črno- irorskega «vet-/ do Jadranskega morjn. Prvotno je bila mišljena ta proga do Sv. Ivana na alb'mskem obrežiu. a se- daj se zdi. dn bo «la nreko črno^orske- ea terena do iadranske obaii. kar bo- de Srbom cotovo l^ž.ie dose?', ^ek te proge bode vezni tedai Adrijo -' nai- \'eznei«o ^rrdno r^ntio na suhem. ž re- ko Donavo. knr ni tako brez pomenn. Ta sedanii načrt za našo državo seveda ni ugoden in od naše strani ie bilo prei tudi drugače uravnano. Srb- ska proga bi bila prestopila ra bosan- sko-^rbski meii naša tla in bi bila šla rreko Bosne in Dalmacije, kjer bi bila končaia v eni naših dalmatinskih luk. To bi bilo za nas silno ugodno. Prvič bi tako Dalmacija dobila zopet novo veliko pristanišče, kjer bi se bil stekal takorekcč ves srbski promet. Poleg hike bi pridobila tudi dežela dalmatin- ska in Bosna, kjer bi bil vedno večji promet. Za našo trgovino in industrijo bi bilo to jako ugodno, ker bi bili mi takorekoč edini srbski prodajalci in zalagatelji in bi njih produkti in živina prišla prvo nam v roke. Žalibog se zdi, da ni s tern načrtom nič in da nikdo v Srbiji danes ne misli na to, da bi tekia srbska proga preko Bosne in Dalma- cije do Adrije. Francozi, ki so založili v srbska podjetja ogronino denarja, bodo že glcdali, da Srbija napravi pro- go drugodi in ne po nvstriiskih tlcb in tudi naši dipiomatje <-o marsikaj zamu- dili v tern oziru. Nova srbska proga bode Sla sedai gotovo preko črnogor- skih tal do Adrije in tako bode poseb- no laški industrial odprta pot v Srbijo in na Balkan, kar so si Lahi že davno želeli. Ta laška želja ni od dnnes all včeraj. jimpak je že stara; zdi se, da se bo kmalu uresničila. Oruga važna proga, katere tudi - rte bode, bi bMa bolgorska proga do Soluna. Ako bi se mi na noben način ne mogli sporazumeti s Srbiio bi imeli tako preko Bolgarije morda vendar pot do solunske luke. a to se ne bo več •zsrodil'o, kajti bolgarska glavna progn ¦rd Donave preko cele države ne bo ^la v Sohm, ampak v majhno bolgarsko luko Lagos. Soiun imajo sedaj Qrki in rju. Kako vse drufce načrte smo imeli nekdaj, kako navduseno sum /e racu- nili ua toliko in toliko pridobitev od Bosuje proti Solunu in danes nas ni drugega kot šibka popustljivost. Ni treba, da bi zaCeli kar vojsko, ampak o pravein času je bilo treba reči odloO- no besedo. Ker že nismo zalitevali ni- kakega ozemlja, bi bili labko zalitevali pot do Soluna. Ce se je Srbom posreči- lo, da so dosegli pot do Jadranskega morja, bi se bilo to se la/.je nam ^Wdc Soluna. Tako pa smo odrezani od dveh jako vazp.üi trgovskili zvez, ki bi bili za bodočnost jako velikega pornena. A- ko liočemo, da si bode naša industrija bolj oponiogla in se razširila, ji pač mo- ramo odprcti pot tudi po svetu, ker doma ji ni več prostora. S tega stališča so tudi raznc trgovske poti, posebno pa večje železniškc zveze. važni go- spodarski in tudi politični faktorji, ka- terih bi nc smeli nikoli prezreti. Politični pregled. Vclitve v isterski deželni zbor. Kakor se poroča iz Trsta se bouo vršile v Istri uove volitve še Ie niesc- ca maja ali junija tega leta. Cesar odlikoval grškega ministerske- ga predsednika. Cesar je odlikoval grškega iiiini- sterskega predsednika z velikim kri- žem Leopoldcvega reda. Tudi sprcin- stvo ministra je bilo odlikcvano z re- dovi. -•-• Antidinastični izgredi v Bolgariji. Republikanski dijaki v Sofiji so i/>- dali manifest proti carju. V vcč kraiih je prišlo Oo krvavih spopadov in-jd rc- publi)\anci in monarhisti. Domače in razne uesli. »Duhovska zveza« naznanja, da se bo vršil njen.občni zbor dne 12. in ne dne 5. t. m. kakor se je prvotno nazna- nilo. Shod goriških kmetovalcev. One 2. tebr. se je vršil v »Trg. Pomu« v Oo- rici prav itnpozanten shod goriških kmetovalcev, ki so se v velikem šte- vilu zbrali, da se pogovore o svojih stanovskih zadevah. Shod je sklicala »Oospodarska zadruga za goriško oko- lico«, udeležilo se je shoda okoli 1000 kmetovalcev, tako da je bila dvorana nabito nolna. K besedi se je oglasilo več govornikov. ki so podali obilo gra- diva glede kmečkih vprašanj. Prvl je govoril predsednik »Oospodarske za- druge« Mrmolja in povdarjal potrebo, da se-zviša carina za razne laške pri- delke. ki sedaj delajo konkurenco av- strijskemu blagu. Tako prihaja iz Itali- je mnotco zgodniega krompirja, šparg- Iji. karfiiol, cvctlicc itd. Vsi ti pridelki bi morali biti visoko dbdaceni, da bi nc delali težav našemu dornačemu trgii. Ako bi bili potetn šparglji morda nekaj dražji, bi to ne zadelo nižjih in sred- njih slojeVj ker ti si špar-gljev navadno ne privoščijo. Zato so bile tudi opazke socialnih demokratov, ki so hoteli Ic shod motiti, čisto brezpotrebne in ne- umestne. Kot drugi govomik: je ttasto- pil g .ravnatelj Jtrekelj in se zavzel v svojem govoru posebno za razne olaj- šavc na železnici. Laško blago, ki gre po naSih progali. ima olajšave, naše clomače pa ne. Zato je nujno treba po- višati tarif za la^ko blapo in znižati vozne cene za domače pridelke. V is- tem smislu je zahteval govornik Luz- nik, naj bi se obstoječa carina na la- škr vino se primerno zvisala. Haljc sh govorila *e poslancn jr. Josip Fon in g. dr. Podfc'ornik. Po zaključnem jrovn^u g. •Mrmolje in Luznika so bile sprejete resolucijc^v smislu prvih govornikov in — i_ — .._ „„„xk ^u^^«.,^i„; rtlrti; \"> ie bil posestnik g. Mervic iz'Sempetra. I Dru/ba sv. Mohorja. Castitim čla- noni se naznanja, da je za vpisovanje in prigkiscnjc čas samo šc do 5. marca. Podpirajmo družbo in nabiraimo jej uovih ckiucv! V|)isovanjL se vrši pri ccrkcMiiiku stolne cerkve. Goriška pcdružnica drtištva jugo- slcvanskih železniskih uradnikov ima obČMii zbor dne 8. t. m. ob 4. uri. in pol pop. v liotelu. pri »Zlatem jelenu«. Povabljeni so člani in tudi prijatclji te- ga društva. Nova mestna sola v Gorici. V zadnji scji cbčinskega ."-veta ie bii kpre- jtt načrt za novc, f.olskc. roslcpjj v u- lici Cateriua Ptrcotto, ki 'bode stalo 45 tisoč kron. Takr, dcbc naši liaški soni;- ščanje zopet novo učilnico, slovenski davkoplačevalci v incstii 'uiliiio plačj- vati it nizre 0c\<\- 0r: iu prdcbiu -s!-rii!- kostic drugo dc.be pa Italijani. Neva kfavnica v Ocrici. 7x dolgo vrsto let zahtevajo mesarji in tudi dru- go občinstNo novo mestnc klavnico, kaiti stara, doli za kapucinsko cerkvijo, je res žc pravi Skandal za XX« stdctic. V zadnji sUi cbčirskcg;1. svc^a k. bil sprejet načrt in stroškov.nik za i'ovo klavnico, ki bo stala s prostorom vred 460.000 K, kakor je sedaj preračunjeno. Rzdi tatvine jc bil pripeljan v tuk. zapore neki Karl Oradnitzcr, star 19 let, doma iz Volšpcrk-a na Koroškein. Dva ptička brez perja je zajela tu- kajšnja policija. Eden jc neki Cirusovin Alojzij iz Trsta, drugi pa Peter Qaspa- ri iz Vidina. Osurnljena sta tatvine, za- dnji jc arctiran tudi radi zopetne vnuit- ve v našo državo. Dva meseca težke ječe je prisodilo tuk. sodišče nckeinu 72 let starcmu Jo- sipu Postel iz ^jdovščine radi dvakrat- nega pregreška proti nravnosti. Zarubljene krave je prcdal. Posest- nik Franc Maver iz Ajbe je bil dolžan večjo svoto denarja svojemu sosedu Mohorju Vidiču. Vidič je tožil in dal za- rubiti Maverju živino, toda Maver se za rubež ni dosti brigal in je prodal za- rubljeno živino. Sodisče je prisodilo Maverju za ta »trud« 48 ur zapora zr enim trdim ležiščem. Pazite na orožje! Neki Albert Cer- ne v Prvačini je tako nerodno ravnal s strelnim orožjem, da«je zadel v levo nogo tovariša Semula in ga tako ra- nil, da je isti moral v bolnišnico. # Bodočnost Opčin pri Trstu. Pred- no je dobil Trst železniško zvezo, do ' leta 1857, so bile Opčine torišče vsjga trgovskega proineta, kajti tod je pc- Ijala glavna dovozna cesta v tržaško- luko. Iz onih časov stoji tudi obelisk kot spomin na cbisk cesarja Fcrdinair- da 1. 1844. A kljub temu, da je po ctvo- ritvi južnc železnice glavna cesta, ki vozi skozi Opčine, za večji promet že skoro brez pomena, se ta lepa vas tr- žaške okolice vedno razširja in skoraj ni kraia, kamor bi Tržačani tako radi zahajali, kot na Opčine, ki se bodo po- sebno še povzdignile z novo žclczniško prcgo Opčinc-Herpelje. Zraven vsega tega pa misli poseben italijanski komi- - te s pomocjo raznih interc<-iranih čini- teljev zgraditi pri sedanjem obelisku novo moderno opremljeno letovišče v» dolgosti 110 ni in zadej za tern ogra- diti 1000 štirijaških metrov obsežetv prostor sedairiega gozda ter ga spre- meniti v rajski vrt za oddih tujcem in Tržačanom. Razume se. da ve bodo s temi naredbami tudi italijanska tla u- trdila. Iz Ogieja poročpio. da ir tam te dni zboroval odsek za izboijšanic o^l' ;ske- ga ozemlja. Z ozirom na vlabo r'onarpo stanje so bila svoj čas ustavHena vsa dela, letos se bode morda začclo z nova Prestolonaslednik v Mirarnaru. — Kakor porocajo'iz Trsta, prides. fetoS- , nio sDornlad nrestolonaslednik nad\oj- celo druzino v Miramar. Ze sedaj se Jakob Miklus mizar in lesni t r g e v e c ^s= v Podgori «- ia voclc železništeea iosta fn« miA, Jb pmljt ptoti Gradtlki) o o o Trguje tudi z opeko vsake vrste, iraa veliko zalogo vsakovrstnega »rdega in mehkega lesa, ima tudi vsake vrste grede, tramove 33 od 3—12 melrov dolge in 3 3 od 3—12 doIot debele. Perjeiablaslne po lelo niskiu cenah. 1 kg razcepljenega sivosa porja 2 K; hn1i$p vrsti» 2 K 40 v; polubelo najboljäe K2 80 t; <5isto belo 4 K; belo. pub 5 K 10 v: 1 kg naifiiiejSe belo raicepljtno 6 K 40 v, 8 K; \ ksr puh-perja, sivo K 6, 7; belo fino 10 K; najfinejšV prar.o 12 K. Pošiljatev 5 kg, poštnine proslo. *• Izgotovljeua posteljtia oprava iz gostega, rdečega, plavega, bt'loga ali ruraen- kasteaa nankinga: 1 pemica dolga 180 cm. äi- roka 120 cm ter 2 blazini vsaka po SO cm dolga ter 60 cm široka s finim, trpežnim puhom K 16 s pol-puhom K 20. s finim puhom I. vrste K 24; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K ; biazine za pod glavo K 3, K 3-51), K 4. Per- nice 200 cm dolge in 140 em široke K 13, K 14-70, K 17 80 in K 21. Pernati madraci iz raoč- nega križastega Gradlna 189 cm dolgi in H6 cm siroki K 1250 in H80. Razpoäilja se proti povzntju, in sicer od K 12 poštnine prosto Neugajajcče sp zamenja ali pa se vzame nazaj ter 8p vrne denar. Ceniki za- stonj in poštnine prosto. 5. Benisch, Deschenits št. QQ2, Češko ^upujte samo dvokoles?! „ALTENA", francoske vrste,i ki so najtrpežnejši in na boljši bodisi za na- vadno rabo ali za dirke givalni strojiOrigiii rt 1 „Victoria* ^so naipraktiöncjäi za vsako hišo. Isti Blužijo za vsakovrstno Si- va nje in štikanje (vezenje).Stroj teC*' brrzsumno in jc jako trpe- žen. Puäke, saniokrese, slaino- reziiice in vse v to stiuko spa- dajočeprcdmele se dobi po to- varniški ctMiipri tvrdki ;Keršeuani i Cuh, . G O R I C A - Stclnl trg it. S iiibljiiskii trail] liaiika" pohica i Cm Centra la Ljubljana podiužsiee : Celje, Celovec Sarajevo. Snlit. Tr