4i78. V Gorici, v soboto dne 4. julija 1908. hbaja trikrat n& teden, in sicer t torek, Četrtek {n soboto ob 4. ari popoldne ter "stane po poŠt ptejemana ali v Gorici na dom poBiljana: vse leto ........15 K TofeaJ XXXVIII. . tO Posamične Številke stanejo 10 Tin, „S0Č4" ima naslednje -zrodna priloge; Ob no-»ent letu „Ialipot po GorlJkem in Gradiltanskem" in .Ealipot po IJobljaut In kr&ajskib mestih", dalje dva trat v leta ,t?owi reč ideliric; fitraiko?M ^ltirtl»T trn". Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki uliet Ste t. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabr5«ek H aarotila bre* doposUae a&roCBine se ne oziramo Oglasi in peslaaice «*.» raCunijo po LVsit-vrouih c> »iskan«/ !-krat 1« t, 2-krsC. M v, :Mrau.ti . v vpaks «»,»• Večkrat pt» uojjiAibi Vecre t-r'»f p« prostoru. -— Kfki&me in spiti * urejjuškun dvla ".iu v vrsta. Za oK.'ifci> in viieltuo ojjiaaov odkianjaiito vsako odgovornost »Vse ta narod, svobodo in napredek!« Dr. K. LavriČ. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gonoi v I. nad 11. Z urednikom je mogoS? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5, popoldne; oo nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v. Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. UaroSntao In oglase Je plaCati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druga reCi,. katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo la apravntstvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »So5e« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-ie tobakaroah: Sohwarz v Šolski ul., Jellersitz 7 Nunski ul, Ter. Lebau na tekališču Jos-Verdi, Poter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališBni ulici, I. Matiussi v ulioi Formica, I. flovafiski v Korenski ulioi St. 22; v Trstu v tobakarni LavrenSifi na trgu della Casoruu. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K a v č i t mGorici. TaUfon ll. 83. — »Gor. Tiakaroa« A. GabrSžck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. z vsakim* vinarjem se pomaga, če bi so nabralo jutri v vsaki vasi na Gori- ! ikem nekaj za družbo sv. Cirila in Metoda, bi se dosegel že lep prispevek ! V Gorici priredita v korist družbi veselico ..pri jelenu" moška in Ženska podružnica, v dopisih iz ajdovskega okraja je povedano, da priredita podružnici v Ajdovščini vrtno veselico v korist družbi ! Nuj so /.ganejo tudi drugo podružnice ter mij nabirajo jutri vsaj priripovke. Povaodi naj se zganejo, po* vsodi naj so nabira /a prepotrebno družbo, da bo mogla vedno lepšo vršiti -vojo nalogo z ustanovljanjom Šol ob moj ali. Na jesen otvori družba slovensko ljudsko Sojo v Krminu, kjer jo taka Šola nujno potrebna. Slovenci! Vsi, brez razliko, praznujmo jutri pravnik svetih bratov Cirilu in Metoda h polaganjem darov na oltar domovine ! Vsi, pravi.no. Tri Čehih dola vse za češko šol*ko družbo. Naj pripada tej ali oni stranki, vsak vitli v svoji dmšhi le cevko obrambno družbo ter jo podpira. Nemci podpirajo vsi svoj .Schulvereiir. Ko je pred kratkim imel glavno zborovanje „Schulveroinu, ga je klerikalni minister pozdravil tako navdušeno, kakor najhujši nemški nacionalni liberalci. Tu ku nič no prnša, kd«j vodi družbo in kdo ne, če je teh ali onih strankarjov' več v odboru, marveč gloda se na namen. Vsi Nemci se združujejo v namenu : ponemčiti nas. In vsi Lahi to edini v namenu : poiaščiti nas. V nedeljo je imela „Logau v Gorici veselico, pri kateri so inkasirali 1900 K. Podružnica je v rokah liberalcev, ali klerikalna „L' Keo" je te dni s ponosom povedala: tudi mi, laski klerikalci, smo bili navzoči. Nemci in Lahi se* združeni proti nam, Cehi so edini v svoji šolski obrambni družbi kaj naj storimo mi na vse to V! Pač samo to, da se zdru« ^aj> narodni praznik. Drevt bodo n.iznanjali kresovi Sirom slovenske domovine, da bomo (l hajali jutri naš narodni praznik, praznik svetih bratov Cirilu in Metoda, po katerih nosi ime naša šolska družba. Opozarjali smo že nekaj časa na ta praznik in danes na preddan So opozarjamo goriške Slovence na jutri-nji dan, ker želimo, da bi ta dan prinesel uasi šolski družbi mnogo haska. Naša šolska družba su\ Cirila in Metoda bi morala bili nam pri aren So ! vsa drugače nogo se sedaj za njo brigamo. Lo poglejmo Obe, kako pridno in vestno, ob vsaki priliki, dan na dan, nabirajo za svojo ftidtdco družbo. IV : glejmo Neir.fo, kako podpirajo svoj »Srhulvereiri«, in ozrimo se na na.Ao sosedo b';ho, koliko žrtvujejo za svojo »bego«. Nemška in luška šolska družba sla a^ivhivni, naša pa je obrambna. NV>isci in Lahi nastavljajo svojo >sul-vrit«su*ke< oziroma 0L«»giuo- šole lam, kji-r upajo ujeti kuj slovenskih otrok v vo|t* kremplje, Mi pa se branimo; na.šo druzbine Šole so braniki proti poučevanju od naših sosedov. In ker se branimo, kakor se branijo Cehi, bi morali največjo pozornost obračati družbi sv. Cirila in Metoda, stalno jo itw»li pred očmi ter ko jo opominjati ob vsaki priliki. Koliko prilik se zamudi po raznih shodih, veselicah, bo-člankih, porokah, veselih dogodkih itd. Ah oe -;e zamuja, n a j so n e zamudi v .saj j e d nega d ne, to j o 5. julija vsakega leta. Ta bodi naš narodni praznik, posvečen družbi. Conski Slovenci ! Praznujmo ta pravnik lepo, dostojno, praznujmo ta praznik ?¦ ti*m, da vsak žrtvuje nekaj ¦ žimo vsi v na§i šolski družb: ter vsi za družbo. Vsak vinar je dobrodošel, ! jednako delamo za njo. Namen nam mora lebdeti pred očmi, velika potreba ljudskih iol ob mejah, da se nam ne izveri ljudstvo tam, mora nas ogrevati, da podpiramo vedno našo šolsko družbo, posebno pa Še mora nas navdušiti v to svrho jutrišnji praznik sv. Cirila in Metoda. Zato kličemo na vsakega posameznega : tlutri 5. julija 1908. mal položi dar domu na olraH Slovenske ay, društvo »Kras" slovenskim abiturijentotn! (Konec.) Vsled našo brezbrižnosti je prišlo do tega, da je toliko Nemcev med tukajšnjimi uradniki. Pri nas m vso premalo brigamo za I »osno. Kako slabo ali bolje rečeno, nič nismo poučeni o tukajftnlh razmerah; gotovo ve vsakdo vet o Prusiji* kakor o liosni. In vendar moramo posebno mi Slovenci vso pozornost obračati na jug ; tu jo naša bodočnost l Le ako se bomo v velikem Števila oglašali, bomo preprečili nadahije usUjevanje Nemcev in Madjarov l" To so zlute besede, ki so vredne, da si jih vcepi vsak slovenski tehnik globoko v srce. Pridite v naš krog vsi, ki se čudite poklicane za te stroke — posebno slovenski realci •- in stremite z nami za skupnimi cilji I Konečno vsaj nekoliko o našem društvu. „Krasu se je porodil pred dvemi leti iz bivšega BSiovenijauskega kluba jugoslovanskih agronomov na Dunaju". Kajpada je še v povojih, a svesti smo si, da ne po naši krivdi! Nedostnja nam primernih podpor. Naša vna-a.«a podpora so nam edino naši vrli starešine, podporni član g. ravnatelj G. Pire in Mariborska posojilnica - katerim izrekamo na tem mestu najtoplejšo zahvalo. Vsa ostala usša slovenska javnost pu ni dokazala do sedaj »iti najmanjšega smisla in zanimanja za uaso Htvar. No, upamo, da se nam jo posreči i v.strajnim delom prepričati, da smo njen najvažnejši naragfiaj in ,da se nas potem spomni. Društvo je nepolitično in zgolj strokovno. Ia da bi čim vspešneje delovalo, je hotelo' biti tudi nestrankarsko. V začetku je vabilo tudi klerikalne dijake v svoj krog in jim v društvenih zakonih zajamčilo popolno jedna-kopravnost. Le ti pa so naše povabilo korpo-rativno odklonili — naravno, Slovenci moramo imeti tudi »klerikalno" agronomijo 1 Krasovo geslo je „delou I Z delom hočemo pomagati najprej sebi, potem pa svojemu narodu. Društvo si je nabavilo že lepo strokovno knjižn.« in danes skoro lahko rečemo, da imamo že vse knjige in skripta, ki jih potrebujemo za Svoje Študije, društvo je zastopano v Yseh važnih komitejih in skuša vplivati po možnosti na zboljšanje razmer za slovanske agronome na zemljedelski visoki šoli, Treba nam je le dosti in dobrega naraščaja in potem smo prepričani, da bo zavzemalo dobro mesto med drugimi slovanskimi akad. društvi na Dunaju. Društvo daje abiturijentotn dragevelje vsa pojasnila, ako se obrnejo na njegov naslov: Akad. dr. slov. agronomov „Kras" na Dunaju, XVIII. Hochschule fiir Bodenkultur. Po 15. juliju dajejo pojasnila sledeči tovariši: Ivan Možina, stud. ing. forest., Novomesto; Albert Vedernjak, cand. ing. agr., Ljubljana, Rimska cesta 28; Vojko Koprivnik, stud. ing. iorest., Maribor, Villa 111. Vojko Koprivnik, Albert Vedernjak, t. č. tajnik. t. č. predsednik. DOPISI. Iz goriške okolice. Iz občine Bate. — Na nebohod nas je zopet počastil Častiti gospod Ciril Metod Vuga, bivši naš kurat, sedaj vikar v stolnici v Gorici. Koj ko smo ga zapazili, smo mislili, da so kakšne volitve zopet pred durmi, a varali smo se, prišel je namreč blagoslavljat zastavo »Marijinim hčeram", katere je posebno ljubil. Za časa, ko je pastiroval pri nas, je bil zelo simpatičen iu nam bil priljubljen; kazal se je zelo kmečkega prijatelja, ali oglejmo si neko- Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = lfTreh mušketirjev". - Francozi apiaal: = ALEXANDRB DUMAS. -=^= (Da!I» * ¦ Duhovito! vsklikne Slazarin. Keanično, pritrdi Porthos; sedaj razumem... Sredi ulice Fetits-Camps je vstavila kočijo druga patrulja. Kdo je V zakliče vodja patrulje. Skrijte se, Monseigneur, pravi d1 Artagnan. In Mazarin se tako stisne med prijatelja, da sta ga Čisto zakrila, ~- Kdo je? ponovi isti glas nestrpno. In d' Artagnan začuti, da se je nekdo postavil pred konje. Skloni se do polovice trupla iz kočije, rekoč: — Ej, PlancheU Vodja patrulje se približa: bil je v resuici Plan-chot. D' Artagnan je spoznal po glasu svojega nekdanjega lakaja. — Kaj, gospod? pravi Planchet, vi ste? * — Eh, da, dragi prijatelj. Porthos je dobil hudo rano z mečem, in peljem ga v njegovo poletno hišo v Saint-Cloud. O, kaj res? pravi Planchet. —• Porthos, pravi d' Artagnan, čo morete še go- voriti, dragi moj Porthos, recite besedico našemu Planchotu! j Prijatelj Planchet, izpregovori Porthos z bolestnim glasom, zelo sem bolan, in če srečaš kakega zdravnika, mi storiš veliko veselje, če mi ga pošlješ. -- Ah, moj Bog! pravi Planchet, kaka nesreča! In kako se je to zgodilo? Povem ti jaz vse, pravi Mousqueton. Porthos globoko zavzdihne. — Naredi nam prostor, Planchet, pravi d'Artagnan čisto tiho, sicer ga ne pripeljem živega tja: pljuča so ranjena, prijatelj. Planchet zmaja z glavo, kot bi hotel reči: Če je tako, pa ne bo dobro! Nato se obrne proti svojim ljudem, rekoč: Pustite dalje, prijatelji so. Voz se odpelje dalje, in Mazarin, ki je bil med tem zadrževal sapo, se ojači ter zopet dihne. — Bricconi! zamrmra nato. Nekaj korakov pred vrati Saint-Honoro so srečali tretjo četo; možje, ki so tvorili to stražo, so bili zelo sumljivi, podobni so bili prej banditom nego poštenim ljudem: bili so to sodrugi Saint-Eustaškega berača. — — Pozor, Porthos ! pravi d' Artagnan. Porthos stegne roko proti svojim pištolam. —- Kaj pa jo ? vpraša Mazarin. — Monseigneur, zdi se mi, da smo zašli v slabo družbo. K vratom kočije stopi neki Človek, ki je imel nekaj kosi podobnega v roki. — Kdo je ? vpraša ta človek. — E, sitnež, odvrne d' Artagnan, ne poznate li kočije gospoda Princa ? — Princ aH ne princ, odvrne oni, odprite! mi stražimo vrata, in nihče ne odide skozi vanja, da ne bi mi vedeli, kdo da je. — Kaj je storiti? vpraša Porthos. — Pardieu! dalje moramo, odvrne d' Artagnan. — Toda kako? pravi Mazarin. — Skozi ali pa čez! Kočijaž, v galop! Kočijaž dvigne bič. — Niti koraka dalje! pravi človek, ki je bil videti vodja teh ljudi, sicer prerežem kite vašim konjem! — Vraga! pravi Porthos, Škoda bi bilo! Živali me stanejo svojih sto pištol vsaka. — Plačam.vam jih po dvesto, pravi Mazarin. — Da; toda če jim porežejo kite, tudi nam po-režejo vratove! — Nekdo prihaja proti meni od te strani, pravi Porthos; ali naj ga ubijem? — Da, s pestjo, če ga morete: ne streljajmo do skrajne sile! — O, če ga morem! pravi Porthos. — Torej pridite odpret, pravi d' Artagnan onemu, ki imel koso ter vzame v roko pištolo, držeč jo za cev, da bi udaril s kopitom. Mož s koso se približa. Kakor se je bližal, se je sklonil d'Artagnan na pol iz kočije, da bi se bolj prosto gibal; njegove oči so se srečale z beračevimi, ki jih je osvetljevala luč svetilke. (Dalje pride.) Jutri nonoldne „k jelenu" k veselici v nrid družbe sv. C. in M. liko posledice njegovega delovanja. V naši občini bo bili v ospredju možje bolj tako naprednega mišljenja, zato pa so tudi dobro za nas skrbeli, tako da smo plaCavali obe. de-klade po 30 do 40%; tudi so se popravljale dobro občinske in druge poti. Ker pa ti možje niso bili po njegovi volji, nam je ukazal pri obč. volitvah, da moramo voliti samo »katoliške" može v storašinstvo, kakor so n ključarji", organieti in tem enaki, in res ubogali smo. Uže za leto 1907. nam je ta katoliška občina naložila 100% ob5. doklart, a za letos Btojie in strmite, ljudje božji: 328% j ftitatelji bodo gotovo mislili, da se zida tukaj pri nas kak velik nov farovž ali cerkev, ali nič tega ne, ker to vse so naši predniki preskrbeli; čuditi se je le deželnemu odboru, kako more take proračune potrditi. Ali najbrže, da bode tukaj taka pomota, kar se je labko zgodilo, ker župana imamo, ki ne zna citati, tajnika, ki ne zna pisati oziroma slabo računati. Kako bodemo plačevali te doklade, ko nam je uže lansko leto suša polovico pridelkov uničila, letos pa skoro vse. Nimamo poti, nimamo vode ne za ljudi ne za živino, sedaj se je napeljala nam neka voda iz pašnikov, koder se krave pasejo. Pomislite si, kaka mora biti ta voda. Za človeka je neužitna, smrdljiva, da se lahko kaka kužna bolezen uname. Kje je politična oblast, da tako malo pazi za naše zdravje. Kje so naši zastopniki? Iz ajdovskega okraja. IZ AJdOViČlOft. — Dne 5. t. m. prirediti, tukajšnji podružnici Ciril-Metodovo družbe v proslavo Cirit-Metodovega dne vrtno veselico na javnem občinskem vrtu pred cerkvijo. — Vspored obsega: srečolov, petje, sviranje narodnih godb. Vrt bo čarobno razsvetljen, prižgfc se kres in umetalni ognji. Postavijo se stojnice z raznim: krepil:. Otvoii ~s nova krčma in pivarna. Na udeležbo vabi se uljudno občinstvo vseli slojev in vsake starosti. Pridite vsi, da združeno proslavimo narodni praznik vseh Slovencev. Pričetek ob 6'/, na večer. Vstopnine ni. Združena odbora. Iz krminskega okraja. (Z zapadnlh Brd. — Prireditelji veselice na Križadi se tem potom najiskreneje zahvaljujejo vsem onim, ki so pripomogli v to, da je vspela lepo narodna veselica. V prvej vrsti sokolskima društvoma iz Gorice in Pr-vačine, kolesarjem in drugim izletnikom. Oddolži naj vse zavest, da podpirate svoje obmejne brate in sicer to z velikim vspehom. Veselice v obmejnih krajih niso le namenjene zabavi, ne, namenjene so vzvišenim narodnim namenom. Zato se jih tudi prireja na tem kraju in v bodoče se jih bode še, zato se priporočamo že v naprej. — Gmotno sicer ni dobro vspela, ali tolaži nas to, da je dosegi«* svoj namen. Da ni bila prav dobro obiskana, je nekaj opravičljivih razlogov, a žal da je v nekaterih vaseh še premalo zanimanja in premalo zmisla do narodnih veselic. Križada vendar ni daleč, kraj je lep, vse ceste iz Brd se tam križajo, in vendar ni bilo iz nekaterih vasi prav nobenega izletnika. To narodno veselico so posetili tudi Beneški Slovenci, kakih 15. Živo jih je zanimalo vse in izrazili so zadovoljstvo. Posebno so jim dopadli Sokoli in dekleta v narodni noši, kako pogumno in zavestno so stopale pri sprejemu češ: vidite nas, me smo tudi čuvariee ob jezikovni meji I V obče ^e vspela veselica prav v redu, ako bi nam bil dež nekoliko prizanašal, položili bi na domovine altar večji, znaten znesek, česar pa sedaj ne moremo storiti. — Oddelek prvaške sokolske godbe pod vodstvom Iv. Peršiča je naredil svojo dolžnost v občo zadovoljnost. Jih toplo priporočamo. — Vnovič srčna hvala vsem za-(vednim 1 Iz bovškega okraja. Iz Bovca. — Nudi se nam zopet prilika, da opišemo vam nekaj činov in zaslug (1) naših veteranov. O splošnih koriBtih sicer ne bodemo razpravljali, ker vsaki treznomisleči Bovčau vidi, da jih - ni. Omenimo pa to, da se društvo vedno baha, kako podpira v bolezni revne, onemogle člane in v slučaju smrti da plača tudi pogrebne stroške. Poglejmo I Pred nekaj časom umrli njih dolgoletni ud K. V. je plačeval redno določeno udnino do visoke starosti. Ko ga je pa starost dohitela, da je moral obležati ter prenašati največjo bedo, se nico hoteli spomniti, da je potreben kakšne podpore. Sklicevali so se na to, češ ni plačal udnine. Kako naj bi bil pa revež plačal, ker je bil v bolezni po-polnoma brez sredstev. Konečno niso plačali tudi pogrebnih stroškov in še celo pogreba se niso udeležili, ker je bil siromak. Dalje n. p. je želel pristopiti k društvu neki A. Z,, član uboge družine ; obrnil se je s prošnjo do predsednika in do več odbornikov ; ti so sklicali sejo tar ga niso sprejeli. Najbrže revnih ne sprejemajo več, ali pa so se zbali, da ne bo tudi on kakšne podpore rabil na stara leta. Nadalje' se nam dozdeva tudi sledeči slučaj nekako čuden. Pokojni M. B. je bil večletni ud društva, kar so sicer tudi sami na dan pogreba priznali ter ga nesli-tudi radi tega k večnemu počitku. Komaj pa je preteklo po tem pc dnij, rabili so različne izgovore, samo da jim ni bilo treba pogreba plačati, za kar so bili tudi naprošeni. Take koristi se torej uživajo od naših veteranov; sicer si pa lahko vsak sam komentar napravi. Kakor se čuje, nameravajo prirediti tudi meseca avgusta slavnost, pri kateri bode bia-goslovljenje njih nove Jane". Glede kumice si niso upali y Bovcu niti prašati, ker so se bali, da ne ostanejo v posmehu z dolgim nosom. Dobili pa so neko — čujte -— Nemki-njc iz Beljaka. Ž njo pride, kakor smo slišali, tudi večje spremstvo Beljaških ttheiIov'.»/". Morda zasledijo tudi kakšnega „buršau za slavnostnega govornika; v Bovcu se v tem oziru sploh nobeden ne usede na veteranske limanice. Pričakovati je torej prav ginljivih govorov' gotovo bodo veterani od ginjenosti solze pretakali, da se jim morda še uniforme v njih operejo. Poživlja se si. občinstvo, če se že kdo te „parade" udeleži, naj si obuje škornje ali galoše, da si ne bo v veteranskih solzah nog zmočil. Nadejamo pa se, da udeležbe razun veteranov in „heilovcev" ne bo nobene, ker nam Bovčanom nič kaj ne impo-nira „heiltt, temveč kličemo jim raje že v naprej: le proč od nas I Domače vesti. Na predvečer goda sv. Cirila in Metoda. — Ko se dre v i na zemljo spusti rahlih kreljuti mrak, ves pretkan z nežno poezijo poletnega večera, ter s tisoč lin in linic priplava vsesobotna pesem o delopustu, tedaj bodo* na hribih in gorah in dolinah sirom slovenske domovine zaplamteli visoki zublji in ognjenih jezikov deklamovali slavnostno himno: kako sta pred tisoč leti s toplega juga, odtam kjer morski valovi pljuskajo ob zidovje solunsko, med velikomoravske Slovane prispela v meniški halji sv. brata Ciril in Metod, „z omiko vero vred noseč, z obema narodnost družeč"; kako sta precej po svojem prihodu v pokrajinah, kjer „vitežki" Madžar pravkar slovaški deci zapira narodno šolo in kjer po njegovi zaslugi za vedno iz-zveneva izrazita goyorica prekmurskega Slovenca, z neumorno vztrajnostjo razvila slovstveno delovanje, ki bi bilo slovanski zgodovini odkazalo vse drug tir od današnjega, —-da z aziatskih planot ni prihrul barbar Arpad ter se kot zagvozda vrinil med ogromno slovansko maso, ki je do tedaj nepretrgana valovala od baltskega morja do sinje Adrije; in kako danes razcepljeni slovanski narodi zopet začenjajo znašati kamen za kamnom, da bi se zgradil most, ki bi naj v obliki kulturne slovanske vzajemnosti znova spojil bregove, ki jih je pred veki razrinil mongolski divjak. Tako bodo govorili plamteči kresovi m j predvečer godu sv. blagovestnikov Cirila in Metoda. A v naših srcih bi njih plamen na zanetil ono razpoloženje, ki bi sledečega dne v njem sleherni Slovenec in sleherna Slovenka naj obhajala ta veliki, prvi naš narodni praznik, z gorkim srcem in darežljivo loko se poklonivši zaščitnikoma naše najidealnejše družbe, tiste dične „družbe sv. Cirila in Metoda", ki si je na prapor zapisala tehtno geslo: rešitev slovenske dece iz grozečih ji okov tujega duha, njih vzgoja na narodni podlagi in v domačem j eziku, ker „pai;; srca le domaČi glas mehko ao in sladko prilega, on srcu pravi ve izraz in spet mogočno k srcu sega, — domaČi glas le nosi spas!" Za družbo sv. Cirila fn Matoda nabrali dijaki tolminske pripravnice pri povratku od srečno vspelega izpita K 10--—. Hvala vrli mladini! Poroda. — Jutri se poroči na Voioskem gospod dr. Marijan Cukar, e. kr. finančni komisar v Gorici, z gospo Sidonijo vdovo p!. Marochino, rojeno GrškovU. — Vse najbolje 1 Dimi Zl »Dijaško kuhinji0. - Neimenovana št, 1 je izročila mos 'ji prispevek 1 K. Na račun m«sečnine jf* ->riŠlo 15 60 K. Zbrani gostje In domačini so darovali o priliki »domačega koncerta", katerega so priredili 2. VII. 1908. v hiši gosp. Cigoja tam bivajoči dijaki, U kron 28 vin. Ciril-Metodovi družbi. Ženska In moška podružnica Družbe s?. Cirili In Mfltodl» GJllcl napravita jutri dne 5. julija V vseh prostorih »Jelena" veliko narodno veselico v korist naši prepotrebni šolski družbi. Sodelovalo bo naše slavno pevsko in glasbeno društvo pod vodstvom gospoda Michla in pa vojaška godba. Na vsporeduso krasne pevske in godbene točke, srečolov z izboroimi dobitki, šaljiva pošta i, dr. Naše požrtvovalne gospe in gospodične bodo prodajale družbi v korist vino v buteljkah, različne jestvine, pecivo, razglednice i. t. d. Zvečer pa bode animiran ples v veliki dvorani „Jelena". Torej v nedeljo vsi k Jelenu! Vstopnina 50 v, začetek ob 5. uri popoldne. Na] praznuje jutri cela slovenska Goriška praznik sv. Cirila in Metoda z darovi za našo šolsko dražbo! (Dalje t prilogi.) Anton Jerkič edini odlikovani fotografski zavod za moderno fotografovanje in slikarstvo Gorica, Gosposka ul. 7 ¦ar* elektrofotografski -** ~-......——: ZAVOD----;------- T'st, V2a delte Poste IO, T. nadstr. Posnemanje izključno pri čarobni električn razsvetljavi s pomočjo* svetilke »Jupiter" do 9. ure zvečer. Soelocna norost. Novodošlo blago za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici iR trgovini z gotovimi oblekami = flnion Krušič, = krojaSki mojster in trgovec v Gorici lekališče Josipa Verdi štev. 83 In v podražili delavnici na Ti-aŠki cesti ? lastni Uši (t bližini g. Čraigoja). Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rav-nokar velika množina raznovrstnega blaga iz avstrijskih in angležkih tovaren najrazličnejših kakovosti za vsaki stan. Slovenska trgovina z vinom v Gorici! A. Gigoj & Nemec veletržca z vinom v Gorici ulica Mooicipio št 1. priporočata svojo veliko zalogo domaČih, istrskih, vipavskih in brislib belih in trnih vin. Vino pošiljata v sodih od 50 1 naprej v mesta na dom in po železnici na vse strani. fW~ na zahtevo, se pošiljajo vzorci franko in zastonj. ~"^H postrežba toci>a! 2*«K jal^o zidcpdc! ^Dospela je &«uga pavftja čevljev LovA moMu stanejo pat \0 feton Sobivajo se le v trgovinah I. Medved, Sorica. Priloia „Soče" it. 78. z ine t jnllja I VsIepnlBO 88 ftipllftlli ali poslali za Slov. bral. in podporno društvo v Gorici sledeči gospodje: AL B. K 2, Iv. Kavčič K 1, J. Bostjančič K 1, T. Hribar K 2, Andr. Gabr-šček K 960, prof. Seidl K 960, dr. Dereani K 9-20, dr. Turna K 7 60, M. Ah*c K 460, Luk Vinko K 360, KerSevani & Cuk K 3, Drofovka K 3, Andr. Jakil K 2, AL Zajec K 2, Cigoj K 1-60, Cotič P. K IGO, J. Mozetič K 1 GO, A. Bisail KI -40;*«ttefr Vug* K 120,Joa. IpavecK i, Arigler K 1, J. Zor-nik K 1, Lavne 70 vin., .Ter. Kopač 80 vin., Savnik 80 vin., Jeretič 60 viu., i. ivančič 60 vin., J. Pečenko 60 vin., Podgoruik 60 vin., Tomažič-60 vin., Vitori 60 vin., JLJ,.60.vin., Hrast 40 vin. Vsem gg. se prav prisrčno zahvaljuje odbor. 04|im h migi iiraianja, ali je res, da bo deželni glavar dr. Pajer in podglavar dr. (i regorčič, bodi tale: Ako bosta imenovana ta dva gospoda, je mogoče dvojno, namreč: bodisi m zgodi to v sporazumljeuju z nago stranko, — ali pa ju imenuje vlada, ne da je naš glas vpošte-vala. Ako obvelja prvo, tedaj bo deželni zbor - zboroval; ako pa se zgodi drugo, tedaj je vlada sama deželni zbor — razbila. Nove volitve pa prinesejo razočaranje vladi in klerikalcem, kajti že danes moremo dati zagotovilo, da niti dr. A. Gregorčič ne bo več izvoljen. Pika! KoKIltlil ptktiklRttl pri c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvo v Trstu je imenovan absolvirani pravnik Ivo Krile iz Gruža. Ki) je i Mam padpin 140.000 K aH frkiate vsak ikulaiti -- st. itm.vj s. Gorica, i. julija KK>S. — Slavno Uredništvo časopisa „Sočatt v Gorici, ulica Carducri št. 7. — I. nadstr. Na podlagi <%. 19 tiskovuega zakona vabi n& Slavno Uredništvo, da objavi v cenjenem listu „§ota", odnosno nn Članek »kaj je z državno podporo 140.000 K. aH vrhuuec vseh škandalov", objavljen v Štev. 73 z dur 23. junija 190H, sledeči Popravek: Ni res da bi bila dovolila država 140.000 K za kraje, ki uo bili prizadeti po suSi, in da bi bil po tegnil to podporo deželni odbor. ni res, da od državne podpore ni Kras do danes dobi! niti vinarja; n i r e s, da je det dni odbor po-rubil državno podporo za to, da je Furlanom vb«; seno daroval, dočitn je bilo slovensko prebivalstvo za vso podporo opeharjeno; marveč res je, da je dobil dezelai odbor za skupno nabavo krmo od države 42.500 K.; da se je $ tem denarjem moglo z velikim trudom deželnega kmetijskega urah &>no oziroma slamo nabaviti iz raznih dežel Monarhije oziroma Ograkega in pripustiti živinorejcem pj nižji ceni*, da so bili vdeleženi dobrote »kupne aabave sena obiloštevilno posebno tudi kraški živinorejci; da seno se je porazdelilo po ogromni večini v slovenskem delu d >žele, kjer je bila potreba vcfja; da niti Furlanom niti nobene nu drugem« se ni seno darovalo. Glede te za deželo velekoristne akcije deželnega odbora se je sestavil uataučen z listinami opremljen račun. -- Deželni odbor. Deželni glavar: Pajer. Stilih |iWI2bl je imela v preteklem leta f>46 učencev, med temi je bilo Slovencev 272, Lahov 226, Nemcev pa le 46, a še od teh ni nikdo domačin. --Žolako leto so dovršili: 70 z odliko, 375 prvi, 38 drugi, tO tretji red: ponavljalo! izpit bo delalo 33 učencev, II pa je ostalo neiz-prašanih. Včeraj se je oglasilo k vsprejemnemu izpitu 47 Slovencev in 3."> Lahov z Nemci vred. Za tako gimnazijo so nam vrinili zopet dva nova nemška profesorja. U potrpežljivost našega ljudstva, kje so tvoje meje *t \ Silit!!« 0Mt}lkl M 1'Mldji: I b. razred: -los. Bežek iz Gorice, Marij Kogoj iz Trsta. Franc Lozar iz Vrtovina, Andrej Va-Uc iz Skrilj, Vaclav Vrtove c iz Velikih Zabelj, Stanko Žitko iz Bojana. -— I. c. raz- -red: Valter Cazafura iz Maribora, Franc' Furlan iz Branice, Alojzij Tomšič iz Gorice. II. b. razred: Andrej Če boki i iz Kreda, Leopold Dominko iz Gorice, Bajko L a panje iz Bilj. III. b. razred: Alojzij Cejan iz Vrtojbe, Franc Gruden z Na-brežine, Alojzij Kodrmac iz Hruševlja, AntonMatelič z Livka, Anton Zorn iz Pmčine. III. c. razred: Marij Ferjančič jz Gorice, Fran Ktsiša k Gorice, Josip j«SJ*jMMU%I^^ razred: Frauc Terčič iz Biljane, Lsnard 'Velikonja iz Dola. V. razred: Adolf Ivančič iz Kobarida. VI." razred: Anton Brumen z Nabrežja©, Josip, Pob. s Srpenice. VIL razred: Andrej 15udal iz Št. Andreža, Jo^ip Marko-čič iz Št. Andreža, Alojzij Vrtove c iz Velikih Žabelj. VIII. razred: NorbertKorže iz Hibuice na Štajerskem, Ivan Mozetič iz Mirna, Anton Ton ki i iz Gorice. LlfBI piKtlll ttlkljJBjI |l|SKdjl prinaša na prvem mestu razpravo: „PsychoIogische l?n-tersuehungen iiber den Iogisch- formalen Bil-dungswert des altklassischeu Sprachunter« richtes- iz peresa g. profesorja dr. Oz v al da. V pflprailjltltl raznil za gimnazijo je bilo 43 učencev. Med temi so končali leto z odliko: Milan Bekar z Voloskega, Mirko B u-din iz Zalošč, Josip Gabršček iz Ljubina, Mirko Logar z Opčin, Mak bo M a v r i č iz Fojane, Josip Med vež z Livka, Fran Miki avič iz Soče, Leopold Pertot z Nnbre-zine, Kdvard H o ni iz Trsta, Anton Skubin x Vršnega, Alojzij Tur k iz Komna. ttl jllfllZlJi je bilo učencev iz Gorice 122, iz ostalega Primorja 374, drugi iz raznih dežel. Sprijeni Izpiti M gllflazljl >.seni bodo dne 16. septembra. Vpisovali se bodo učenci za prvi razred dan prej, to je 15. septembra. Jmi »stol lojeicii Ptvskiaa ii oJisbimii IfVilri v Gorici dne 2S./6. 190H. v Trgovskem Domu, katerega smo že na kratko omenili, je bil vhhpI pojav v našem narodnem življenju iu kaže, kako napredujemo Slovenci v (Jorici od lota do leta. I/ skromnih početkov je vz-rasflo Pevsko in glasbeno društvo v velik zavod, ki konsekveiitno iu mirno pripravlja kulturno polje. Nastop se jo vršil v primernem času 1 , ure ter bi moralo vsega skupaj nastopili 25 gojencev in gojeuk, od katerih sta odpadla dva, tako da je nastopilo 23 gojencev vsak le po enkrat. Menjaval se je nntop učencev klavirja z učenci na gosli in je docela prav, da so se gosli spremljevale po klavirju, kar je dalo nastopu več Življenja. Spremljal je na klavirju voditelj šole g. M i c h 1 sam. Nastop učencev gosli je bil prav dober, onih na klavirju srednji. Grajati je pri gojen« kah na klavirju posebno nepravilno in neenako držo telesa in rok in nesigurnost v taktu. Klavir je ravno oni instrument, ki ima vzgajati taktno Čustvo, kakor so gosli vstvarjeno za io, da dajejo večjo prostost ritmu, zahtevajo pa več izraza. Glavna hiba gojenk klavirja je torej premajhob pozornost pri taktu, seveda tudi ne pridejo do pravega izraza ter je izvajanje premehanično. Tudi izbrani kla-virni komadi so bili precej monotonni in mnogo premalo karakteristični za posamezne oddelke. Ilazmerno dobro so nastopile Gabrijela Božič, Ema Mozetič in Jerkič Antonija »z višjih oddelkov, Kraševec Olga in Močnik Amalija iz nižjih. Gojenci na gostih pa bo nas semtertja prav presenetili. Posebno dobro je nastopil Frnest F a n i n g e r, ki je kazal ne le čist lok, marveč se je znal prav zamisliti v svoj instrument in je izvabil čiste in ftiteče zvoke, tako da upamo, da z njim pridobimo malega virtuoza, ako se bode z dosedanjo unemo učil. Izvrstno je nastopil Anton N e f a t, prav mnogo obeta B i r a a Josip, ki je pokazal izmed vseh največ tehnike in pridnosti. Manjkalo mu je sicer izraza, ali gotovo je, da l?irsa, hitro ko premaga vse tehnične težkoče, pride do samostojnega izraza, in upamo, da v par letih v Birsi do-bimo prav virtuozuega godca. Manj zadovoljil je, dasi je bil prav dober, Silvan Pečenko, ki je v prvih tečajih obetal mnogo več. Pridnost so kazali Josip Čer no ta, Anton 0 s val d, in prav dobro je nastopila velika . večina gojencev nižjih razredov: Oskar G a- j b r g č e k, Miroslav C a h a r i j a, Avgust P e r- j t o t, Anton P i'rib. Komadi za gosli so bili jako srečno izbrani, teko da je vsak nastop pokazal različen ritem in tempo in izraz, kar je utis znatno dvignilo. Občinstvo je bilo sestavljeno večinoma iz gojencev Sol, in skoraj z obžalovanjem moramo koustatirati, da se je-udeležilo nastopa le malo staršev in naSega boljšega občinstva. Pri tem moramo še dostavljati, da je leto, kakor žal po navadi, s prepoznim prihodom motilo izvajanja. Tudi ni prav, da se k nastopu vodijo majhni otroci, ki s svojim preprostim obnašanjem motijo. Konstatirali smo tudi odsotnost vseh javnih faktorjev, dasi društvo uživa precejšnjo subvencijo od države v svrho vzgajanja mladine. Ni bilo ne zastopnika okrajnega Šolskega sveta in glavarstva, še manj pa zastopnikov srednjih in javnih šol. Posebno voditelji naših srednjih šq1 bi morali prihajati se prepričat, kako društvo izpolnnje svojo nalogo. Prepričali bi se, da jo dobro in lepo izpolnnje, prepričali bi se tudi, kako odurno je napadati tako eminenten šolski in kulturni zavod, kakršen je Pevsko in glasbeno društvo. X. Ni tuklj$(l|l rillM so tudi skončall letos šolsko leto. Sprejetih je bilo v začetku leta učencev 501, izstopilo jih jo tekom leta 78, ostalo torej koncem leta 428. Po narodnosti je: 143 Slovencev, 217 Lahov in 54 Nemcev. Z odliko jih je končalo šolsko leto 11, prvi red jih je dobilo 283, drugi red 72 (v prvem polletju 137 l), tretji red 8; ponavljal-nih izpitov je dovoljenih 46! Iz Gorice je bilo učencev 128, z dežele 144, drugi iz raznih dežel. Z rezultatom na realki ne more biti nihče zadovoljen. Kako se dela z mladino na tem zavodu, se vidi iz tega, da je bil rezultat koncem prvega tečaja strašno slab, sedaj pa se je nekoliko zboljšal. To kaže, da ni bil opravičen slab rezultat koncem prvega polu-letja! Pred vsem pa bode v oči dejstvo, da je izstopilo 78 učencev t Kdo jih ima na vesti?! Uavnntolj Gassner s svojimi pajdaši naj izpraša svojo vest. — Zahtevamo, da se to človek ne vrno več v Gorico! Odllfinjikl m rillkl. ¦ Na realki je letos 11 odličnjakov, med temi Slovenci: v I. b. razreda Anton GasperčiČ, v III. a. raz-redu Alojzij Medvešček, v V. razredu Ivan Juvančič in Anton Terčič. Sprejmi Izpiti na rulkl t )mil bodo 15. septembra. Vpisovali se bodo učenci za prvi 1 razred prejšnji dan 14. sept. ! OteMt »ollti. i lipami! iujmljl, ki so I ' se vršile te dni, so pokazale, da so klerikalci j v tej veliki občini popolnoma ob vsako moč. V tretjem razredu eo dobil naši 342 glasov, klerikalci 7; v drugem naši 94, klerikalci 21, v prvem razredu klerikalcev sploh ni bilo blizu. Med izvoljenimi v tretjem razredu je tudi deželni poslanec in dosedanji župan Fr. Obljubek. Vsa čast vrlim volilcom, čast zavedni kojščanski občini 1 ll mesti, — «Tisti „rodoljub z dežele", , ki se je delal tako velikega narodnjaka v ! ,Oorici* nasproti slov. bralnemu in podpornemu društvu ter je mogočno govoril o „na-rodnem grehu", je sam velik narodni grešnik. Kajti kupil je te dni pri zagrizenem Lahu . objekt večje vrednosti, kakorSnega bi bil prav lahko dobil pri slovenskem trgovcu. Taki so 1 9narodnjakiu v .Gorici" I j Vode fii. Vsako poletje trpimo v Gorici na pomanjkanju vode. Seveda laški mogotci v Gorici je ne trpijo, ker za te teče celo po hišah, za droge so pa vodnjaki zaprti. Ce gre v takih slučajih kak ultralaški obrtnik na magistrat radi vode, mu jo tudi dajo, ali poznamo slov. obrtnike, ki niso imeli vode, dočim so je drugi laški obrtniki imeli, kolikor so hoteli. Taka dvojna mera vlada na goriškem magistratu. Ltškl tolOMjt. — Na kratko smo poročali da so v ponedeljek napadli blizu Ločnika laški tolovaji iz Gorice, 8 po številu, 3 slovenske fante ter jednega močno ranili To se je zgodilo zvečer ob 11. uri. Omenjeni trije fantje so bili v neki gostilni pri Ločniku ter so peli. Poslušali so jih domačini čisto mirno. V pogovoru potem so jim povedali, da so tam tudi »goriziani«. Ko so odšli fantje, so jih laške barabe napadle. Luški tolovaji so si deli na obraze krinke, v rokah pa so imeli žilovke s krogljami na koncu. Divjali so, da je pravo čudo, da ni kateri Slovencev obležal mrtev. Pretep je bil hud, in izmed tolovajev so nekateri ranjeni; jeden po obrazu. Tolovaji so šli domov v Gorico, omenjeni trije fantje pa so morali prenočiti v Ločniku. Vsa stvar je seveda naznanjena policiji, ali dobili še niso nobenega ! Prav težko bi jih ne bilo dobiti, ker so ranjeni med njimi. Ni vraga, da bi policija ne mogla iztakniti teh, ki so bili v Ločniku v ponedeljek zvečer. Pripominjamo, da bomo tej stvari posvečali posebno pozornost. Radovedni smo, kaj se zgodi! Nesnmnl goriški liški gode!. Iz Kronberga: Ker se govori po celem mestu, da so naši mladeniči nagnali, pobili in orodje polomili onim godcem laške mestne godbe, kateri so svirali v nedeljo pri javnem plesu v Kron-bergu na prostorih g. Alojzija Komela, moramo mi Kronberčani prav toplo priporočiti te mestne godce, ker ko se jim dobro plača, jih nasiti z jedjo in pijačo, potem nas blatijo po mesta kot kakšne ubijalce itd. — Ves čas plesa je bil opazovalec prisoten, kateri ne ve povedati, da bi lo žal besedica bila izpuščena na naslov godcev. Slišalo se je, da so m\6 slabo svirali in neki Goričan je rekel, da to o godci cd „Tilulajte", ker so tako slabo godli. Kaj nimamo svojih godcev na razpolago? Boljih imamo in mesto da se nas blati, nam bodo hvaležni za dobro plačo in pošteno postrežbo. — Lumparljo laških godcev iz Gorice pa smo si dobro zapomnili. Opazovalec. V mestnem Trla se zberejo jutri popoldne naši lahončki pod zastavo društva »ProgrosBo". »Napredek* bo to, da bodo tulili Slovence žaleče pesmi; irredentističnih pojavov ' tudi ne bo nedostajalo. Ker si ne upajo v okolico, se morajo pa v mestu zabavati. Kdo bi jim to zameril? Kako skrbi florliko mesto u tujce? — Velik vir dohodkov ima vsako mesto od tujcev, ki je pridejo posečat. Vsako mesto pa mora tudi skrbeti, da si ohrani tujce dolgo časa med svojim zidovjem. V Gorici do sedaj ni bilo prav nič preskrbljeno. Dvakrat na teden godba, mnogo -prahu, malo vode, k čemur lahko prištevamo tudi vsprejemo od strani vladajočih magistratovcev z knmeneno ljubeznivostjo.. Kako obdržati tujce v Gorici? To vprašanje je belilo glave mestnim očetom. In dobro so jo pogodili. Na ulice so navozili toliko kamenja, da je moral biti človek dober hribolazec, ako je hotel Bprekoračiti" Gosposko ulico. Brez palice, brez vrvi; in brez vodnika je bil prehod te ulice skoraj nemogoč. Po drugi strani je pa ravno to kamenje krivo, da se je vstavil vsak voz delj časa v Gosposki ulici, ker ni mogel ne naprej in ne nazaj. Na ta način so prisiljeni tujci ostati dolgo časa v Gorici in s tem mislijo mestni očetje, da so dovolj napravili za ohranitev tujcev, ker sovražijo vsak promet. Če pojde tako naprej, pridobe vsi tujci pristojnost v goriško občino in še posebej v Gosposko ulico, in potem pa mora pasti pri prihodnjih volitvah oni s kamenjem vladajoči sistem na goriškem magistratu. Kiroi PrlBiM, »Jakinov'? iz Gmajne pri Kozani je bil osumljen uboja Bazilija Prin-čiča, ki se je dogodil pred leti, in se je nahajal 10 tednov v preiskovalnem zaporu. Sedaj pa je sodnija vstavila proti njemu vsako kazensko postopanje ter ga pustila na svobodo. priporoča ravnokar dospelo novo poletno volneno blago za ženske; možka sukna Manufakturna trgovina A. BISAIL" Gorica v hiši Jlonta" !ggj^L; fSH po l *2 *& -------- Na debelo cene ugodne. —— Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe o^jaj po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -------------------milu in 8vec------------------- Cene zmerne* Peter GotiD čevljarski mojster GORICA, Raštelj 32 (? lastni hili). PODRUŽNICA f Gosposki ulici Štev. t {»sproti „Moita". Sprejema vsakovrstna r rocila po meri in poprave. Nerocila z dežele se razpošiljaj po poŠti. CENE ZMERNE ^& Destilacija žganja v zvezi z izdolevaojem krepilnih pijač brez alkohola je z velikim uspehom takoj mogoča. Garancija za oblastveno dovoljenje in prodajo. Vse potrebno pripravi na lica mostu brezplačno izvežban strokovnjak..Dajftj.0 seJnfor-J macije glede hitre prodaje. Ponudniki naj šle*' obrnejo na naslov: Prva tovarniška trrdka (Erste FabrikiOrma) 68882 ta & Dukse nasledfliki, Dunaj L/l Wollzeile 9. SR LET OBSTOJEČA strokovna krojačnica prve vrste za vsaki stan. Velika Uie? modericga blaga vsake vrste ' lofejli »odi ia ceaeje kot pri m-oaiekctjoaarji. Zaloga viakovrgt- ¦o aajaofejli »odi ia ceaeje kot pri m kea koaiekctjoaarja. Zaloga viakovrgt-cih oblek ia iiozemskia ia avstrijskih tovarea ter rasaovrstnega perila. Blago aa aieter ia gotove obleke proda- lasi po tako alakl ceii, da lahko vsak- teri kapi pri neai. Cdina zaloga oprauc k uniformam sa gospode c ia kr. častnike, uradnike, teteraae, fiaaaiae straioike orožaik«, ob-fclnske redarje, ogajegasce ia ia častito Dobiva se ?§e, kar spada k paradnim abttkam, tudi orodje samo v trgovini IIL Poueraj » Goric! na travniku št. 5. Ha zohteuo se pošiljajo utorci na dom, radi mere pa pridem osebno. Peki3 (§Kicki) (gorica - labaiišče štev. 22. - jopica ~"= zaloga:'W'~" koruze, ovsa. otrobi, fižola in drugih deželnih pridelkov. Priporoča se slav. občinstvu za obilen obisk in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene. Svoji k svojimi I Pijanosti ni ueč Uiorec tega (»dežnega izdelki ,C0ZA" se posije brezplačno. Izdelka Moro m dati v kavi, v mleku, pivu, v vinu aH v jedilih no da bi |ii\ve to zapazil. Pra-sck „G0ZA" uCinkuje Čudovito tako, tla st» pivcu jnistutli alkohol in vs» alkoholni« iti mučno pijačo. Ta pnJi-k di>l»jo tako mirno in gotovo, tla mu pa smojo dati žena, sostra ali hči ilottfnika, no da bi on zapazil, kaj ; lvsnično provzro&lo njegovo ozdravljenj«. PrtLM-k „C0U" jo prinesel mir v tisoči-n« (Jrii/ine, jo reSil ogromno oseb sramote in potiiianja, da, ii takih onob ju cel«, napravil taiste, moene in vsakega dela zmožno ljudi. Ta prašek je 2e marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo p;it sreče ter je podaljšal za mnogo let življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta Čudodelni prašek, pošlji1! vsem onim, ki zahtevajo knjigo h 1HO0 zahvalami in en vzorec. DopiNuju so v noinikom je/iLu. Zajarnfieno je, da jo prttšek popolnoma neSkodljiv. cozfl istitute ajssBtsa Na piMiu je djati znamko i">, na dnjiisiiieo wi H) sto Delika soba za enega ali dua gospoda s hrano ali brez hrane. Kje? Pove upravnito. B ^""""TTBvTBeT^KIaTToTSST K6VHI2 IZ6HI raw- *"»«*»** *«•«• '""""' ,gtW" 1 neti* m*U. Protin Ischias Izvrstni uspehi zdravljenja IfpanSrtcilro irknlinua Termalno sJrsvIlI^če. Termalna pitna voda rvl tipillSrve tUJJML/t;. Hrvatsko »JJrvauka Cviea) Krapinske toplice, Teraalno idratUiife. Termalna pitna voda. od veljakov priznano kot izvrstno, zdntlje pospe&ojoCc, radioaktivno termalno kopaliiCe 38 44' Celstus. Največji termalni tolmun v Evropi. Dotok in oitek vode 3800 litrov v minuti. .separo*ne kupeij v mrainornatih banjah t«r j»i>n<- kopeli Sc/tma tra a »*¦.! I aprila d<> kmu-t im-vi'W«)ra, »*i!c so 7iiižauf> do J. junija in «.m lU«tav racija in kvarna. Bralne s->*\ - V/p. -.1,-u'a IVkrito sprclnijališie. Krasni vrtovi. !.<>pa lapna ;lo H. i, Hlačne pripenjače po 2 kraje, trobila po 05 kraje, in više; ZVOIlci od G5 kraje. vtše ; no?a kolesa s 3-letno garancijo fl. 50 ter vse potrebščine po čudovito nizkih cenah. 1'opraviia, kakor: emajliranje, poniklovanje itd. se izvršujejo v lastni delalnici dobro, točno ter po nizki ceni. Zahtevajte cenik tvrdke: Imposthaus f. Fahrzen ge-Industrie, Dunaj I. Stubenring 6. Josip Patek naslednik Karola Cufer prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica sv. Antona št, 7. ' (v hiši g. Kopača) izvršuje vsa stavbena in galanterijska dela po načrt h. Posebno se priporoča vsem kmetovalcem za: mehe za " žveplanje po zadnjem sistemu, škropilnice za vitrijol, polivalnike za vrte. Novost: ventilatorji za dimnike. Poprave se izvršujejo točno in po zmerni ceni. SVOJI K SVOJIM! Slovenci! Ako imate pokvarjene ure, prinesite iste k urarju Petru Krizetiču u Raštelu št. 30. Vsaka ura se popravi v 24 urah po jako zmerni ceni. ferdo Šekli, strugarski mojster na ŽAGI izdeluje krogle in keglje k najboljšega gabrovega in drugega lesu, kakor tudi lig-num sanetum krogle za keg-lanje in kroglanje različne debelosti. — Priporoča se slavnemu občinstva za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ^ po jalcri)il) cei>al). POTNIKI V AMERIKO Pozor! r^ 3 Pozor! Kdor kote dobro In hitro potoTiti t francoskimi parobrodt tet H*t« t I—rirnL maj pite pred odhodom od dom« sft poisnik mt »ato ¦------- najstajrejfto firmo — Zwllchenbart, Basel (Svlca) b^iOdifUz L Za dobro In bltro okspedloljo ae garantira. ' m ANTON CBRNIGOJ odlikovana mizarska delavnica s stroji na električno ------gonilno silo------ GORICA, Tržaška ulica št. 18. Izdeluje: vsakovrstno pohištvo vseh slogov, razna Btavbarska dela,...... razna cerkvena dela, -------- oprave za prodajalne i. t. d. - i- - - -Po zmernih cenah! -^Nl Izdelke in ima v zalogi vsakovrstna strugarska in rezljarska dela.^ Steckenpferd- lilijino mlečnato milo je najnežnejSe milo za kožo. Kdor hoče potovati hitro in dobro v Ameriko, naj potuje z parniki največje svetovne parobrodne družbe »Severno-nemški Lloyd-Bremen". Pojasnila glede cen, črt itd. dajejo se zmiraj brezplačno. Vožnja iz Trsta čiz Bremen v I8ew-Yerk (pff^ traja le 7 dni. **Wffl Trikrat v tednu se nudi prilika za odpotovati iz Trsta cez Bremen v Severno Ameriko. Izseljence, ki potujejo s parniki severno-nemškega Lloyda sprejmejo povsod družbeni uradniki. Kdor hoče potovati v Ameriko, naj se obrne na zgoraj omenjeno družbo in porabi priliko, za ugodno potovanje. —i Cene zmerne. . Dobra hrana. ^^ Listke se lahko kapi v Trstu pri F. STUMPE Piazza Giuseppina i. Ceni. dame in gospodje - pozor! j Imate e šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši. Orlpal-Sictoria stroji *$iLj uporabi brezšumno. OriBinal-Vitioria stroji ^Jf za domaČo rabo in obrtne namene. Original-Victorla stroji |?JvaiSf|i za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Victaria stroji &1& lek vseh doscdaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria« , trojev in dragih Šivalnih strojev, dvokoles 1 »Puch«, orolja, nronictje in vseb lovskih priprav pri tvrdki KERŠEVAN1 & ČUK - GORICA Stolni trg št. O (Plazza Duomo) Lastna delavnica in popravljalnica BIVA CASTELLO št. 4. Josip Rovan j T l{Ofi)isijsl{6 §" agencijsko podjeH> \> (Jopici = §»olni h>ft šM. 9----------j Priporoča slavn. občinstvu in Uyovrem iz mesla in dežele svojo ( zalogo izbornib mtcvskih izdelkov \V. ,1criunann-ove<-ra valjčnega ;' mlina iz Ajdovščine. Zastopstvo in zalogo slovečib ilir.skib testenin i iz -/Prve kranjske tvornice Žnidersič ic Valenčč v Ilirski Bislrici¦•. t Zalogo unit-tnega in naravnega ledu na debelo in drobno. ' Pri tej priliki uljudno opozarja .>la<'. občinstvo da posluj«' tudi v zavarovalni stroki in zastopa prvo\rslne zavarovalne zavode: „Prvo češko na * i vi jen je ii Prago", ,tCroafia" is I Zagreba proti požaru, „Elamentar' i* Dunaja zoper nezgode. Blago pošilja se franko vse železniške postaje. Ceniki in pojasnila brezplačno, Cene in tarifi vseskozi konkurenčni Postrežba v j vsakem obziru solidna in točna. Potnikom v Ameriko priporoča generalna agentura »Amerikanske in JSfhite Star Linije" najhitrejšo vožnjo preko ]ni$lii-fttri$a*€herbDiir:;-Xew-York. ( 2 oftlioihi na teden. Prosta hrana že v ltaselu. Z velikanskimi parntki teli linij trnja prevoz od 1'her- j bonr-New-York v resnici le ~> in poi do 0 dni. ' Vsa potrebna in natančna pojasnila dajo r;nli»vulj<» in zastonj : ,,(jeiientlna Agentura* lin Oberste« A: Co liiisel Aeneheii- i graben 28 (St .ca) | Hotel Siidbahn - Gorica j Telovadni trg. - Hotel prvega reda. j V središču mestu, brezprašna lega, tik mestnega i parka, najobsežnejši senčnati park, priznano najblad-j neji vrt. Sobe z električno razsvetljavo od K. 4'— naprej. Celodnevna oskrba s stanovanjem K 10* Supe po 2 K. i MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, \ J tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. ji i Lasten železniški tir ^g^^^ Žage v Soteski f Gorica drž. kol. — Solkan —^^^r"^-^^- (jast verskega zaloga). ^ i Osrednje volstvo: Trst AMroi flella Torre tt It J tatarurban. telef.: Gorica št 74, Trst št. 1631. — Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Gode v. Edit. f j Zaloge: Solkan ; Trst, Via dclla caserma 4; ^ \ Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. \ ] Zastopstva: Egjrpt in Le vati ta. f 1 Vposluje okroglo 400 usl-^bencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih [ !j gonilnih su — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K GOO.OOO. ] Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. | 'J{ Tehnični in fotografidni zavoil v Solkanu. \ j Opravlja popolnoma*. Hotele, vile, cerkve, šole i. i d. \ f Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. [ jj Zadražae glavnice K 90.000. — Garancijska reserva K 180000. — Reserva za izgube K 21.000. ij Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. f Slovenci, kupujte užigalice v korist : družbi sv. Cirila in Metoda! Cdino pristni THIERRV-JEV BALSAM 7. varstveno znamko nuna v zeleni obleki. Unzpo&lja se v najmanjši množini *to-klenim velikost J 2/2 ali 0/1 ter 1 pa tentovarni steklenica za dru>ino, primerna za na potovanje /a K &•—. THIERBY-JEV0 centifolijino mazilo. Kaapo^ilja so najmanj 2 do/j % zn K Hi)0. Zavojnina se ne računa. Te povsod znano domnče sredstvo .se mM proti J slabostim v želodcu, zgagi, krču, kaSlju, zasliženju, vuetju, za rane itd. t Naročila in nakaznice je n«5 viti: A, TWerry, lekarna pri ao^eiju v»ruh>t v Pregradi j pri BogaŠki-^UV'aL Zaloga škorci po vseh lekarnah. I Goriška tovarna mila A. Gabršček. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za \lse\e\ le hlapčeVali tujcem. M« psjadii! PostnSajte milo iz te domaČe ton! Molet je izmen. Cene itiiajno! Nate špecijaiitetaje: Caprasole -Koza s solncem. Posksuv:i'tlZ*te'