ČLANKI Rudi RIZMAN* izvirni znanstveni članek RADIKALNA DESNICA NA SLOVENSKEM Povzetek; V članku je predstavljena geneza radikalne desnice na Slovenskem po uvedbi večstrankarskega sistema. Radikalno desnico najbolje opredeljujejo itiri politične sestavine: nestrpnost, protidemokratična stališča, sovraštvo do univerzalnega razuma in poudarjanje tradicionalnih vrednot. V času enopartijskega režima je bila desnica pojmo-t/ana kot nekaj izven vsakdanjega fmlitičnega diskurza. zato je pri mnogih uživala status 'prepovedanega sadeža'. S padcem komunizma ter z njim "razrednega sovražnika' (kapitalista), radikalna desnica skonstruira nov seznam sovražnikov ljudstva: priseljenci, manjšine, liberalno usmerjeni intelektualci, bivši komunisti in mnogi drugi. Predstavljene so ideje in čutenje radikalno desničarske politike v svojem okolju ali celo izražanje takšnih stališč nemogoče. Celo majhen odklon od partijske doktrine je bil do zgodnjih osemdesetih let, ko se je slovenska Zveza komimistov polagoma prenehala vmešavati v vsakodnevne z;ideve, prej ali slej kaznovan, četudi je šlo že za najmanjše nestrinjanje ali pa samo za predlog alternativne socialistične strategije. Kljub temu pa je bil porajajoči se politični pluralizem - t.j. še vedno totalitaren na ravni makro regulacije in liberalen na ravni mikro regulacije (Rus 1995,1)- že vi-zoril režimu, da ne bo dovoljeval političnih stališč, ki so se oddaljevala od zapovedane ortodoksije.* Padec komunističnega ancien rčgima je na začetku vzbudil optimistična pričakovanja, da bo vzpostavljeno novo in dinamično ravnotežje, kjer bodo različna politična stališča tekmovala pod kolikor toliko enakimi pogoji za pristanek in glasove ljudi. Tolegl Naj jih omenim: Sabrino 1'eiro Kämet, ki me Je vzpodbujata od samegflzaCet-ka. Kamelja HaiibOcka. Toma QisJimaiui. Marka KerSeivna, UvaKrefla, Igorja ljikšiCa.Jštevati fluidni značaj političnih procesov v postkomunizmu, obenem pa • v niLilili moramo Imeli Itidl liredlog, U ga Je zelo prepričljivo poda! Andreas SchetSler. da taUtne protestne. popiilislICne in eksiremlsik'ne slrante lahko zivdemo na skup»! Imenovalec 'antipolillčnih' IdeohglJ aie)Si:liedler(l996X • (Sej Kosenau (1992), Se fmsebef strani 155-165. Xa vztrajanje na razlikovanju med levico in desnica. RleJ Hohhio. Sorberia 1995 Destra e sinLura. Kome: DunzeUi edilore Knjiga Je pod naslmvm Desnica in levica izila null vshivenUinl. in sicer Jiri /.nansivenem In piMicistUem sredlUii. ljubljana. 1995. mora ostali dovolj odprta, da bo lahko Se naprej uporabna, ko se bo soočala s prihodnjimi novimi izzivi. O specifičnih potezah slovenskega postkomunističnega razvoja sem pisal na drugem mestu.' Slovenski postkomunisiični razvoj je - kot je dobro znano - po osamosvojitvi leta 15)91 poleg vzpostavljanja demokracije vseboval tudi proces graditve nacionalne države: šlo je za dve "revoluciji", ki sta potekali v bolj ali manj istem zgodovinskem obdobju. Čeprav ni mogoče popolnoma ločiti teh dveh kompleksnih procesov, empirična dejstva kažejo, da se je demokr.iiična "revolucija" dogajala pred nacionalno. V času, ko je oporečni.^ki tednik Mladina leta 1988 objavil članek, v katerem je bilo navedeno, da je 64 odstotkov vprašanih za uvedbo večstrankarskega sistema (proti je bilo 15 odstotkov vprašjmih), je Zvez:i komunistov Slovenije |x)časi klonila pred množičnimi pritiski, vse to seveda na veliki odpor in jezo zvezne vojske ter lx5lj dogmatičnih komunistov konnmisiičnih partij v republikah. Spomnimo, da je jugoslovanska varianta komunizma, če na to gledamo s sociološkega vidika, innria že veliko pred končnim, uradnim razpadom Jugoslavije. V osemdesetih jc slovensko javno mnenje odražalo zelo lil^r:ilna razpoloženja (Miheljak, Kurdija 1996, IMO). To se je še posebej kazalo v strpnih stali.ščih do manjšin, ni bilo za.sledili etničnih nestrpnosti, nasprotovanju smrtni kazni, ljudje so bili proti kazenskemu preganjanju zaradi izražanja drugačnih političnih stališč (z vidika države in Zveze komunistov), sprejemali so status oporečnika vesti in civilni nadzor nad Armado itd. Toda ko je postalo j;Lsno, da jugoslovanska drž.iva postaja plen velikosrbskcga nacionalizma in da je demokratična rekonstrukcija Se vedno komunistične države v bistvu blokirana, .se je Slovenija odločila za odhod iz Jugoslavije, za samostojnost. Ko se je končala doba velikih zgodovinskih tem (.samo.stojnost. uvedba večstrankarske vladavine in podobno), je del javnega mnenja opustil svojo prejšnjo liberalno držo in se začel identificirati, lako zaradi osebnih razlogov (čustvenih in iracionalnih) kol z;iradi eksistencialnih razmer, v katerih se je sedaj znašel, s pro-tidcmokraiičnimi, nestrpnimi in skrajno nacionalističnimi stališči (Miheljak, Kurdija 1996.19-20). Parlamentarne volitve leia 1992 so .samo potrdile la obrat volilnega telesa, to pa .se je nanašalo predv.sem na nenaden vzpon skrajno nacionalistične (v začetku celo fašistoidne) Slovenske nacionalne stranke in njenega voditelja Zmaga Jelinčiča. Državni zbor je bil sestavljen iz predstavnikov osmih političnih strank: 22 poslancev je imela Liberalno demokratska stranka. 15 Slovenski krščanski demokrati. 14 Združena lista (Stranka demokratičnih .sprememb, bivša Zveza komunistov Slovenije", Slovenska upokojenska stranka. Socialdemokratska luiija in Delav.ska stranka), 12 poslancev je imela Slovenska nacionalna stranka, 10 Slo-vertska ljudska stranka, 6 Demokratska stranka, 5 Zeleni Slovenije, 4 poslance je ' Hizman. Rudolf M 1995- 'ShivuUt' V H Seuliold. H llaillb In A Sufian (ur), Miilail and lUnnomIc IfansformaUuns In lUtsl Ceniral Eiiroite. str 57^57 Houldcr. Coto : VesMeu- l-reits ' Hum bnnmnlsll so Ml Mj ali manj enakumerno mzprSenl {lo ivCslrantuirstem s/iehnimu. Najbolj rl/fldnl niso nujno osiall v prvnovljvni simnkl. nashdnlcl imela Socialdemokratska stranka Slovenije, dva pa sta predstavljala madžarsko in italijansko narodnost.* Spomladi leta 1992 so se Liberalni demokrati, Zeleni - ekoloSko socialna stranka, Demokratska stranka in Sloven.ski socialisti združili in ustanovili Liberalno demokracijo Slovenije, ki danes zaseda tretjino sedežev v Državnem zboru. Slovenska nacionalna stranka, ki jc zbrala 10 odstotkov glasov", je igrala izključno na nacionalistično in ksenofobično karto, kar je podobno populističnim strankam v Zahodni Evropi: na primer Le Penovi stranki v Franciji, Republikancem v Nemčiji ali Haiderjevi nacionalistični Svobodnja.Ski stranki v Avstriji. Vsekakor pa je težko dokazati kakršnokoli neposredno in aktivno povezavo med njimi, če seveda odmislimo kratek obisk Zirinovskega (slovenska vlada jc drugi obisk prepovedala), kjer .se je sestal z ustanoviteljem Slovenske nacionalne stranke Zmagom Jelinčičem, in posretine vplive s\'etovnih medijev. Jelinčič jc zelo sposoljen govorec in demagog, ki je ustanovil svojo .stranko pod pretvezo, da je to "edina stranka, ki skrbi za Slovenijo in SloN^ence". Njegov |x>litični cilj je bil etnično čista in "Velika Slovenija", ki bi nastala s priključitvijo avstrijske Koroške, celotne (hrvaške) Istre in (italijanskega) Trsta. Po tem, ko je slovenska vlada odobrila približno 150.000 državljanstev ljudem iz ostalih bivših jugoslovanskih republik, ki .so delali in živeli v Sloveniji že vrsto let, je javno razglasil, da je to genocid nad slovenskim narodont. Strinjamo se lahko z oceno", da je Slovenska nacionalna stranka igrala vlogo valilnice, ki je omogočala zbiranje, dozorevanje in izkristaliziranje tendenc, ki so značilne za nacionali.stične, šovinistične, "mačistične" in rasistične družbene diskurze. Po gla.sovanju o mandatarju januarja 1993, se je stranka razcepila. Šest poslancev je zapustilo Jelinčiča in ustanovilo Slovensko nacionalno desnico pod vodstvom Saša Lapa, ki pa je še zaostrila ultranacionalistične in ksenofobične poteze prejšnje stranke, medtem ko so Zmago Jelinčič in dva preostala poslanca ubrali manj skrajno in bolj levo usmerjeno nacionalistično politiko, t.j. anti-klerikalno stališče in proti vračanju zemlje tujim zemljiškim posestnikom. Jelinčič je v začetku 1993- leta znatno spremenil svojo politiko v smeri bolj "pragmatičnega nacionalizma" in se je poskušal znebiti (bolj ali manj uspešno) "skrajnežev". • Jznitcno (.' iidsiulMi je slika bila tiaslc^inja: Ubemhio demukmiska uranka J.IJ "dsiMta, Sloi-eiviii bii!i'aiuilil demukntU /4,5 txbtolka, yMruieiut lista socialiiiJi demobratov lj,6 udstoika. Sluiviiska lUKlmialita sirania 10 ndsintkof. Sltuvii^ IJiulska stranka 8,8 itditotkuv. liemitkruiska siranka 5 odiloltiH.'. /.eleni Slovenije .17 »dtlolkov Oi Socialni demokrati X3 odstotka " /anlniiiri si Je ogledati fioUlce osmih skrajno nacionalisiiCnili [nsknicetr Zmago JelIneU (ustanovitelj Slovenske nacionalne strankej Je farmacevt. Saio iMp ({mziufje Je zafiuslil SNS in ustanovil Stovensbo nacionalno desnico) Je Inieiiir siroJnUtva. ostali /la so ie: sirofni tehnik, dva elekinCaiJa. meiUdiLiJui sestra. /la/iirniSki tehnik, ujtokojen rrstavrator. kemijski intenir. Intenir varstva pri delu In odvetnik. V javnosti krotijo govorice, da Je bilo med njimi kar nekaj biviih sodelavcev lajne komuntslICne imlicije. " Cilej otUiCno analizo JelinCic'evega Jenomeiui v KiizmanU'. Tbitčl. I'J95. MitUnI ekstremizem pod Slovenci: SNS od tigrov do /Kiptija. •as€>/tis za kritiko Znanosti, domlSIJiJo in novo anlruf>ologljo, 176, str 47-60. Prvi populist (Ivan Krambcrgcr) Prvi glasnik populistične (anii)politike v postkonuinistični dobi na Slovenskem je bil brez dvoma Ivan Krambcrger (rojen 1936. leia), ki ga je v začetku leta 1992. torej tik pred volitvami, ubila nepri.števna oseba. Kramberger je bil neizobražen in nenavaden mož, ki je delal v začetku kot hlapec na kmetiji, nato ontetal dimnike v Cnii gori ter v Nemčiji postal medicinski tehnik, kjer je delal 25 let ter postal inovator na področju dialize. Njegove inovacije so nui prinesle veliko bogastvo, ki ga je večinoma daroval za bolne (predvsem otroke) in inv.ilidne osebe tako v Nemčiji kot doma. Njegova pomoč turškemu priseljencu - invalidu brez nog - v Nemčiji je naletela na izredno velik odmev v nemških njedijih. Tako v Nemčji kot v Sloveniji je dobil priznanja za humanitarno delo. Po njegovi vrnitvi v Slovenijo je imel več govorov na dobrodelnih prireditvah, ki so bili pogosto zelo zabavni. Kot primer navedimo. da se je od časa do časa pojavil z opico na rami. Vsakdanje |x>litične teme je povedal v jeziku, ki so ga razumeli preprosti ljudje v mestih in vaseh. Med prerekanjem srb.skih politikov (ki jih je imenoval "nacionalistični komunisti") in sloven.skih votliteljev je v [»dporo sletlnjih zbral nekaj tisoč podpisov. Leta 1990 je mnoge pre.seneiil. ko je kot neodvisni kandidat vstopil v tekmo za pred.sednika pred.sedstva s sloganom "z.;i kruh in maslo" ter dobil na volitvah 18.5 odstotkov glasov. Grajal je tako bivši komunistični režim kot novo posdconumistično elito v jeziku, ki so ga radi .slišali najbolj revni in neizobraženi ter pri tej populaciji požel tudi največ podpore. Govoril je. na primer, da "se je določen politik, preden je postal minister, vozil s kolesom, danes pa se vozi v dragem BMW." Načenjal je tudi veliko zelo očitnih ksenofobičnih tem: begimci iz Hr\'aške in Bosne in Hercegovine v bistvu izJcto kolono" v Sloveniji itd. Toda Kramberger ni imel wxliteljskih ambicij. Trdil je, da je le "glas ljudstva", eden izmed njih, predstavnik "revnih brez telefona, obubožanih delavcev, ki so jih zasužnjili komunisti, vernikov, starih, žensk, izJcoriščane Štajerske, ti.stih, ki .se želijo os\'oboditi srb.skega in komunističnega jarma in se hočejo odcepiti oj in mobilizirali svoje članstvo za radikalno desna politična stališča in ideje. Kar se tiče vloge avtoritarnih "breakerjev", se ti ne bi obotavljali - z mobiliz;icijo svojih privržencev proti "korupciji" in "komimistični prevladi" - suspendirati parlamentarni sistem ter z njim pravno državo, če bi bila po njihovi presoji "nacionalna substanca" ogrožena ali če bi sprememba v mednarodni situaciji (veliko povečanje vloge radikalne desnice drugje v Evropi f>odobni tisti v tridesetih letih tega stoletja) to omogočala. "Blut und Boden" korporativizem Slovenske ljudske stranke, natančneje njen "ljudski šovinizem"", integralni nacionalizem Slovenske nacionalne desnice skupaj s poskusi ustanavljanja lastnih para\'ojaških enot (Slovenskih sokolov) ter sovraštvo in maščevalnost Janševe SDS do vsega, kar je jugoslovansko, komunistično in liberalno, opravičujejo zgornjo trditev. Poleg tega lahko vse tri, čeprav z različnimi odtenki, opredelimo kot Führerpartien (voditeljske stranke) (Nation 1996, 11), ki jih združuje ali karizmatični in nedotakljivi voditelj (.janša pri SDS) ali pa nekarizinatični voditelj (Lap pri Slovenski nacionalni desnici ali pa Marjan Podobnik pri Slovenski ljudski stranki), kar skupaj z že omenjenimi nedemokratičnimi potezami še bolj utrjuje njihov avtoritativni karakter. Radikalno desni izzivi demokraciji Po Juanu Linzu" nastopi odločilni trenutek za demokracijo takrat, ko začnejo politične stranke ali družbena gibanja ustanavljati paravojaške enote ali "privatne • tkeim se iiaiiriAi lui sttiiije v iasii. biiJv CUiiiet iiasiaL lo/efired mlilfami koiuK leta l99Ct. "Salem mesia ii/nimbljam nallluu-aii/e. tigapiftelftilCmigNaiioii (1996. 2). (Hej/irl/ilsiiaboiiiii Uf!" CIaiibiL ki UKoMtija /iremitv, fnvdvsem /irl SLS. •• Ta ilrii termina tlitluu/em dr Ijriti Kreftu (Iz njegoivga odgoinijanja na nekaj mojih ifiniAinJ. 16. /aiitiara t996J. " Dtinid Helt sc tu opira na Juana l.iiiza v HelI (ur) (1964. 45X vojske" - najprej z namenom vzporednega delovanja, kasneje pa z zamenjavo legitimnega političnega tekntovanja z nasilno, olx)roženo komponento. Rečeno z drugimi besedami to pomeni, da bi demokracija bolj ali manj hitro |Kxllegla avtokraciji te ali one vrste. Slovenska demokracija je takiJnc izzive doživela vsaj že trikrat, vendar jih je zaenkrat dobro prestala. Prvi izziv je bil bržčas tudi najbolj kritičen. V letih 1993 in 199-1, če ne že prej, je postalo očitno, da takratni obrambni minister Janez Jan.ša izkoriSča vojaSki kompleks z;i krepite\' svojih osebnih političnih pozicij in p<}zicij svoje stranke. V medijih" so se nenehno pojavljale domneve oz. sumi, tla izkoriSča polož;ij obrambnega ministra za trgovanje z orožjem. Janševi kritiki so trdili, da je tako pridobljeni denar vložil v svojo (strankarsko) kampanjo ali pa izsiljeval nuioge javne osebnosti iz sveta |x)litike, biznisa, novinarstva, kulture ali vojske z grožnjami, da bo javno razkril dosjeje - ki si jih je lahko pridobil, ko je bil na položaju ministra - o njihovem sodelovanju s komunistično tajno policijo. Ko so v.irnostni organi obrambnega niini.str.stva pretepli civilista, je Janša izgubil položaj obrambnega mini.stra in njegova stranka .se je umaknila v opozicijo, kjer je od aprila 1994. V času njegove odstavitve .so bile oborožene sile notranjega ministrstva v stanju pripravljeno.sti, kajti obstajala je bojazen, da bi se vojska lahko postavila na Janševo stran. To je bil, brez dvoma, prvi in največji preizkus za slovensko demokracijo od sojenja "četverici" poleti 1988. leta. To je le .še ena od ironij zgodovine, ko so dovčerajšnji oporečniki v nekaterih primerih |x5.stali današnji avtoritarci. Druga dva po.skusa s|x)dkopavanja demokracije sta prišla s strani Slovenske nacionalne desnice (SND) in manjše, zunajparlamentarne stranke, ki jo votli Matjaž Gerlanc. Slovenska nacionalna desnica je bila ustanovljena marca 1995 pod pretvezo, da gre za športno organizacijo, to je t.i. Slovenske sokole. V bistvu pa je bila, že od samega začetka, uniformirana, t.j. paravojaška enota, katere naloga je bila, da .se "spoprime, če je |x)trebno, z nevarnostjo, ki jo (x)meni prLsotno.st Neslovencev", med njimi še posebej Srbov. Število teh enot .se je gibab od nekaj ducatov pa do sto in čeprav zadnje ča.se niso bili opaženi v javnosti, je to pomenilo neznanski priti.sk na tiste, ki jih imenujejo Ncslo\'enci, in potencialno "instru-mentalizacijo" r.idikalno desnih ciljev v določenem trenutku. Tega .sevetla ne bi smeli podcenjevati v smislu grožnje demokratičnemu procesu. Gerlanc, samooklicani vodja tako imenovane Nacional.socialne zveze Slovenije, je na dnigi strani ustanovil t.i. "trojke", večinoma neoborožene, z namenom, da vzpostavijo "red in mir" in zavarujejo "navadnega človeka" (etnično čistega Slovenca) pred "Južnjaki" v slovenskih mestih, kjer je "korumpirana ix)licija" do tega indiferentna. Gerlančeve "trojke", ki so nekaj časa patruljirale po ulicah Maribora, drugega največjega slovenskega mesta, je .Ministrstvo za notranje zadeve kmalu prepo\'edalo. Od takrat naprej jih ni bilo več opaziti v javnosti. Ena najbolj ksenofobičnih tem političnega programa radikalne desnice je vprašanje državljanst\'a. Med letoma 1962 in 1990 se je v Slovenijo pre.selilo okoli 270.000 ekonomskih imigrantov iz ostalih jugoslovanskih republik, ki so iskali " /M /aimer glej Cliineb Hmlje v um^u ■ Jmtez JanUt. Iniir Haix'ar in SIchtMu Omiin v tedniku Mladina. dne 27.febnuirla fJfMi leta. str ^2^^7. (lle) tudi moje odprlo pismo v ('rank/urter Rundschau. 17 obolmi /9SM. str 20 veCinoina nekvalificirana ali polkvalificirana dela v gradbeništvu, rudarstvu, komunali in |X)dobno. Popis prebivalstva v letih 1971, 1981 in 1991 kaže, da se je delež etničnih Slovencev v tem času zmanjšal od približno 95 odstotkov na 87 odstotkov. Od osamosvojitve leta 1991 je kar nekaj slovenskih populističnih in radikalno desničarskih politikov izrabljalo temo "Neslovencev" za lastno promocijo, začenši s Krambergerjem, Janšo, Podobnikom, Lapom in še nekaterimi manj znanimi lokalnimi politiki. V tem času se je tudi javno mnenje nagnilo v drugo smer: čc je leta 1986 12,4 memben (20 odstotni) delež tistih z antisemitskimi nazori (proti življenju z Židi kot sosedi), čeprav je popis prebivalstva 1992 leta pokazal, da v Sloveniji živi samo 36 Zidov. Globlje razloge za premik k odprtemu ksenofobičnemu razpoloženju v Sloveniji gre predpisati slabšanju ekonomskih pogojev, psihološki in politični zapletenosti tranzicijskega proces;i, sramotni vojni v bližini ter z vsem tem povezane negotovosti na eni strani, na drugi pa zainteresiranost politikov radikalne desnice, da še naprej širijo sovražtvo do "drugih". Vsekakor je vredno omeniti tudi močno zakoreninjeno samopodobo Slovencev kot predstavnikov civilizirane Evrope: urbanega prebivalstva nasproti svetu lenih, umaz^uiih in primitivnih ljudi na Balkanu. Konec leta 1995 so sovražni pogledi na "Neslovence" s sloganom "Slovenizacije Slovenije" doživeli svoj vrhunec v predlogu nekaj parlamentarnih strank radikalne desnice (Slovenske ljudske stranke in Slovenske nacionalne desnice) za referendum, na katerem bi odločali o CKlvzemu državljanstva 160.000 do 170.000 ljudem. Raziskave javnega mnenja so pokazale, da je bila ena tretjina volilnega telesa za tak predlog, 45 odstotkov ljudi jih je bilo proti, ostali pa niso imeli mnenja. Tako se upravičeno zastavlja vprašanje, na katerega bom poskušal odgovoriti kasneje, kako je njogoče, da je nekaj let po uvedbi demokracije v Sloveniji nivo politične kulture zdrsnil pod raven prvih demokratičnih dosežkov pred prebojem demokratičnega sistema? To je, da je prišlo do perverznega delovanja demokracije, ko bi ena od osnovnih človeških in državljanskih pravic lahko bila odvisna od izida glasovanja na referendumu in bi na politične odločitve o tem načelnem vprašanju vplivalo vsakokratno razpoloženje javnega mnenja?'^ Združena lista socialnih demokratov, velik del Liberalne demokracije in manj aktivno Krščanski demokrati so se uprli pobudi. Ustavno sodišče je o tem primeru izdalo negativno mnenje. Na drugi strani pa so Janševi Socialdemokrati pristali na pobudo "samo" z njihovimi "srci" in predlagali bolj rafinirane načine uresničevanja tega k.scnofobičnega cilja." Merjenje javnega mnenja je tudi pokazalo, da volilci te " Xa argiimeiilimnoJllozitfikn slallSCe ilo i-fmiJUiiiJa driailjaiiatv glej HIha (1996). " ToIki menila Ifo llifolua in dr Joie niCiilk. Glej njuni i^ti i> Mladini .la maja 1995. sir 5 In Kelmbllbl. JK cJtinber 1995. sir i. stranke kažejo veliko navduSenje nad to novo obliko "etničnega čiščenja' med slovenskimi državljani." Skoraj ena tretjina tistih, ki so glasovali za Liberalno demokracijo, je bila. tako rezultati raziskave, za odvzem državljanstva Neslovencem. Pobuda za omejevanje državljanstva izključno na etnične Slovence je deloma propadla zaradi sporov med različnimi voditelji radikalne desnice in deloma z;jra-di organizacijskih napak pri zbiranju 40.000 podpisov, kolikor jih je po ustavi potrebnih za izvedbo referenduma. Vsekakor pa velja omeniti tudi negativne reakcije v javnosti na ta predlog ter možno mednarodno škodo, ki bi jo utrpela sicer pozitivna podoba Slovenije v tujini. Toda to ne pomeni, da je vprašanje državljanstva za vedno izginilo iz političnega programa radikalne desnice. Ni težko predvideti, da bo radikalna desnica še naprej izkoriščala to temo za svojo politično prontocijo. Kot običajno pa ne bodo tarča samo "Neslovenci" itVali "Južnjaki", ampak tudi liberalno orientirani politiki in intelektualci, ki so se upirali |X)budam po razveljavljanju državljanstev ter se jih bo označevalo za "izdajalce", ki da spodkopavajo življenjske interese (substanco) slovenskega naroda. Portret demagoSkega populista -JanezaJanše Najmočnejša politična oseba na radikalni desnici v .Sloveniji je nedvomno vojni heroj in bivši fimkcionar (komunistično nadzorovane) mladinske organizacije Janez Janša. Janšev fenomen sestavlja cela vrsta protislovij, ki pa niso značilna samo za Slovenijo, ampak za cel niz postkomunističnih primerov. Iz bivšega predanega komunista in ortodoksnega marksista se je prele\'il v skrajnega pro-tlkomunista. Na funkciji obrambnega ministra je Janez Janša instrumentaliziral vojaški kompleks tako, da je služil njegovim političnim ambicijam. Njegova bivša prijateljica Spomenka Hribar, tudi oporečnica v komunističnih časih, je označila njegovo skrajno nacionalistično in šovinistično politiko, prevlado čustev nad razumom, njegovo izkoriščanje domoljubnih in eksistencialnih čustev ljudi za dosego političnih ciljev, njegove ozemeljske zahteve (proti Hrvaški) in še posebej njegovo demagogijo kot čisti neonišizem." Mogoče je šla Spomenka Hribar predaleč v svojih obtoževanjih, čeprav moramo priznati, da je izjemno težko opredeliti politika, ki uporablja čudno mešanico populizma, egalitarianizma, ksenofobije, protiintelektulizma ter ne.strpnosti proti marginalnim skupinam skupaj s političnim diskur^om in ikonografijo, ki spominja na čase nacizma in stalinizma, obenem pa si še vedno priz;ideva oblikovati svojo avtoritativno držo znotraj obstoječega demokratičnega reda in na to celo dema-goško prisega." Craig Nation je uvrstil Janšo med predstavnike "demagoškega populizma", ki jih lahko najdemo v različnih postkomunističnih državah: Mečiar na Slovaškem, Tudjman na Hrvaškem, Berisha v Albaniji, Lukašenko v Belorusiji in drugi. Stranke, ki jih vodijo, so podobne Li. Furhrerpartien na Zahodu, kot je na primer Heider-jeva v Avstriji, Finijeva in Bo.ssijeva v Italiji in Le Penova v Franciji (Nation 1996, Vktdo MllitrljtikJe to poimenoval 'niiis-um' (Hej tineaiii. 7. ninobra IV95, ur. J. "Mlatlina. 4. julija 1995. sir 17 ' Vlado Miheljali v Ihievniku. II julija 1995, sir 3 8,11). Janša ima podobne probleme kot Haider v Av.striji ali Žirinovski v Rii.siji pri dokazov-anjii tega, tla njegova stranka zares ustreza imenu ("socialdemokratska"). Janševo volino telo se jasno opredeljuje kot desno, še več - kot druga najbolj desna stranka v desničarskem |x>litičnem spektrumu (Miheljak, Kurdija 1996, 23). Tisto, I«} čemer .se Jan.š;t v veliki meri razlikuje od ostalih populističnih osebnosti drugod |X) Evropi, je njegov vpliv in simpatije, če ne celo podpora, ki jih je užival v voj.ski. Elitna vojaška enota Moriš, ki je igrala pontembno vlogo pri varovanju slovenske neodvisnosti, mu je bila zelo zvesta v času. ko je bil obrambni minister Specialna enota se je zgletlovala. vsaj tako so zatrjevali njeni tvorci |50 "zahodnih" merilih. Med naštetimi zgledi je bila omenjena tudi nacistična SS." Njen poveljnik v času ministrovanja Janše je menda nosil črn plašč, kar je vsaj sitn-bolično s|X)minjalo na SSovsko ikonografijo. Zanimivo je. da .se Janša in bivši poveljnik .Morisa nista nikoli distancirala od kritik, ki so opozarjale na to zvezo. Po padcu Janše kot obrambnega ministra sta se vloga in izgled Morisa drastično spremenila in upati je, da .se sedaj podreja demokratičnim pravilom. Schedler (1996. 17-18) je vpeljal pomembno razliko med populističnim in ka-rizmatičnint tipom politika. Populisti so bolj "kameleoni, ki se skušajo prilagoditi okolju", medtem ko karizmatične o.sebe "merijo na pre.seganje vsakdanjega življenja in obljubljajo spremembe". Janša je zelo blizu prvemu opisu, čeprav se trudi |x>snemaii tudi lirugega, ki ga Schedler imenuje "karizmatični populist". Podobno kot .skrajna desničarja Jörg Haider v Avstriji in Franz Schönhuber v Nemčiji se tudi Janša vidi kot "žrtev" tako prejšnjega (avtoritarnega) kot sedanjega (demokratičnega) sistema. Tako nenehno razširja stereotipe češ da njegovi politični nasprotniki načrtujejo njegovo "politično odstranitev", zelo močno pa sc tudi trudi prepričati javnost o zutroti. t.j. o obstoju tajne "Organizacije" ali lL "Udbomafije": te (konumistične) "skrite roke", ki še naprej odloča o ekonomski in politični u.sodi sloven.ske družbe. Janša tudi sjxxlbija legitinmost obstoječih demokratičnih institucij (parlamentarne dentokracije), rezultate volite%' leta 1992 pa je opisal kot "kupljene". Namesto podpore proceduralnim in formalnim vidikom demokracije, obljublja "hitre in odločne" akcije. Paranoični konstrukt" "Udbomafije" igra pri njem isto vlogo, kot jo je igral "razredni nasprotnik" za Časa komunizma, medtem ko sta liberalizem ali anariioliberalizem v njegovi žaljivi retoriki ostala enaka politični retoriki anatem v .starem režimu. Janša je desničarski populist, ki uporablja "boljševi.ški" model "poravnavanja računov" s t.i. ostanki preteklosti oz. silami kontinuitete. Se vedno verjame, da Ixjja s komunizmom še ni konec ter |>oskuša prikazati preteklost kot hontogen lotalitaristični blok, komunistično obdobje Slovenije poskuša prikaz;iti kot identično tistemu v komunističnih despotizmih, kakršna sta bila Uzbekistan in Romunija.-' Na zadnjih lokalnih volitvah sta Janša in njegova stranka pobrala ghtsove tistih, ki so prej volili z;i Kramliergerja ali Jelinčič-a ter glasove tistih stnink na desnici (med njimi Krščanskih demokratov), ki so v vladi - tako prej on sam in njegova " VKVr 2H. mti/lj pontembno: v slovenski politiki, še po.sebej v z.adnjem de.setletju komunistične vlatlavine, je kulturna .sfera uživala priviligiran položaj. Ena od prepričljivih razlag je naslednja: ker v starem režiinu ni bilo večstrankarskega tekmovanja, je Zveza komunistov pustila kulturnim elitam nekaj avtonomije in kvaziopozicijsko vlogo znotraj republike, to pa z namenom, da bi .se ta elita |X)liiično bojevala s centrom za bolj decentraliziran in končno neodvisen .status republike, kajti vodilna politična elita zaradi monistične narave političnega režima ni mogla biti neposredno vpletena v kaj takega. Z uvedbo demokracije in neodvisnosti Slovenije sta kulturni por Kii/iel. eiied i-ululh Jinutknf dvmokraltCne opoz»cl/e Iii pni skttviiskl zuimiijl miiilsler. /r V lem /»«mn «/Kin-tji/bimaeri'ullvntm In mlorilamlm sialiSiem iiptgovlh fnijalel/ef, kl Imap leiatv[tn fiiilagajaiijii lui demairatUiiI fuikdan in 'l:niuinbeniiig' Sknviiite ler M siaMi'a oznaCit za annmuder-na. '/M mzjtrum n drillmh v Inleleblimlnl elUI gtej Urban I Wiciwr t'raiiCniki s biiml>letsi In imigmallti birz iioi'ei: IX*k IK mana tWS " Miban se i>f>lm lui l>n.i/)eivb .Slanteui liiyiea v S. Ixirscn, H. Ilaghrel in J. /' M)-Uebusi (iir). Wlio Wvre the liiscisls. Hergen. .V«™w>" UnlmlletsfiirlageL VJHU. - tSfier KumCiC l'erilii. brillt bniisenviii-nega kauAidzma. zamdi i'esarJe bil tjdsimn/en s TetJolke fabiilleie In edrn rxl u.\iannvileljev Sknvnfkegfl krSCan.egle kvizlinSke enote, je zn>agovita in maščev:mja željna komunistična oblast brez sodnih proccso\' skupaj z njihovimi družinami in ostalimi civilisti, pobila med 12 in 15 tisoč ljudi. Še več. Po vojni je bilo veliko katoliških duhovnikov preganjanih pod pretvezo medvojne cerkvene kvizlinške vloge in zaradi očitnih ideoloških (ateističnih, komimističnih) razlogov. To težko breme - za obe strani - še naprej |KKlžiga etnocenirizem in .sedanje politične delit\'e v Slo^niji ter Se bolj cnidaljuje Slovenijo od možnosti sklenitve miru s preteklostjo - od sprave. Iz lega kratkega zgotlovinskega orisa izliaja, da je katoliška hierarhija nxšla skupen jezik s fašističnimi in naci.stičnimi okupatorji, ker jc bila tudi sama prežeta z nedemokratično in celo totalitarno miselnostjo ter organizacijskim ustrojem. Kot taka bi morala priznali svojo negativno vlogo med okupacijo, kar pa katoliška cerkev nikoli ni nedvtiumno storila, to je, da bi priznala, da je sama .sodeloN-ala v državljanski vojni v Sloveniji na strani agresorjev. Le Se eden od paradoksov zgodovine je, da je komunistična re\'olucija v bistvu realizirala anticiemokratični program radikalnega političnega katolicizma - seveda ne preseneča, da totalitarni sistemi rabijo drug drugega. Patriarlialne, religiozne in avtoritarne strukture predvojnega katoliškega izvora so lahko znova /.aživele, se bolj ali manj ponovno pojavile - čeprav z nekaj zgodovinskimi "inovacijami" - v obliki komimizma kot .seku-larne religije. Ne smemo tudi biti presenečeni nad njihovo "konvertibilnostjo", t.j., da tistim, ki so se med vojno ali po njej odločili za komunizem, ni bio težko zamenjati le etikete oz. imena (Hribar 1996, 12), Takšno ravnanje na Slovenskem ni nobena izjema in s tem samo potrjuje številna sociološka dognanja (Hiuuington, Lipset, Kolakovv-ski in ostali)", ki kažejo na to, da je katolicizem ena od glavnih antidemokratičnih ovir pri konsolidaciji demokracije. Kot institucija, ki si predstavlja obnovo drvižbe glede na vizijo preteklosti, če citiramo Eisenstadta (n.d.,3), ima katoliška cerkev istočasno nekaiere " /m ituallltiriia In anlisenillsta smlliCa uradne kauiliSbe cerktv In njenih tudlhilh leokinnt\ iKMlrobnejio anahzn v Mkan (1994. » c;iej nftr llunllnglon (199.1 21). Ilallner (I99J. .16). Knlakcni'stl (199.1 .iJ.U pomembne poteze hitentnega, če ne že zelo dobro nizvidnegu fundamentali-stičnega gibanja. Vendarle pa je pri v.sem tem potrebno opozoriti na nasletinje. Že omenjeni avtor Huntington (1995,72-73) je namreč |X)zneje ugotovil, da se je nasprotovanje katolicizjna demokraciji pomembno spremenilo po letu 1970, ko je bil "tretji val" demokratizacije prevladujoče katoli.Ski, začenši s Portugalsko in Španijo ter kasnejšim širjenjem na Južno Ameriko. Brez dvoma je katoliška cerkev na Poljskem močno pripomogla k odpravi komunističnega avtoritarizma in uveljavitvi demokratičnih sprememb. Toda kot to kaže poljski primer, ima katoliška cerkev danes velike probleme pri prilagajanju na sekularni demokratični red. V slovenskem primeru drži vse to še bolj. Prvič, vloga Cerkve v času konnmizma je bila pasivna, kar je mogoče Ic delno razložiti z tlejstvom, da je Jugoslavija praktici-rala najlx}|j liberalni komuni.stični režim na svetu, ki tudi ni bil pod neposredno kontrolo Sovjet.ske zveze. Drugič, v zadnjem času je katoliška cerkev na Slovenskem še bolj radikalizirala svoja protisekularna stali.šča in poskuša na ta način posnemati poljski primer. Predstavniki Cerkve tako pogosto in glasno izražajo svoje pomisleke o legitimnosti obstoječega ustavnega reda oz. Ustave (do pravice do splava, ločitve cerkve od države, laičnosti šole itd.). Pri tem Cerkev išče zaveznike, kot je že bilo omenjeno, pri desničarskih in avtoritarno opredeljenih političnih akterjih. Možnosti za avtoritarizem in ekstremno politiko Čeprav imajo mnogi Slovenijo za uspešno postkonumistično zgodlx), stoji le-ta, sociološko gledano, preti |XKlobnimi izzivi kot ostale države v tranziciji. Nekaj je medtem vendarle postalo jasno - ne obstaja hitra pot ali pa bližnjica do zahodnega modela demokracije. Če liberalizem, po besedah Johna Halla (1995,23), razprši konilikt znotnij celotne družbe, ga avtoritarizem skoncentrira. Za slovensko avtoritarno desnico je značilna, kot smo videli iz naše poprejšnje analize, hiperproduk-cija konfliktov, katerih nez^idosino raz\'ite demokratične inštitucije niso sposobne uspešno razrešiti, l^rrv Diamond (1993, 96) je ta problem zelo dobro opredelil: "Demokracija zahteva konflikt - toda ne prevelikega. Obstajati mora tekmovanje, toda znotraj natačno določenih in univerzalno sprejetih meja. Politične delirve je treba umiriti s konsenzom". Če lahko radikalna desnica izkorišča nLše v najbolj razvitih demokracijah, kako velike njožnosti ima šele v družbah, ki se .šele trudijo, da bi koasolidirale svoje relativno mlade demokracije. Pot do konsenza je posuta s trnjem, včasih pa je celo izven dosega. Politični prostor v Sloveniji in tudi drugje je še daleč od normalnega. Politični tekmeci vidijo drug drugega kot (fanatične) sovražnike, ne pa nasprotnike. Na simbolni ravni .se politični boji še vedno odvijajo za "življenje ali smrt" in ne za prevzem oblasti. Poleg tega poskuša radikalna desnica z vsemi sretLstvi vzpostaviti "izredno .stanje" in bije skoraj "v-ersko vojno" o tem, "kaj pomeni bili Slovenec?" (Žižek 1996, 34)* Namesto pra\'e, avtentične demokracije, imamo pt>- - /M Siril, ntz/mitti o diufmfisti. ki se sUicuje samo na svoj Invr in na /lopullstk-nl [mHiiini eins kin zgoiloiinsko stalnico Vzhodne In Srednje Htrope glej Smith (t995. MJ gosto opraviti s kaotično dcniokracijo, kar je mnoge ljudi močno razočaralo: to dejstvo prav tako podžiga demagoSke in avtoritarne skušnjave. Poleg institucionalnega "demoknitičnega deficita" obstajajo v Sloveniji Se drugi dejavniki, ki hranijo radikalno desnico. Kot prvx) moramo omeniti socialna bremena tranzicije. Čeprav spada Slovenija med gos|x)darsko bolj perspektivne v primerjavi z drugimi postkonuinističnimi državami, ima sama preko 13 odstotkov brezpo.selnih, ki se pridružujejo sedmim milijonom brezposelnih ljudi v Vzliodni in Srednji Evropi, 'ludi Slovenija pris|x;va na ta način svoj delež k vedno večji "armadi" ljudi na družbenem robu oz. 'novim revežem" v tej regiji, katerih številka je blizu 50 milijonom ljudi. Delež teh ljudi v Sloveniji (okoli 20 odstotkov) se ne razlikuje veliki) od ostalih drž;iv v "po.stkonumistični" regiji, se pa razlikuje glede ravni življenjskega standarda. Ventlarle pa velja omeniti, da se Slovenci praviloma ne primerjajo z Vzhodno Evropo, temveč z Zahodno Evropo. Obubožani ljudje na eni in novopečeni lx)gaiaši na drugi strani imajo vsak posebej svoje posebne razloge z;i to, da jih fascinira radikalna desnica (Nation 1996,9-10). V Sloveniji obstajajo tudi drugi opozorilni znaki glede potenciala za graditev na avtoritarnih in netolerantnih opcijah političnega razvoja. Medtem ko je politična moč strankarskih aparatov vse večja, se na drugi strani vedno bolj krepijo antipolitični in predvsem protLstrankarski nazori (Fink-Hafner 1996, 181-204). Istočasno pa lahko opazimo naraščajočo potiporo posameznim voditeljem desnice." Rezultati razLskave med slovensko mladino ,so alarmantni. Pol bi jih rado živelo v etnično očiščeni Sloveniji, 40 odstotkov jih meni, da bodo morali vzeti stvari v svt)je roke, če ne bo drž;iva Ziiščitila Slovencev pred Neslovenci, podobna nestrpnost pa kažejo proti homo.seksualcem, lezbijkam, invalidon) in podobnim. Izgleda, da je šovinistična retorika in indoktrinacija radikalne desnice dosegla določen učinek, čeprav se ksenofobična stališča do sedaj še niso konfliktno izrazila v vsakdanjem življenju. Vsekakor moramo v tej zvezi upoštevati psihološke posledice jugoslovan.ske vojne med letoma 1991 in 1995. Zdi se, da lahko rastoči trend agresivnega etnocentrizma slovenske mladine vodi v .še bolj očiten slovenski provincializem. Zanimivo je tudi, da so stališča mlade generacije lx)lj ali manj kon-formna s stališči njihovih staršev. Izgleda, kot da je starejša generacija uspela odpraviti generacijsko vrzel med starši in njihovimi otroci s tem, da je otroke obdržala doma - 82 odstotkov slovenskih srednješolcev ima .svoje .sobe in že v o.semciesetih letih je bila slovenska mladina med najbolje opremljenimi generacijami na .svetu z računalniki (Ule, Miheljak 1995). Izgledi in možne protistrategije Kakšne izglede imajo radikalne desničarske stranke, skupine ali gibanja v Sloveniji? Jili bo njihova pot vodila do izginotja, v institucionalizacijo, normaliz:ici-jo, v večjo radikalizacijo ali pa bodo lahko celo prišle na oblast? (Schedler 1996,27) Odgovor je odvisen od vloge oz. kombinacije tako zunanjih kot notranjih faktorjev. Daniel Bell (1964, 44) je poudaril vlogo (pozitivne) mednarodne situacije kot tiste, ki (ne) pomaga radikalni desnici. Mednarodni faktor igra prav gotovo zelo " IMa 27 /ebnutrfa J'Jlitike sovraStva je že prvi korak v tej smeri. Sc lx)lj pomembno pa je, da lahko zmerne politične sile tako na levi kot na koaservativni strani |x)nudijo pozitivne in učinkovite programe družbenega in kulturnega razvoja, ki .se bodo spopadli z ekstreniLstičnimi izzivi. Eden ghivnih sovražnikov demokracije je, kot smo videli, Tundamentalitična (utemeljena na einonacionalizmu ali teokraciji) ideologija, ki .se |x}čuti ogrožena zaradi procesa globalizacije in detradicionalizacije (Tourainc 1995). Zatorej je nad-v.se pomembtio, da razumna politika v svojem lx)ju s predmoilernimi in ultra-tradicionalnimi silami ponudi jasno obrambo moderno.sti v tem smislu, da to nima nič skupnega z rušenjem tralj optimistično videnje. Čeprav mi je obravnavana tema narekovala pesimistične obete kar se tiče konsolidacije dcmokracijc v .Sloveniji in širše v "postkomunistični" regiji, obstajo brez dvoma tudi dobri razlogi, da lahko verjamemo v njen uspeh v določenem času. Politični akterji .se le počasi učijo pravil demokracije in vpeljevanje tekmovalne politike ter trga je, kljub mnogim težavam in zastojem, proces, ki se ga ne da več ustaviti (Schopflin 1993, 300). Zato lahko verjamemo, da temu delu sveta ni namenjeno, če parafraziranio Adama Michnika, da zamenja ''svoIxkIo do življenja" s "svobodo do s<^vr;išt\m" in s tem povezane negativne družbene razmere. Pripis Ničesar novega ali bistvenega ne mi.slim dodati k zgornji analizi radikalne desnice na Slov-enskem, napisane julija leta 1996. Na volitv-ah štiri mesece pozneje so omenjeni akterji radikalne desnice bodisi okrepili bodisi oslabili svoje položaje v parlamentu in posledično s tem tudi svojo vlogo v državni politiki. Socialdemokrati Janeza Janše so dobili l6 odstotkov glasov, kar pomeni, da so postali tretja največja stranka in so za več kot za trikrat ix)večali število (x)slancev v parlamentu glede na volitve 1992. Jelinčičeva Slovenska nacionalna stranka je padla z 10 na 3 odstotke ter se komaj obdržala v parlamentu, medtem ko so Lapova Slovenska nacionalna desnica in nekatere ostale manjše skrajne desnice bodisi • Rahh sem [iiinfdll/iirmulactjo. kot jo je /imllaniil Culdens d'j'M. $) morale zapustiti parlament aii pa jim tja sploh še ni uspelo priti. "Breme" radikalne desnice v politiki tako nosi na s\'ojih ramenih izključno Janševa SDS. Liberalni demokrati so na volitvah dobili največ, to je 27 odstotkov glasov ter sestavili vladno koalicijo skupaj s Slovensko ljudsko stranko, ki je postala druga najmočnejša stranka z 20 odstotki glasov. Prejšnji koalicijski partnerji Krščanski demokrati so padli z nekaj več kot 9 odstotkov glasov na četrto mesto. Zanimivo je, da je vladna odgovornost tako na notranjem kot mednarodnem področju (posebej glede odnosov z Evropsko unijo) očitno "omehčala" prejšnji "ljudski šovinizem" Slovenske ljudske stranke ter ji - upajmo - s tem odprla možnost, da se uveljavi kot zmerna konservativna stranka, kakršne poznamo v konsolidiranih zahodnih demokracijah. Ti pozitivni znaki pa sami za.se niso dovolj za zaključek, da se slovenska demokracija pomika v smeri "zmanjševanja števila strankarskih militantnežev" leve ali desne provcnience. Kot je pokazal Mattei Dogan (1995, 536) na primeru razvite paradigme demokracije v Franciji, je Slovenija še daleč od posnemanja trenda od "strank čistega nasprotovanja" k "strankam reprezentacije", kar pomeni, da bi sc vedno večje število volilcev obnašalo kot svobodni posamezniki in ne v prvi vrsti kot člani kakšne ekskluzivne strankarske skupine. Iz te analize je jasno, da sta zaenkrat na Slovenskem dve najbolj radikalni politični grupaciji, če odštejemo manj.še skrajne politične sekte, ki bosta naredili vse kar jc v njunih močeh, da preprečita omenjene (post)moderne tokove: Janševi socialdemokrati ter vladajoča hierarhija in ideologi katoliške cerkve. LITERATURA Agh, Attila. n.d. Nco-TraditiunalLsm and Populism from Above in Kast Central Kurope (rt)kopl.s). Hell, Daniel. 196-1. The Dlspo.sscssed V I). Hell (ur ), The Radical Right - The New American Right. New York: A Doubleday Anchor Ikxjk. Diamond, Urry. 1993- Three Paradoxes of Dcmniniuni.si l-asiern Kurope. London and New York: Koutledge. Hribar, Spomenka 1994. Svitanja. Ljubljana: IXrIavska cnoino.st. Hribar. Tine. 1996. Sloven.ska .smer - Debatx Ka/.gledi, l.jubljana, 24. januarja 1996. Huntington, Samuel P. 1993. DenwKracles Third Wave. V L. I)ianK)nd in M F. I'iattner (ur ). The Global Rc.surgem.e of Democracy Daltimore. Md: The John Hopkins University Prcs.s. Huntington. Samuel P 1995. Religion and the Third Waw. V S. P Ramet in D. W. Treadgold (ur.). Render Unto Caesar - The Keligiou.s Sphere in World Politics, str 72-73. Washington D.C.: The American University Pre.ss. Jowitt, Ken. 1993. The New World Disorder V Diamond in M F. Plattner (ur ). The Global Resurgence of Democracy. Daltimore, Md The John Hopkins University Pre.ss. Kolakowski. Les/ek. 1993. Uncertainties t)f a Democratic Age. V I. Diamond in M F. Plattner (ur). The Global Resurgence of Democracy Haltlmore, Md: The John Hopkins University Pre.ss. KrSinar. Igor 1994. Anali/.a politične dejavno.sti Ivana Krambergcrja. Diplom.sko dcio na Fakulteti za družbene vede, Ljubljana. H9 .strani. Ku/.manič. TonCi. 1995. Politični ek.streniizeni pod Skwenci: SNS cxl tigrov do papirja. Časopis za kritiko znanosti, dumi.^ljiiu in novo antropok>gijo, 176, .str 47-69. Miheljak, Vlado. 1995. Slovenci padajo v nebo. Ljubljana; Znarustveno in publici-stično srediSče. Miheljak, Vlado in Kurdija. .Slavk»). 1996. Pre/oblikovanje slovenskega volilnega telesa V D. .Strajn (ur), Meje denK>kraciie, str 11-40.1.jubljana: Liberalna akademija. Nation. Craig 1996. The New Right in Transition Oiuniries of Central and i:a.stern l-urope (rokopis). Pelikan. ligon. 1994. Akomodacija ideologije političnega katolicizma na Slovenskem. Magi.str.sko delo na Filozofski fakulteti, Ljubljana, 219 strani. Pelikan. Kgon. 1995. Vizije "druZbene prenove' v katoliškem taboru. Razgledi. 11. oktobra 1995. .str 18-19. Plattner, Marc F. 1993. The IX-mocratic Moment. V I. Diamond in M. F. Plattner (ur), The Global Resurgence of Dem