©VINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 6.3 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, MARCH 17TH, 1933 LETO XXXV.—VOL. XXXV. Zanimive vesti iz življenja j Evropi grozi nova vojna; ^ glasoval S 43 proti 30 glaSOVi U legalno pivo naših ljudi po ameri ških naselbinah Balkan torišče novega svetovnega požara London, 16. marca. Mr. Anton Zbašnik, glavni! London, 1(5. marca. — Po vsej tajnik J. S. K. Jednote naznanja,! Evropi danes vre in vsepovsod da je banka, ki posljuje z Jedno-j fie govori o možnosti vojne. An-«| to, zopet začela z rednim pošlo- j tfleški ministerski predsednik vanjem 14. marca. "Nova Doba," uradno glasilo J. S. K. Jednote, poroča v svoji zadni izdaji:: "šestorica odličnih kegljačev od društva št. 66 J. S. K. J., iz Jolieta, Illinois, pride v soboto, 18. marca, v Cleveland, da vrže krogle z združenim teamom angleško poslujo-, čih društev J. S. K. J., George Washington in Betsy Ross. To bo pa samo mimogrede, kajti 19. in 20. marca nastopijo "jolietski kegljači v tekmah American Bowling kongresa v Columbus, Ohio. Jolietski kegljači bodo na narodnih kegljaških tekmah v Columbusu predstavljali JSKJ. Tako bo prvič v zgodovini zastopana ena slovenska organizacija v te vrste tekmah. Upamo, da se bodo fantje dobro izkazali. --O-:- Rojakom v Warren, 0. Kot že poi-čano, priredi Jugoslovanski Dom v Warren, Ohio, v soboto večer, 25. marca primerno in veselo domačo zabavo. Rojaki iz Girarda, Ohio, bodo na tej prireditvi ponovili lepo in zanimivo igro "V Ljubljano jč dajmo." Enako bodo tudi male slovenske deklice nastopile s krasnim petjem. Hojerjev Trio iz Clevelanda bopa preskrbel za najboljšo godbo. Začetek prireditve -je ob pol osmih zvečer. Rojaki od blizu in daleč ste prijazno vabljeni, da se udeležite. Gostoljubni rojaki v Warren, Ohio, vas vse skupaj vljudno vabijo k največji udeležbi. -o- Ubit v prepiru Tekom prepira s svojim očetom, je bil včeraj ustreljen na ■svojem domu, 2126 E. 28th St., 20 letni Allan Sims. Policija pravi, da je v to stvar zapletena tudi neka ženska, katero so našli na kraju uboja, ko je prispela policija. Fantov oče, je prišel pijan domov, nakar se je Pričel prepirati s svojim sinom, s katerim ni živel v dobrih od-ftošajih izza časa, ko mu je pred Štirimi leti umrla žena in fantova mati. Tekom prepira je sin pograbil stol ter navalil na tčeta, slednji pa je pograbil puško ter sina ustrelil. Poškodba znanega rojaka Mr. John Tomažič, slovenski trgovec na Grovewood Ave., v Collinwoodu, se je te dni občutno poškodoval na nogi, ko je žagal kos bruna v svoji garaži. Težko bruno mu je padlo na prste njegove noge ter mu jih znatno poškodovalo, tako da je mo-ral iskati zdravniške pomoči. Cenjenemu rojaku želimo, da bi mu poškodbe čim pred zacelile, da bi se lahko zopet udejst-^oval v narodnem, društvenem ir> trgovskem življenju. Skupna seja Pozi vi je se vse zastopnice kupnih podružnic Slovenske ^enske ženske Zveze v širnem Clevelandu in okolici, da se go-tovo udeležijo skupne seje vseh p°družnic v pondeljek, 20. mar Ca» ob 7:30 zvečer, v Slovenskem na Holmes Ave. Važne 2adeve glede prihodnje konven-bodo na vrsti. Italijanski prestolonaslednik Humbert se je sinoči udeležil raketa, ki ga je priredil grof Petani na čast ameriški film-igralki Mary Pickford. MacDonald in Simon, minister vnanjih zadev, bosta imela v soboto konferenco z Musšolinijem v Rimu. Sinoči je odhitel v ženevo francoski premijer Deladier, da se tam razgovori z angleškim ministrskim predsednikom. Za svoj ponovni razgovor z angleškim državnikom se je odločil, ko je izvedel, da bo slednji v soboto. konferiral z Mussolinijem v Rirnu. Nepotrjena poročila javljajo, da se bo MacDonaldovega in Mussolinijevega razgovora morda udeležil tudi nemški kance-lar Hitler. V Evropi se vrše sedaj nove grupacije stanja stvari in nove zveze, podobne onim, ki so obstojale pred vojno. Francija si želi sporazuma z Anglijo in Ameriko, da se združijo "demokracije" proti "diktaturi" (pri tem ima v mislih italijansko diktaturo). Evropa je začela bojaznijo gledati na Nemčijo, kateri je začel vladati Hitler s svojimi fašisti z železno roko in ki je pričel zlasti v zadnjem času zopet povzdigovati svoj glas za politično in državno edinstvo z Avstrijo. Italijani so včeraj napadli v „ .... ... avojem parlamentu Jugoslavijo 1na-' let0K ^sejejo in obtain Romunijo, kateri državi dol- Washington, 16. marca. — Sredi meseca dobimo aprila dobimo dobro in legalno pivo, kakor je odločil sinoči senat, ki je s 43 glasovi proti 30 sprejel predlog za legalno varjenje in prodajo dobrega piva. Omenjeno predlogo je že prej sprejel kongres, toda ker je predložil senat k predlogi trnje airiendmentov, mora kongres potrditi še te amendmente ali dodatke, nakar bo šele poslana predloga predsedniku Rooseveltu v podpis, kar se bo zgodilo po vsej priliki v pondeljek. Prodaja legalnega piva bo dovoljena v mokrih državah tekom petnajstih dni potem, ko bo predlogo podpisal Roosevelt; pivo se bo pričelo torej prodajati okoli 10. aprila. Približno polo- vica ameriških držav nima nobenih restrikcij glede varjenja piva ali pa prodaje istega, dočim morajo druge države, med katerimi je tudi država Ohio, izpre-meniti svoje tozadevne postave, preden se more v njih prodajati pivo. Amenclmenti, ki jih je predložil senat glede opojno pijače, so sledeči: da se preducira v pivu alkohol na 3.05 procentov, da se prepove prodaja opojnih pijač otrokom, ki so stari manj kot šestnajst let ter da se legalizira vino, ki bi vseboyalo 3.05 procentov alkohola. ; Ohajski demokratski senator Bulkley je oddal svoj glas za pivo, dočim je republikanski senator Simeon D. Fess, glasoval proti ter napadal predlog. Columbus, O., 16. marca. — V državi Ohio se bo glasovalo jeseni, da-li se izpremeni dodatek k ustavi glede legalne p r o d a j e opojnih pijač. Louis Petrash, komisar za izdajanje mestnih licenc, je včeraj izjavil, da je v njegovem uradu že nad dvesto prošenj za licence, ki dovoljejejo prodajo opojnih pijač. Po njegovem mnenju bo zahtevala legislacija po $200 davka za dovoljenje prodaje pive. Dalje je izjavil, da bo svetoval councilmanom, da zahtevajo od pivovarn, ki bodo varile pivo, od $300 do $500 na leto za licence, mesto $100, kakor je bilo nasve-tovano v predlogi, ki je bila j predložena v pondeljek mestne-j mu svetu. Petrash pravi, da se bo odprlo v Clevelandu najmanj od 500 do 1,000 prostorov, kjer se bo prodajalo pivo, kakor hitro postane taka prodaja legalna. Mesto bi s tem profitiralo na leto približno $150,000. Zmanjšanje ameriškega Milijoni dolarjev so se pri* državnega budžeta za 25 čeli zopet stekati v odstotkov pri dolarju j ohijske banke ........ Washington, 15. marca .— J Milijoni dolarjev so se pričeli Program Rooseveltove admini- j zopet stekati v ohijske banke, ko stracije, da se znižajo državni! so se slednje zopet odprle ter pri-izdatki za 25 centov pri dolarju, cele s svojim običajnim poslova-gre z vso resnostjo v vseh de-' njem. partmentih naprej. ! V sredo zvečer ob devetih je Vsi vodje departmentov si res- j Federalna rezervna banka izdano prizadevajo, da potegnejo čr- j la že 157 poslovalnih licenc ban-to med vladnimi potrebščinami j kam izven Clevelanda. V Ohio in izdatki, katere bi se lahko je 487 bank, ki so pod direktnim smatralo za nepotrebne. Tekom j nadzorstvom državnega bančne-prihodnjih dveh tednov bo Vsak I g^ departmenta. posamezni načrt predložen Lew- j V Akronu se izdelujejo zdaj isu Douglasu, ravnatelju narod- j načrti za reorganizacijo treh nega budžeta, nakar bo slednji j bank, med katerimi je tudi naj-predložil te načrte predsedniku j večja akronska banka, Dime Rooseveltu v odobritev. Savings banka pa si prizadeva, Videti je torej, da je začela j da dobi v najkrajšem času po-Rooseveltova administracija z | slovalno licenco. vso vehemenco izvajati program "new deala," katerega je Roose- Med bankami, ki so dobile v sredo večer poslovalno licenco, velt obljubil pred svojo izvoli- je tudi Firestonova banka, ki po- ' sluje tudi v Predsednik Roosevelt bo Odsekane glave ob želez- podal načrt za odpomoč ameriškim farmerjem Washington, 15. marca. — Predsednik Roosevelt in njegovi svetovalci so izdelali nocoj načrt za odpomoč stiskanim farmerjem; načrt temelji na bazi dogovora med voditelji farmer-jev. Svoj načrt bo predložil Roosevelt že jutri kongresu. Farmerjem je nasvetovano, že, da se "oborožujeta z blazno naglico." Angleško in francosko časopisje naglaša, da je Balkan danes v takem stanju kakor je bil pred svetovno vojno leta 1914, jo toliko polja kakor običajno, ker se namerava z zmanjšanimi pridelki dvigniti cene istih. Rečeno je, da bodo farmer j i letos obse j ali in obdelali 9 milijonov manj akrov svojega polja. Manj bodo posejali koruze, pšenice in in da utegne tam'zopet zanetiti I drugega žita, več pa bodo pride- iskra svetovni požar. -o- Zamorka ne sme med dekleta belega plemena Columbus, O., 15. marca. — Vrhovno sodišče države Ohio je danes odločilo, da Doris Weaver, elevelandska Zamorka in dijakinja Ohio State vseučilišča, ne sme stanovati z drugimi belimi dijakinjami v hiši vseučilišča, kjer stanujejo ostale. Sodišče je svojo razsodbo utemeljilo s tem, da je izjavilo, da bi prav tako razsodilo v slučaju, če bi hotela bela dijakinja stanovati med dekleti drugega plemena. -o- Sirovež napadel moža in ženo Sinoči sta prišla v neki "spik-lzi" na vzhodni strani mesta zakonca Skinner, stanujoča na 2872 Mayfield Rd. V prostoru se je nahajal tudi neki neznan človek, katerega sta povabila, da se pelje lahko ž njima v avtomobilu, ko jima je rekel, da stanuje v njiju bližini. Ko se je Skinnerjev avtomobil približal nekemu pokopališču, je neznanec prisilil Skinnerja, da je zapeljal na pokopališče, tam ga je do nezavesti pretepel, nato pa kriminalno napadel njegovo ženo. Po izvršenem zločinu je neznanec, ki ga sedaj išče policija, pobegnil s Skinnerjevim avtomobilom. lali tobaka. Administracija si bo prizadevala doseči svetovni dogovor, da se zniža količina farmerskih pridelkov po vsem svetu. Predsednik Roosevelt se zaveda, da je treba načrt za odpomoč fžtVmer-jem uresničiti že pred 1. apri-lem, ako se hoče res pomagati farmarjem. -o- Mlada žena pobegnila z denarjem Ripley, O.—John Fyre, star 54 let, je včeraj javil sodišču, da sta včeraj pobegnila njegova mlada, 24 letna žena, s katero je bil komaj mesec dni poročen, in njen brat Fred Brewer, ki sta odnesla s seboj $700 njegovega denarja. -o- Našim gospodinjam Menda niste kupovale še nikdar tako poceni kot ravno se-zakonca j daj, ko so cene prav na dnu. Po- glejte oglase groceristov in mesarjev v današnji številki, izberite si enega in kupite si za soboto in nedeljo. Verižne trgovine ne morejo dajati tako poceni kot naši slovenski trgovci. Vest iz domovine Mr. John Cvek, 452 E. 158th St., je sprejel iz domovine vest, da mu je v vasi Preddvor pri Kranju umrla ljuba mati, Marija Cvek, stara 72 let. V starem Zabava "Naprednih Slovenk" kJajLl «PuSg« s™a Janeza' . otorfln-o / / Pt n\7tt Gina -m arm V soboto večer se vrši v dvo rani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., zabava v proslavo vseh Jožkov in Pepc, katero priredi zjnano žensko društvo "Napredne Slovenke," št. 137 SNPJ. Cenjeno občinstvo je vljudno vabljeno k mnogoštevilni udeležbi. niški progi Tientsin, Kitajska. — Na kakih dvanajstih železniških postajah ob tukajšnji progi, je videti glave kitajskih banditov, ki so nasajene na kolcih pred postajami. Te odsekane glave kitajskih banditov, ki napadajo in ropajo vlake in potnike na njih, so dale nasaditi na kolce kitajske oblasti, v svarilo ostalih banditov. .Roparji, so.že dolgo, napadali vlake ter jemali potnikom vse, eelo njih obleko. Nedavno pa se je peljalo na dopust več kitajskih vojakov, ki so bili brez orožja ter izropani po banditih, nakar so se vojaki pritožili pri vojaških oblastih, ki so priredile pogon za banditi ter ustavile njih divjanje. -o- Poplava v državi Ohio V več okrajih države Ohio so povzročile reke, ki so prestopile pvoje bregove ter poplavile ozemlje, veliko škodo. Vodovje se je pričelo zopet nižati in reke so se znižale nazaj v svoje struge. Trgovci v Marietti so morali premestiti svoje blago v prvo in drugo nadstropje, ko je dosegla bila že sprejeta voda višino 39 čevljev. V Steu-benville so bile ceste vsled vodovja zaprte za promet. Tuscarawas reka še vedno narašča v New Philadelphiji in most preko Mahoning reke pri Nilesu, Ohio, je bil zaprt. V Massilonu je moralo več prebivalcev, ki stanujejo v nižjih delih mesta, bežati pred vodovjem iz svojih domov. -o- Milijoni sodov piva Chicago, 15. marca. — Joseph Dubin, urednik lista "Brewery raii odpeljati Age," je danes izjavil, da bo že 24 ur po legalizaciji piva, na milijone sodov istega 'pripravljenega za prodajo. To pivo bo že dovolj uležano in vsebovalo bo predpisano količino alkohola. "Tukaj je 146 pivovarn, kjer varijo takozvani "near-beer" in te pivovarne imajo v zalogi od enega do petih milijonov sodčkov piva, katerega se lahko takoj al-koholizira." -o-- Uvedba denarnih nakaznic; suspendiranje glob in kazni prohibicije Columbus, O., 15. marca. — L. L. Marshall, senator države Ohio, je vložil danes predlog, da se izda posameznim krajem v državi Ohio dovoljenje za izdajanje denarnih nakaznic ali tako-zvanih "scrips. Dovoljenje za izdajanje teh nakaznic naj bi dobil vsak okraj, ki bi mogel dokazati, da so znašali dohodki plačanih davkov manj kakor 95 odstotkov. Pretekli teden je sprejela le-gislatura v Columbusu predlogo, ki je bila vložena na pobudo go-vernerja White-a, da se dovoli državi izdajanje "seripsov" za plačilo tekočih državnih računov. Dalje je ohijska zbornica sprejela predlogo, da se dovoli Cuyahoga Valley Water Works družbi črpanje vode iz jezera Erie za njeno industrijsko po- 4 rabo. Z 88 glasovi proti 20 je zbornica tudi sprejela predlog, da se suspendira vse kazni in globe, ki so bile določene pod prohibicij-sko postavo. Ta predloga, ki je v senatni zbor-nci, pride zdaj pred governerja / podpis. -o- tvijo ameriškemu narodu. V Washingtonu vlada silno zanimanje za program, da se jgra y BaHjertOnU, 0. Barbertonu. —o- omeji in zniža vse vladne stroške za 25 procentov. Poleg tega važnega programa, čigar izvedba je sedaj v delu, ima vlada v takojšnjem načrtu tudi odpomoč brezposelnim, odpomoč državam s posojilom, enega bilijona dolarjev ter revizijo carin. -o- V nedeljo, 19. marca, uprizori Jugoslovanski pasijonski klub iz i Clevelanda v Barbertonu krasno j krščansko dramo "Mučeniška | smrt sv. Neže." Igra se vrši pod pokroviteljstvom društva sv. Jožefa, št. 110 KSKJ, Ta krasna igra je bila že večkrat igrana v i Clevelandu ter je dosegla vedno < v . •!>>•• • 'velik uspeh in splošno zanima- Bancm praznik jima je j llje> Zato se pričakuje, da se bo- | do v velikem številu udeležili te Peter lepe igre tudi rojaki iz Barber-t,ona in okolice, ker režija in Laški boksar Camera se je ponesrečil Udine, Italija, 15. marca. Pri-mo Camera, znani laški boksar, ki je v tekmi v New Yorku pred nekaj tedni ubil ameriškega boksarja Schaafa, je dobil znatne poškodbe v tem mestu, ko je z nekim prijateljem preskušal dirkalni avtomobil. Avto se je na cesti prevrnil, in Camera so mo-v bolnico. prišel prav San Francisco, Cal. Farrington in George Smith sta bila obsojena na smrt in bi mo- igralci obljubljajo, da bodo ime-rala biti obešena pretekli petek. | H od igre vsi posetniki velik du-Toda governer Rolph, ki ima na- j ševni užitek. vado, da vedno natančno pre-j -o- tehta vsako obsodbo, preden jo Radio program V nedeljo podpiše, je sklenil, da vsled ban- i y nedeljo bo zopet zanimiv čne situacije, ki je zavladala lx. slovenski radio program, ko na-vseh Zedinjehih državah, zdaj |stopijo Frank Lenaršičevi Musili čas, da bi se bavil z obsodba- jketirji v sledečih točkah: "Moj mi, zato je ukazal, da se justifi- očka so mi rekUi» "girotek," kacije obeh obsojenih odlože do|.«Rožic ne bom trgala," "Še en dne 19. maja. Do tega dne pa poljubček." Ray in Alex Pau-utegne kalifornijska legislaturajlin zaigrata na havajsko kitaro: sprejeti predlogo, ki bo odpra- «Ena> dve> tri> štirV> «gkrjan. vila smrtno kazen ---o— Kaliforniji. žalostna vest iz domovine Mrs. Ivana Mišmaš, 1404 E. 53rd St., je prejela včeraj iz domovine žalostno vest, da ji je dne 3, marca 1933 v rojstni vasi Ambrus umrla njena mati Ana Hočevar, v starosti 76 let. Pokojna zapušča tu v Clevelan- ček poje, žvrgoli" "Vesela popevka." Joe Jare, tenor solo, zapoje: "V starih davnih časih" in "Pod okence pridem." Slovenski radio program se oddaja na WJAY od 3:30 do 4, pod vodstvom Charles Zormana. Radio koncert V soboto, dne 18. marca bo zopet lepa prilika slišati nekaj starega 77 let, dva sina in eno hčer. Naše iskreno sožalje. Roper peči Opozarjamo na oglas Mandel Hardware, kjer lahko kupite najboljšo Roper peč prav po ceni in na lahka odplačila. Tudi že malo rabljene peči lahko kupite tam. Židje beže iz Nemčije Varšava.—Zadnja dva dni je prispelo v Poljsko Šlezijo 1,500 židovskih beguncev iz Nemčije, odkoder jih je pregnal terorističen Hitlerjev režim. * Zvezna vlada je odpovedala manevre vojne mornarice ob ca-lifornijskem obrežju. Vile rojenice Včeraj so se oglasile vile rojenice pri družini Mr. in Mrs. Fr. Glavan, 1018 Ivanhoe Rd., in pustile za velikonočne pirhe krepkega fantiča. Deset let že ni bilo takega veselja v družini. Naše čestitke! Premestitev card party ženski klub fare sv. Vida du hčer Ivano Mišmaš, hčer Ma-; lepih orkestralnih komadov, ki ry Perko v Willardu, Wis., v Pueblo, Colo., sina Jožefa Hočevarja, v stari domovini pa hčer Terezijo Hrovat. Oče, od-nosno mož pokojne, je utrni že pred dvanajstimi leti. V Clevelandu živi več bližnjih sorodnikov in sosedov. V soboto, dne 18. marca, se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša zadušnica ob devetih dopoldne. Sorodnike in prijatelje se prijazno vabi, da se udeleže sv. maše. žalujočim ostalim naše iskreno sožalje! Demokratje 32. varde Danes večer imajo vsi demokratje 32. varde veliko prii'edi-tev v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. Župan Ray T. Miller in sodnik Frank J. Lausche bosta imela kratek je in jako zanimiv nagovor. Po-premenil datum za card party;tem se bo pa igralo karte, kjer od 29. marca na 19. aprila, kar naj cenjeno občinstvo vzame na znanje. Iz bolnice Mrs. Frances Modic, 6303 Bonna Ave. se je povrnila iz bolnice na svoj dom. Ni še popolnoma okrevala, toda zdravje se ji izboljšava. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu. bo razdeljenih preko 100 lepih nagrad. Kdor pa ne bo hotel igrati kart, se bo lahko zabaval po svoje. Pridite, demokratje in demokratinje, da se bo videlo, koliko nas je. * Zamorec Polk, poljski delavec v Rusku, Texas, je izoral na njivi lonec zlatega denarja v vrednosti $925. bodo oddajani potom radio postaje WJAY. Med otroško uro ob 11:30 dopoldne, bodo nastopili naši mladi umetniki, stari od 8 do 14 let, in sicer brata Potočnik in brata Oblak. Komadi so dobro naštudirani ter pod spretnim vodstvom Mr. Thoma-sa Oblak-a, ki ima svoj Študijo za orkestralno godbo na 976 E. 69th St. Vile rojenice Pri Mr. in Mrs. Zernic, 14705 Thames Ave., se je oglasila gospa štorklja ter pustila srečnemu očetu in materi prav krepkega in zalega sinčka. Mati in dete sta zdrava. Mati se nahaja v domači oskrbi ter se prav dobro počuti, čestitamo! Sokolska seja Redna mesečna seja Slovenskega Sokola v Collinwoodu se vrši nocoj, v petek 17. marca. Pričetek točno ob 8:30 zvečer v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. članstvo je prijazno vabljeno, da se udeleži, ker je seja važnega pomena. * Seja članov avstrijskega parlamenta, ki nasprotujejo diktaturi premijerja Dollfussa, je bila včeraj nasilno razpuščena. AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 17TH, 1933 * "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto (5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto (7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta (3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta (3.50 Za Cleveland po raznaialcih: celo leto (5.50 ;pol leta (3.00; četrt (1.75 Za Evropo, celo leto (8.00; pol leta (4.00; za četrt leta (2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošliJatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC. Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Ofllce at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1879. 88 No. 63, Fri., Mar. 17th, 1933 Na koga se moremo zanesti mo morali pa pripravit, da se ne bo pripetilo, kot se je na zadnji prireditvi šerifu . . . župan mesta bele Ljubljane, Mr. Louis Starman, je dal ukaz našim kuharicam, naj ne kupujejo jestvin za ta večer, ker bodo oče župan podali v druge dežele i nnam preskrbeli nekaj, česar še nismo prej jedli. Naših natakarjev,pa tudi ne morem razumeti, ker pravijo, da tudi pilo se ne bo nič. Kako je to mogoče, ne vem, in če bo to res, bomo videli. Plesalo se bo pa kakor v Ljubljani: valčke, polke, šuštar polke, štajeriš itd. Ampak najbolj zanimivo bo, kako bodo plesali za nagrado vsi Jožeti in Pepce. Še bolj zanimivo bo pa to, da bodo morali vsi naši meščani in meščanke, katerim ni sv. Jožef patron, Jožetom in Pepcam napraviti ofreht. Torej cenjeni prijatelji, posebno pa Jožeti in Pepce, tukaj se vam nudi prilika, da se udeležite prireditve in vesele domače zabave, kakršne ne dobite vsak dan. Prav posebno pa vabimo naše drage prijatelje iz Gi-rarda: Mr. in Mrs. Dolčič, Mr. in Mrs. Cekuta, Mr. in Mrs. Gabrovšek, Mr. in Mrs, Anži-ček in vse njih prijatelje, da se pridejo zabavat v soboto večer k nam. Vsem skupaj kličem na veselo svidenje v soboto večer v naši beli Ljubljani! Leo Križman. Vlada Zedinjenih držav sestoji iz treh oddelkov, kakor lo zapoveduje najvišja postava — ustava Zedinjenih držav. Ti trije oddelki so: eksekutivni ali izvrševalni oddelek vlade. Legislativni ali postavodajalni oddelek vlade, in končno sodnijski oddelek .katerega zastopa najvišja sodnija Zedinjenih držav, potom okrožnih in okrajih zveznih sodnij. Postavodajalni oddelek vlade, katerega zastopa kongres, dela nove postave, preklicuje stare. Kakor hitro je postava sprejeta, in jo podpiše predsednik, tedaj moramo ravnati se potem, kar določa postava. In da se ravnamo po tem, pazi na to predsednik Zedinjenih držav, ki enforcira ali izvršuje postavo. Kadar pa taka postava ni jasna, ali ima kdo pritožbo proti postavi, se obrne na najvišjo sodnijo Zedinjenih držav, ki tolmači vsako postavo in končno veljavno odloči, ali je postava pravilna ali ne. Tako vidimo, poslujejo trije oddelki naše vlade harmonično, izpopolnjujoč eden druzega. Kadar pa živimo v izrednih časih, kakor na primer v času vojne, ali pa v siloviti gospodarski krizi, kot jo imamo danes med nami ,so pa potrebne tudi izredne odredbe in postave, da se narodu pomaga naprej. Še ko je bil Franklin Roosevelt kandidat za predsednika, je po deželi pridigal, da bo zahteval od kongresa, da mu podeli izredno moč, da pripelje deželo iz silovitega blata, v katerem se nahaja. Kakor hitro je Roosevelt nastopil svoj urad dne 4. marca, je sklical izredno zasedanje kongresa in zahteval od slednjega, da mu podeli gotove izredne moči in oblast, kar je kongres skoro enoglasno tudi storil. Tako je Roosevelt postal diktator nad bankami, in ves položaj se je skoro preko noči spremenil. Izluščil bo, kar je nestalnega, nepoštenega in postavil bančni položaj tja, kamor spada: na podlago narodnega zaupanja in spoštovanja brez špekulacije v narodno škodo. Ko je Roosevelt to dosegel, je zahteval od kongresa, da mu dovoli, da uravna zvezni proračun. Tekom štirih let, ko je bil predsednik Hoover na vladi, se je Hoover zadolžil za nevrjetno visoko svoto — $5,000,000,000. To se pravi, da kljub novim davkom, katere je Hoover s svojim republikanskim kongresom neprestano nakladal, so znašali stroški zvezne vlade v štirih letih pet tisoč milijonov dolarjev več, kot pa dohodki. Republikanski režim je delal prave orgije z ljudskim denarjem, zapravljal je tako nezaslišano, kot še nikdar prej v zgodovini naroda. Kam bi to prišlo, nihče ne ve, da ni bil ameriški narod pameten dovolj in izvolil Roosevelta predsednikom, ki je obljubil znižanje stroškov. Če vlada ne zna gospodariti in zahaja dnevno v večje dolgove, je očividno, da zadene narod katastrofa, kot ga je v resnici zadela, dokler je bil Hoover na krmilu vlade. Narodni dolg povzroča krizo in depresijo, zvišuje davke in pahne narod v močvirje, iz katerega ga more potegniti le močna roka in energična volja voditelja. Največji posamezni izdatek zvezne vlade je pokojnina in plačilo bivšim vojakom ameriške armade. Samo za to mora ameriški narod plačati vsako leto več kot en tisoč milijonov dolarjev v davkih. Od zaključka svetovne vojne do danes je ameriška zvezna vlada plačala bivšim vojakom nič manj kakor — šestnajst tisoč milijonov dolarjev, ali trikrat toliko kot je vsega denarja v Zedinjenih državah. Roosevelt je takoj ob nastopu vlade izjavil, da mora te izdatke skrčiti, ali pa naj narod še nadalje živi v mizeriji. Kongresmani so se ustrašili besed in povelja Roosevelta, kajti skrčiti izdatke vojnega veteranskega urada pomeni — /ameriti se stotisočim, ki dobivajo podporo. Toda Roosevelt se ni prestrašil. Zapovedal je: $500,000,000 se morajo znižati stroški veteranskega urada. Trepetajočega srca je kongres preteklo soboto Rooseveltu dovolil nezaslišano zahtevo ,kar pomeni, da bo Roosevelt prihranil v štirih letih najmanj — dva tisoč milijonov dolarjev v davkih. Velika večina je glasovala, da se podeli Rooseveltu ta moč. Med onimi pa, ki so nasprotno glasovali ,proti Rooseveltu, je bil clevelandski kongresman, Martin L. Sweeney, iz 20. okraja, ki je izvoljen od — Slovencev! Tako je ta žalostni junak takoj prvi teden izdal poveljnika svoje stranke, k> hoče narodu dobro. Kongresmana Martin Sweeneya si bomo zapomnili, in ko pride ponovno rogovilit v Clevelandu, mu bomo pokazali pot, po kateri naj zgine v pozabljivost. 'Ameriška Domovina" je opravila z njim za vselej. EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB. Piše JAKA mi nad Newburčani. Kdor bo spravil iz teh spomladanskih tekem največ zmag, tistemu bomo slavo peli. Nam bi taka zmaga zelo prav prišla, ker potem bi imeli pravico poslati svojega posebnega poročevalca na kitaj-sko-japonsko fronto, kjer bi tistim fantom tudi lahko nekoliko pokazal, kako se strelja. Izid tekme zadnjo nedeljo je bil sledeč: Rainbow Hunting klub Russ A...........80 Kic................ 50 Fortuna............ 63 Russ Joe..........80 Jazbec ml.........74 Novak R........... 57 Jazbec st........... 75 Miller............67 Hočevar..........75 Fink................ 39 Glavič Joe.......... 50 Mirtel............68 Gliha L............. 76 DOPISI GLAS LJUBLJANSKEGA KLUBA Bela Ljubljana. — Cenjene-, pripeljejo še svoje prijatelje se-mu občinstvu se naznanja, da j boj. Da bo ta naša prireditev priredi Klub Ljubljana, kot obi- j prekosila vse prejšnje, vam jam-cajnu, na 18. marca večer Jože-1 či veselični odbor z vsem šta-tov. Gotovo je, da vsi tisti, ki j bom, ki se že več tednov pri-posečajo naše prireditve, so vse- pravi,jajo na to. Kdo se ne spo-lej z istimi zadovoljni, ker glas j minja naših godcev, ki nam pri gre potem še več tednov, kako vsaki prireditvi podajo tako ko-je bilo prijetno, lepo domače injmično prizore; saj je za poč't! prijazno. Zato pa upam, da pri- Ampak za tako komičen prizor, dej o vsi stari naši udeleženci ter kot ga nam sedaj obetajo, se bo- No, pol zastave smo že rešili in ne bo dolgo, ko dobimo nazaj še drugo polovico in potem bo zopet vsa naša. Stvar je namreč takale: Zadnjo nedeljo se je vršila strelska tekma med našim klubom in med Rainbow klubom iz Newburga. Povabljeni so bili tudi jagri iz Barbertona, ki se pa radi važnih zadržkov niso mogli udeležiti. Lahko jim je žal, ker dopadlo bi se jim bilo. Posetilo nas je pa zastopstvo od Lorainskega lovskega kluba, ki se je pred kratkim organiziral. Frank Justin, njih nadlovec je pripeljal seboj še druge tri fante, da si nekoliko ogledajo, kako se bomo pehali za zmago. Prav dopadlo se jim je, samo to smo jim zamerili, ker so šli tako hitro domov. Od druge strani je pa nadlovec Pirnat pripeljal nekaj svojih fantov od St. Clair Rifle kluba. Malo so bili še štemani od zadnje zmage, toda ko so videli, da piše druga sapa in so bili naši fantje na tem, da z naskokom zavzamejo zadnje postojanke, so se tudi St. Clairčani omehčali in dali dobro besedo. Vendar se še vedno zavedajo, da so nas zadnjič nabrisali, ker se niso hoteli niti toliko podati, da bi v spravo in pravo bratsko ljubezen skupaj zavžili en sendvič, so nam ušli iz dvorane. No, je že prav, bomo pa mi prihodnji torek bolj bratski v tej zadevi. Od kraja je kazalo, da bo padla zmaga na newburško stran in naš predsednik Bruss ,je že ves obupan godrnjal: "Kaj pa je to za en hudič, da ne moremo nikamor!" Te lepe besede so si vzeli naši fantje k srcu in so začeli s takim ognjem Streljat, da so se kar tarče okrog vrtele. Tone Rus je hitel še pred tekmo zatrjevati, da nas bodo premagali za kakih 45 točk in je bil tega svojega mnenja tako siguren, da je hotel celo postavit nanj en kvodriček. Sto sreč, da ga ni nikdo prijel za besedo. V nedeljo 26. marca, ob treh popoldne se pa vrši tekma med našim in Rainbow klubom v S. N. D. na 80. cesti. Naše fante se že sedaj opozarja na to tekmo, da se je udeležijo v velikem številu. Trije najboljši strelci od Rainbow kluba so dobili nagrade: Joe Russ, Anton Russ in Louis Gliha. čestitke so na mestu, kakopak. Ampak v torek, 21. marca, se pa vrši tekma med Euclid Rifle klubom in St. Clair Rifle klubom v SDD na Waterloo Rd. Težko je kaj reči o tej tekmi že sedaj, ker sem siguren, da bo čisto drugače izpadla* kot bi pa zapisal. Če ne bodo naši fantje rekli eno pametno, se bo reklo tako: da zadnjič so zmagali oni, v torek smo pa mi izgubili. Po tekmi pride na dnevni red z na in s pečatom podpisana. Sestavil jo je zapisnikar porotnega odbora, Tone Glažar, drugi smo pa pritisnili svoje palce na pergament, da se strinjamo. Torej fantje obeh klubov, bodite v torek navzoči, da boste slišali razsodbo modrega porotnega odbora, oziroma najvišjega sodišča. Kot corpus delicti bo postavljen pred občinstvo sodček, za vsebino pa ne rečem ne tako, ne tako, to se bo videlo in čutilo. Torej v torek se bo odločilo, kdo bo nesel fano na razorože-valno konferenco. Sedaj je položaj tak: eno zmago imajo St. Clairčani nad nami, eno imamo 854 Euclid Rifle klub Debevec............ 77 Sepic.............. 72 Lisjak.............. 87 Dolenc S...........88 Dolenc J. .. . ...... 79 Marn....... ...... 69 Bavetz............77 Plesec............72 Petrič !...........67 Bruss.............. 74 Gole................ 73 Sober.............. 71 Ogrin.............. 78 984 -o- JUGOSLAVIJA V ZADNJIH LETIH Piše I)R. IVAN ČERNE, finančni biro, Ljubljana Jugoslavija Ker beremo v Evropi o težkih razmerah, ki so nastopile v zadnjem letu v Zedinjenih državah Ameriških in je možno, da se bo ameriška bančna kriza pričela razvijati tako, kakor je bilo to pri nas v manjšem obsegu, bode zanimalo naše rojake v Ameriki, kako so se pri nas razmere zasukale, tako da morejo primerjati njihove prilike z našimi. Najbrže bodo opazili gotove sličnosti in morda tudi iz tega povzame j o kak nauk. Jugoslavija je z letom 1928 pričela občutiti krizo. Prvi vzroki so bili v tem, da so deželni pridelki pričeli padati v ceni. Pri nas je važeh kot eden največjih izvoznih predmetov pšenica. Povprečno je bila cena stotu pšenice leto 1927 Din 300, leto 1928 Din 230 do 240, leto 1929 Din 200 in leto 1930 samo še Din 125. Da bi se to katastrofalno nižanje cen žitnim pridelkom ustavilo, je bilo osnovano v Beogradu leto 1930 privilegirano društvo za izvoz. To je postavilo ceno za pšenico in sicer za trg v državi z gotovim zneskom, ki je odgovarjal približno ceni v letu 1927 ter je kupovalo žito'po tej ceni od pro-ducentov, prodajalo ga pa je nekoliko dražje, za izvoz pa seveda ni moglo iti proti svetovni ceni, marveč se je moralo isti prilagoditi. Jasno je bilo v naprej vsem uvidevnim ljudem, cla tako gospodarstvo ne bo moglo trajati, vsled česar je bila koncesija tega društva v letu 1932 ukinjena, društvo samo pa je zaključilo svoje knjige z izgubo preko pol mil.iarde dinarjev. Podobno se je dogodilo tudi v drugih državah, kjer so hoteli umetno vzdržati ceno proti svetovni ceni in Amerikancem so še dobro v spominu podpore, ki so jih dobili farmarji, ki pa tem tudi niso pomagale, marveč jih je zadela i;sta kriza, kakor vse čela pri nas gospodarska depresija, ki se je polagoma stopnjevala tako, da je leto 1931 prišlo tudi naše denarništvo v težak položaj. Zanimivo je, kakšen je bil promet na zagrebški borzi v zadnjih 3 letih. Vpoštevane so v številkah, katere.bom ravnokar navedel, kupčije z dinarskimi in jugoslovanskimi dolarskimi vrednostnimi papirji in si cer obveznice, dalje delnice denarnih zavodov, industrij ter podobne kupčije deviz, t. j. de^ narnih plačil v inozemstvo in valut, t. j. inozemskih plačilnih sredstev. Promet vseh navedenih vrednot je znašal: v 1. 1930 .... 3.481 milj ono v D. v 1. 1931 .... 3.211 miljonov D. v 1. 1932 .... 556 miljonov D. Padel je torej promet za 83% oz. je' znašal samo še slabo ŠE STINO onega prometa, kakor je bil v letu 1931. Padel je to rej v letu 1932 na zagrebški bor zi proti letu 1931 na 'šestino pro meta prej snega leta oziroma toč no v procentih povedano za 83 procentov. Zagrebška borza je druga največja v Jugoslaviji kar se tiče prometa z državnimi vrednostnimi papirji. Beograj ska je v tem prometu največja in za njo nimam številk na raz polago, vendar so tudi njeni iz kazi o padcu prometa naravnost katastrofalni če je položaj na denarnem tr gu tak in ni prometa, mora ven da i biti nekje denar. Skrb za bodočnost ob razširjajoči se krizi se'pritne kazati v nezaupanju do denarnih zavodov in v tem, da hoče imeti vsakdo svoje prihranke v rokah, da jih v slučaju potrebe lahko rabi. Če se ta bojazen poloti množice, postane nevarna za denarne zavode, ki ne morejo ustreči vsem, saj nimajo denarja v blagajnah, ampak izposojenega na hiše, v podjetjih in vrednostnih papirjih. Naval na banke in hranilnice odtekajo sredstva banke. Za to je prišla kot drugi velik denarni zavod, Ljubljanska kreditna banka in za to še številne druge tako, da je danes do petdeset bank pod "počekom." Poček je srbska beseda in pomeni za vlagatelje čakanje na izplačilo vlog, utemeljeno v odredbah zakona o poljedelskem kreditu. Proti banki, ki gre v poček ni mogoča tožba za dvig vlog, banka mora tekoča sredstva držati likvidna, mora nove vloge nalagati samo v takoj izplačljive kredite in sploh nuditi vlagateljem takojšno izplačilo. Stare vloge pri teh bankah pa čakajo odtajanja, ki. mora priti šele ob toplem soln-cu boljših časov, za katere pa zaenkrat ni izgleda, še drugo zakonito sredstvo poznamo v Jugoslaviji, "tablico." Dočim je poček stopil v veljavo proti koncu leta 1931 je leto nato, ko so dvigi pri bankah in hranilnicah postali za te nevarni, se pokaza-a potreba po zakonitem sredstvu in nekakem moratoriju, katerega je mogoče dobiti hitreje. 3očim namreč poček dovoljuje samo ministrstvo trgovine in industrije po pregledu zavoda, d mora biti aktiven, more iti denarni; zavod pod "tablico" takoj, kakor hitro naznani ministrstvu svojo odločitev, pošlje istemu bilanco in se mu podvrže za pregled. Da se doseže poček, traja lahko mesece, dočim je tablica takoj možna. Da gre zavod pod tablico pomeni to, da cela uprava denarnega zavoda sklene v seji, izplačevati vloge po gotovi tabeli, ki odgovarja približno 1% vlog. More določiti tudi višjo ali manjšo kvoto, to je prepuščeno upravi zavoda. Moratorij v, Jugoslaviji torej ni celoten, marveč velja samo za one, ki se hočejo poslužiti obeh teh zakonitih olajšav, dočim je drugih deželah bil proglašen moratorij splošno za vse zavode Te zakonske odločbe so prišle kakor žvonenje po toči. Gospodarski položaj Jugoslavije je bi dober, ker poljedelsko prebival jtvo ni tako hitro občutilo križe, kakor pa industrijsko v dru s?ih državah. Mi imamo preko 30% prebivalstva samo poljedelskega. Vsled tega je kriza prišla tudi kasnejše do nas in nas bode stiskala tudi dalje ča sa. Pričelo se je, kakor sem go .i omenil že jeseni 1931. Sredi tega leta je bil izglasovan v par amentu zakon o stabilizaciji di narja z vrednostjo dinarja na pram dolarju, en dolar 57.77 di narjev, ter so ob tej priliki pa die tudi takrat veljavne devizne omejitve. Bila je to silna ne previdnost finančnega ministra ker so tujci porabili priliko in so potegnili iz države svoja de narna sredstva, bodisi, da so ji rabili doma, bodisi, da so zaslu tili bližajoče se težke čase ter jih deloma tudi neprijatejjska politična propaganda preplašila Za poldrugo miljardo dinarjev je takrat odšlo v inozemstvo. To Ce verjamete al' pa ne. predstavlja več kakor 10% ce druge, ki ne morejo prodati bla- traja od jeseni 1931 dalje tako, ga vsled prevelike ponudbe oz. p r a v i 1 n e j 'š e povedano vsled zmanjšanja kupne moči onih, ki da so le-te prišle v težave; naj-prvo one z velikimi denarnimi vlogami. Prva med temi je bila je pa onih premalo, ki bi ime1! '.adeva porotnega odbora o iz-i denar za kupčijo, vsled časer so gubljenem sodčku ohajčana. To- šle cene dol, a -se še vkljuh temu ž i tel j je Tone Baraga, obtoženca j trg ni odprl, pa za enkrat št; ni, ker se samo' Iver kmet vsled nizkih cen ni-nekaj govori kdo bi bil kriv. Ob- ma denarja, ga tudi nima me-tožnica in razsodba je že spisa- ščan in je torej z letom 1928 pri- bi radi kupili. Blaga ni preveč, Prva Hrvatska štedionica v Za- grebu, ki ima dve miljardi vlog in okroglo 50 podružnic v državi. Kakor so bile te podružnice preje izvrstno sredstvo za zbiranje kapi talij, tako so se ob vznemirjenju vložnikov pokazale kot nevarni kanali, po katerih hitro le budžetne s vote in torej ni čuda, da se je pomanjkanje tega denarja pričelo hudo občutiti v našem gospodarstvu. Gori sem omenil dvige pri denarnih zavodih, ki nam jih statistika navaja z ogromno svoto, preko 2 miljardi dinarjev. Ta denar je poskrit, porabljen za neproduktivne naložbe, skratka odtegnjen denarnim zavodom, da bi z njim oplojevali narodno gospodarstvo. Začela se je poraba denarja v drugem smislu, t. j. z vlaganjem v hiše, posestva, ne pa v take naložbe, ki že po kratkem času prinašajo obresti. Vsakdo je hotel rešiti le substanco, za obresti mu ni bilo mar. Nekaj dobrega je imela ta sprememba porabe denarja. Stavbena delavnost se je razširila ter je ta razplet gospodarske krize zavlekla. Zdelo se je, kakor da je iste konec. Če se gradi, ima 38 obrtnikov delo in zaslužek in ti so prišli vsi na svoj račun, že takoj po ustanovitvi Jugoslavije je oživela gradbena delavnost, ki je razrušene kraje morala obnoviti, hiše, ki tekom vojne niso (Dalje na 3. strani) Saj se še vsi spominjate, ko je imel ongav Hoover navado reči, da bomo imeli oziroma da bi morali imeti: "v vsaki garaži po dva avtomobila in v vsakem pi-skru po enega piščanca." Well, stric Hoover ga je strašno poki-dal, ker ni držal svoje besede, za kar mu jaz hudo zamerim. Pod novim predsednikom se je pa stvar obrnila in kakor se meni zdi, se ba kmalu reklo: da bomo imeli v vsaki garaži po dva sodčka pive in v vsakem piskru, če že ne čikice, pa vsaj eno pravo kranjsko klobaso. To jako paše skup in se take stvari imenitno organizirajo v želodcu. A Dandanes je najvažnejše vprašanje: koliko prufov ima? To je že nekako prišlo v kri in meso naših vsakdanjih pogovorov. Zato se jaz nič ne čudim, ko je zadnjič enkrat rekla ongava Je-ra, ki je ležala v postelji za vročico — da je imela tako vročino, da ji je dohtar rekel, da ima 140 prifov. Akrabolt jo je moralo držati! A Trgovska firma Franc Koče-majka in Sinovi je poslala na deželo svojega agenta, da proda kaj modnega blaga podeželskim trgovcem. Agent se vrne čez nekaj tednov nazaj in predsednik družbe, gospod Kočemajka ga pokliče v pisarno, da poVe kako je kaj opravil. Agent, Janez Slapa s klavernim obrazom pove, da ni imel nobenega uspeha, da ni prodal niti ene ženske obleke, da, niti enega predpasnika ne. "To pa meni ne gre v glavo," udari po mizi šef firme, "da nisi mogel spravit nič robe v promet. Najbrže ne poznaš svojega posla," "Lahko se zanesete name," se opravičuje agent, "da sem storil vse v svoji moči in porabil vso zgovornost, ampak ni šlo, pa ni šlo. Nihče ni hotel kupiti od naše firme." "Čakajte, gospod Šlapa, jaz se bom sam prepričal, kako ste se vedli pri trgovcih. Ponovite mi tukaj, kako ste se obnašali pri trgovcih. Mislite si, da sem jaz trgovec, ki ga obiščete. Pojdite ven in pridite nazaj, kot bi hoteli meni prodati blago." Agent gre ven in potrka na vrata. Počaka, da mu gospodar zakliče naprej, potem pa stopi skozi vrata, globoko priklanjajoč se ter začne s ponižnim glasom : "čast mi je, predstaviti «e vam kot Janez šlapa, trgovski potnik za firmo . . ." Gospodar ga pa prekine: "Seveda, kako boste ljudem.imp"-nirali s takim glasom. Saj si niti ne upate z glasom na dan. čakajte, vam bom jaz pokazal, kako se to napravi. Tukaj — vse-dite se k tej mizi in si predstavljajte, da ste vi trgovec na deželi, jaz sem pa agent za nas« firmo. Vam bom jaz pokazal, kako se mora obnašati pravi agent, ako hoče kaj prodati!" Janez šlapa se vsede k mizi, v vlogi podeželskega trgovca, gQii' podar gre pa ven pred vrata, v vlogi trgovskega potnika. Tako.) pride gospodar nazaj, ne da hi potrkal na vrata in začne z mogočnim glasom: "Jaz potujepi za modno trg0" vino Franc Kočernajka in Sin0' vi in. . ." Tedaj pa skoči Janez Šlapa pokonci, zvest svoji vlogi i'1 zavpije: "Kaj? Za tisto firmo ste vi zastopnik? Dd tistih sleparje^ in oderuhov? Glejte, da se 1)0' berete skozi vrata, sicer vas bol'1 dal vreči ven, da boste na ce^J svoje kosti pobirali. Marš ven-A "Ali je stari Tišler veliko ^ pustil svojim dedičem?" "Ne verjamem, ker njeg'oV' dediči se še nič ne kregajo mcL seboj." AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 17TI-I, 1933 S SENČURSKI DOGODKI PRED DRŽAVNIM SODIŠČEM V BEOGRADU Zasliševanje obtožencev Prvi je bii zaslišan obtoženec <-ranez Brodar, ki je izjavil, da ■se ne čuti krivega. Predsednik Ca je podrobno izpraševal o dogodkih v Hrastju in je obtoženi Brodar izjavil, da pri njih ni bil udeležen. Priznal je, da so pogosto prihajali k njemu ljudje, ki so zahtevali razna pojasnila, izjavil je tudi, da je bil v času shoda v Hrastjo pri dr. Korošcu v Ljubljani, pri katerem se je kotel poučiti o splošnem političnem položaju. Zatem je izpovedal, da je šele tedaj, ko se vračal od dr. Korošca, zvedel Pri dr. Natlačenu, da se v Hrast ju nekaj pripravlja. Obširno je nato pripovedoval o prihodu bivšega poslanca župnika Bar-leta v Hrast je, pri čemer je trdil, da je hotel samo pomiriti razburjene fante. Na pripombo Predsednika, da je več prič pod Prisego izpovedalo povsem drugače, da je namreč hujskal lju-je obtoženec Brodar oporekal, vendar pa je izjavil, da je živel z navedenimi pričami v dobrih odnošajih, zaradi česar mu judi ni razumljivo, zakaj ga ta-Ko hudo obremenjujejo. Nadalje je izjavil, da ni klical nobenih protidržavnih vzklikov in da tudi ni čul, da bi jih vzklikali drugi. Obtoženec Brodar tudi oporeka, da bi njegovi pristaši fosili zelene kravate, in splošno Predstavlja vso zadevo tako, kakor bi ne vedel ničesar in kakor bi imel samo dobre namene, češ, (H je hotel napraviti samo red. V sredo nato je bil priveden « razpravi tudi obtoženec Fran Grilc, ki je izpovedal, da ni mo-Kel priti v Beograd zaradi pomanjkanja denarja. Na predsednikovo vprašanje, zakaj ni Prišel že prvi dan, je izjavil, da se je prijavil orožnikom, ki pa niso vedeli, kaj naj napravijo z njim. Potem je odhitel na srečko načelstvo, odkoder so ga ta-*oj poslali v Beograd. Predsednik senata dr. Bubanj je odredil, da se Franc Grilc kaznuje, *>er se ni pravočasno odzval povabilu k razpravi, s preiskovalnim zaporom za ves čas, dokler bo trajala razprava. Drugi je bil zaslišan obtoženec Anton Umnik, posestnik iz Šenčurja, ki je izpovedal, da se n« čuti krivega. Izjavil je, da se sploh ne briga za politiko, temveč samo za svoje gospodarstvo. Nadalje je izpovedal, da ni imel namena udeležiti se Bar-letovega shoda v Šenčurju, ker Se je že dva dni prej dogovoril s svojo ženo, da bosta nedeljo Prebila v Velesovem. Ker je žena obolela, je moral oditi po travnika v Kranj in tako se je Usodne nedelje mudil v šenčur-■'U. Ves čas se v zadevo ni vmešaval ter je stal poleg Janeza Podarja. Vmešal se je šele, ko ga je sreski načelnik dr. Og-pozval, naj izkuba pomiriti {•"■idi, kar sta tudi z Brodar jem '•'kušala napraviti, vendar pa so ljudje preveč razburjeni za-l'-tdi nastopa orožnikov. Odločbo .je oporekal, da bi imel ob pri-'"'ki šenčurskega shoda slabe nadene ter je tudi zanikal, da bi Slikal, kar mu očita obtožnica. Obtoženi bivši narodni poslanec Ivan Grilc je izjavil, da se ne čuti krivega. Grilc taji, da 'n na dan Barletovega shoda v Šenčurju nosil na čelu množice veliko slovensko zastavo in kri-"živel dr.'Korošec! Dol vlada! Dol Jugoslavija! živela '■•mostojna Slovenija! živela re-!|blika!" Videl pa je, da so tu-1,1 ženske metale polena in kajenje in da je nekdo udaril °'ožnrškega poročnika Rakiča z %sko po desnem ramenu. Nadaljni obtoženec Vin. Kos, Mlečki fant, je bil član godbe !l1 je prihajal z Voklega v šen-< Ur k vajam- Tudi na dan Bar-'°tovega shoda je bila napoveda-vaja za popoldne, čeprav je jasno, da je ne bo. Kos !''avi, da je ves čas, ko so se odtavali life, spredaj in v sredi. Ko so nastopili orožniki, se je umaknil čez Umnikovo dvorišče. Obtoženec oporeka, da bi klical: "Dol vlada! živela republika! Zmaga je naša!" Obtoženec, bivši narodni poslanec Ivan štrein je bil zaslišan zaradi dogodkov v Mengšu, kamor je prišel baje samo zato, da bi se udeležil službe božje. V Mengšu je bila za ta dan napovedana Koroščeva proslava, ki pa je bila prepovedana. Obtoženec je bil predsednik pripravljalnega odbora za Koroščeve proslave v kamniškem okraju in so v samostanu v Grobljah našli tudi listek, na katerem je zapisano, da je vodja vsega tega in da se mu prepušča podrobna organizacija. Obtoženec zanika, da bi v Mengšu nastopal pred množico, kakor da bi bil njen voditelj, in da bi ljudi pozival: "No, ali ne bo nič?" Vprašanju predsednika, ali je imel zeleno kravato, je pritrdil, češ, da je bila pač taka moda. Ko je orožnik pozval njegovo skupino, naj se razide, je razgalil prsa in mu zaklical: "Pa me prebodi, če vzemal samo za avtonomijo, od-nosno za svobodno Slovenijo. Obtoženec Josip Loboda je bil zaslišan zaradi dogodkov v Dolu ter je tudi vse zanikal, kar ga dolži obtožnica. Naslednji obtoženec Alojzij Ilija je prav tako vse zanikal, kar ga dolži obtožnica. (Dalje jutri.) -o- JUGOSLAVIJA V LETIH ZADNJIH se upaš!", kar pa štrein taji. Ko se je Štrein mudil v Mengšu, so se pripeljali z avtomobili tudi misijonarji iz Grobelj, med njimi tudi Ocepek, da bi si nekoliko ogledali življenje, kakor pravi štrein, odnosno kravale, kakor je pripomnil predsednik senata Obtoženec se je udeležil tudi posvetovanja v Grobljah 5. marca, pri katerem je sodeloval tudi misijonar Godina. Govorili so o pripravah za Koroščevo proslavo. Da bi prišel Godina v Mengeš, pravi obtoženec, da ne ve, predsednik pa je pripomnil, da je prišel tja tudi misijonar Ocepek, ki je vodil skupino 30 kolesarjev z veliko slovensko zastavo na čelu in je kasneje pobegnil v tujino. Obtoženec je seveda zanikal, da bi mu bilo o tem kaj znano. Prav tako tudi ne ve, da so metali v Domžalah, Komendi in Mengšu kamenje na orožnike, čeprav je bil povsod zraven. Obtoženec Tomaž Ogrin, po poklicu čevljar, je izpovedal, da je prišel v Mengeš, ko je bilo že vse končano. Klical da je samo: "živel dr. Korošec!" Predsednik senata je pripomnil, da je v preiskavi priznal, da je klical tudi "živel zeleni kader!", kar pa sedaj taji. Tudi zanika, da bi bil v prvi vrsti na čelu demonstrantov, imel pa je zeleno kravato. Da bi nosil veliko slovensko zastavo, oporeka, čeprav so to izpovedale nekatere priče. Po njegovem je tudi laž, da bi razgalil prsa in zaklical orožniku: "Pa me zabodi, hudič, če se kr dogodki pred stal obrnjen v zborova-stran in upaš!" Zlagano da je tudi, da je orožnika napadel in mu hotel odvzeti puško. Tudi je tajil, da bi zmerjal orožnika s smrkavcem in da bi kričal: "živela svoboda! Dol vlada!" Na razpravi v četrtek je bil prvi zaslišan obtoženec Peter Cerar, ki se mora zagovarjati zaradi dogodkov v Mengšu. Izpovedal je, da ni sodeloval pri tamošnjih demonstracijah, temveč se je držal ob strani poleg ceste. Sploh se ne čuti krivega in oporeka, da bi bil započetnik demonstracij in da bi nosil slovensko zastavo. Še manj je točno, da bi vzklikal kakšne proti-državne klice. Nadalje oporeka, da bi bil vodja demonstracij v Domžalah. V "Domžale je šel samo zato, da bi bil s svojim dekletom pri maši. Po maši pa da se je takoj vrnil domov. O demonstracijah v Mengšu pravi, da so trajale samo četrt ure, ker je orožništvo množico kmalu razgnalo. Obtoženec Jernej Vomberger je bil zaslišan zaradi obdolžitve, da je v več krajih v gostilnah delal propagando za samostojno Slovenijo pod predsedstvom ur. Korošca, češ, da bi bila taka Slovenija privlačna za Slovence izven naše države. Izpovedal je, da sploh ni njčesar de- (Nadaljevanje iz 2. strani) bile popravljane, zopet v dober stan postaviti, za tisoče in tisoče novih rodbin postaviti domove itd. Zakonske olajšave za nove stavbe so prispevale svoje. Ta gradbena delavnost je v zadnjih letih silno oplojila naše gospodarstvo ter je postala intenzivnejša zadnja leta. Omenil sem, da so vložniki iz strahu, da izgube na vrednosti dinarja dvigali svoje vloge in jih hoteli kam vtakniti. Dinar se je namreč v jeseni 1932 vsled številnih ponudb dinarskega dobroimetja na zunanjih trgih pokolebal in je izgubil na svoji vrednosti isto-toliko, kakor angleški funt, t.j. skoro tretjino. Dolar je bil pri nas vreden preje Din 56.77 ter je skočil septembra in oktobra meseca na 80, na črni borzi, pa še višje ter se sedaj drži okrog 70 dinarjev. V notranjosti države je dinar obdržal svojo vrednost skoro nespremenjeno, samo predmeti, ki se nabavljajo iz inostranstva so postali dražji za toliko, kolikor je dinar izgubil na svoji veljavi, Vsled zmanjšanih dohodkov je finančni minister uvedel nove davke, tako-zvane luksuzne naklade, ti so z poslabšanjem denarne vrednosti dvignili v zadnjem času tudi cene onih predmetov, ki se izdelujejo doma tako, da pričenjamo opažati draginjo, zaenkrat še v malem obsegu, vendar dejstvo je, da do višjih cen prihajamo. To niveliranje na višje v cenah, se spravlja v sklad z omenjeva-njem krize. Jeden naših indu-strijcev je na zboru svojih to varišev izrekel besedo "da nas je kriza udarila nazadnje še z repom." Nebi sodil tako, kajti višje cene ob rastoči brezposelnosti ne pomenijo konec krize, marveč njeno poostritev, žal, da država ni z umestnimi odredbami storila ničesar, da bi omilila težko stisko prebivalstva. V zahodnih pokrajinah države, je Narodna banka odpovedovala od leta 1931 dalje kredite in je s tem ustvarila težko nerazpolo-ženje, ki se je izrazilo v odpuščanju delavstva in zatvoritvah obratov. Slovenija ima sama okroglo stotisoč brezposelnih. To je težka številka za male dežele, ki je vsled visokih davkov obremenjena bolj, kakor vse druge pokrajine države. Le z največjim naporom se vzdržuje najnujnejše delo, trgovine propadajo, konkurzi se množe, da-si je naš človek skromen in ne zahteva mnogo. iiiiiiiiitimiimiimiimiiiiiiiiHiiinuiHimi MILO URBAN: ŽIVI BIČ Roman lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Slika, ki sem jo podal nosi temne barve in pogled v našo bodočnost je negotov. To leto bede najbrže odločilno in bode rešitev vsega v zvezi s celotno likvidacijo visečih vprašanj evropskih, saj je naša usoda zvezana z drugimi. Za Slovence je edini obstanek v tej državi, vse druge kombinacije so domišljija, ki nam more prinesti novo narodno nesrečo, če izgubimo svojo samostojnost. Če se bodo druga.vprašanja v Evropi pojasnila, bode tudi za nas boljša bodočnost, vendar ne preko okvira, v katerem sedaj živimo. V bodočih člankih, ki jih nameravam objaviti v Ameriški Domovini, bodem podrobnejše opisal položaj našega gospodarstva, danes sem samo v velikih obrisih podal pregled zadnjih let, da s številkami in podrobnejšim pripovedovanjem ne na-pravljam slike nepregledne. Nameravam opisati posamezne panoge gospodarstva, seveda v to- ^ ni videl, kaj se je dogajalo! lal proti državi in da se je za- H lava j je sedel na klop, Kramar si je na otepu podpiral glavo in zagodel: "Beštija ničvredna! . . ." To je veljalo Kurnjavi. če bi ga bil tedaj dobil v roke, bi ne bil prišel živ iz njih. Toda hladne stene, postavljene iz drevesnih brun, so ju spomnile, da se ne splača razburjati se. Iz neke špranje je bil iztrgan mah; Hlavaj je vzel pe-rišče slame in jo začel mašiti. "čemu to delaš?" se je čudil Kramar, "še špranje jima bova mašila . . ." "Ne boj se, tu ne bodo sedeli oni, ampak midva," se je norčeval Hlavaj. Potem pa .je pristavil. "Kjerkoli je človek, mora predvsem skrbeti za to, da bi mu bilo dobro." Kramar pa se je trpko nasmehnil : "Tu ti bo pač komaj dobro." Illavaj se je nasmehnil s trpkim, trdim smehom, s katerim se je smejal na bojišču, ko je gledal smrti v oči. Kramarju pa ni bilo do smeha. Ko je sedel na otepu, podoben velikemu, črnemu kupu. S pestmi je podprl brado in gledal nekam v stran, mračen kakor nevihta. "Kaj neki bova tu počela do jutra?" ga je skrbelo. "Sedela," je skomizgnil Hlavaj brezbrižno z ramo in mašil špranjo. "Bi že sedel, če bi do jutra ne zmrznil. Mene že sedaj zebe v noge." Ko je to rekel, je Kramar vstal in pljunil v roke. "Poglejmo, kako je s temle," je rekel. Zgrabil je mrežo, jo potresel, potem pa se s strokovnjaškim očesom ozrl po stenah. "Mcčne stene," je pripomnil. "Močne," je pritrdil Hlavaj. "Za naju bi zadostovale tudi papirnate, kaj?" "Eh, zadostovale," je vzdih-nil Kramar. "Jutri zjutraj bi naju lahko cel regiment žanda-rjev iskal." Ko je pregledoval kamro, je opazil, da je k občinski hiši samo prislonjena. V kotih, ki so se dotikali druge stavbe, je bilo videti spojne tramove, vložene s konci v tramov je ječe. Tudi strop iz neotesanih brun je ležal na posebnem tramu, toda je moral biti od zgoraj z nečim pritrjen; kajti ko je Kramar stopil na klop in se uprl z rokami v strop, se ni niti premaknil. "Tudi vrag ga ne bo premaknil," je dejal in stopil s klopi. Potem je stopil k vratom. Zgoraj so nekoliko zijala: prijel jih je tam, potegnil, toda takoj od-skočil, zakaj vrata so neprijetno zahreščala. "Tudi ta so že proti nama." Komaj je to rekel, je že od zunaj pritekel žandar. "Kaj pa delate tam?" je kričal nanju iz veže. "Roke iztegujeva," je smeje t-e odgovoril Hlavaj. Da pa sta bila z vseh strani tako trdno zaprta, ju je potlačilo, Kramar se je popraskal za ušesi; Hlavaj pa se je vrgel na otep in ga klical: "Pojdite, stric, ležite." "Ti bi rad spal?" "Kaj pa naj počneva?" Kakor da ne razume, je Kramar zmajal z glavo, potem pa hodil kot črna prikazen po kamri. Zdelo se je, da ga zobje bole. Nazadnje pa je tudi on spoznal, da je bolje, če leže. Sem-intja mu je prišlo kaj na misel ter je mrmral in klel, potem se je prevračal z boka na bok, dokler se ni naveličal. Vstal je in zopet začel hoditi po kamri. Koliko je bila ura, nista mogla FUNT Lepe suhe šunke.....8V2C Pork shoulders, mah........... Pork butts.........8V2C « / Pork chops.........10c Zmleto meso, 3 ft. za.. 25c čista mast...........5c Najboljše suhe klobase 15c Teletina za ajmoht... .9c Teletina za pečenje.. .12c Meso za juho.........9c Riževe klobase, velik komad........4c Jajca, ducat......12V?c Solatno olje, galona... 55c Vinerce ............12c Se vljudno priporočamo MATT KRIŽMAN 6220 St. Clair Ave. 1132 E. 71st St. mar je padel nazaj v kamro. "Bežita!" jima je še zaklical. žandar v sobi je slišal ropot klopi. Skočil je v vežo. Hlavaj in Kurnjava nista čakala, da bi odprl vrata v kamro. Da bi Kramarju pomagala, je bilo že prepozno, zato sta se naglo spustila izpod strehe na tla, zbežala po stezi k vodi in se ustavila šele pri skednjih. Tu šele je Hlavaj opazil, da ima Kurnjavo poleg sebe. Zgrabil ga je za suknjič, ga potresel in ga vprašal: "Kaj si naredil?" "Ne vprašuj," mu je odgovoril Kurnjava, "ampak beži." Hlavaj je videl, da ne more storiti nič bolj pametnega. Potegnil je kučmo na ušesa, se malo obotavljal, potem pa se obrnil h Kurnjavi in mu podal roko. "Hvala ti," je rekel. Hotel je iti, toda komaj je naredil par korakov, je Kurnjava zaklical za njim: "Adam!" "Kaj je?" se je Hlavaj ustavil. Kurnjava je vprašal: "Ali hočeš vedeti, kdo ti je skvaril Evo?" "Kdo?" je bruhnila iz Iilava-.ja strastno želja izvedeti ime Evinega zapeljivca. "Notar Okolicky." "Kako to veš?" "Vem za gotovo." (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI ženska išče delo. Sposobna prevzeti gospodinjstvo ali hišna opravila. Vprašajte na 6422 Varian Ave. Uko, kolikor smatram iste za ugotoviti. Mesec je bil že viso-ameriške bravce zanimive. :l-,o: ozka, srebrna proga s veti o-L j ubi j ana, 2. marca, 1933. j be je padala skozi okence na tla in dajala kamri nekam zasanjan pravljični videz, če bi ne bilo v njej vražjega mraza, bi se bilo lu čisto prijetno sedelo in kramljalo o čem daljnem, tihem. Tq-da zunaj je bil mraz, da je bilo strah; sneg se je blestel kot kup čudovito bele žerjavice in strehe so pokale kot za stavo. Psi so odsekano lajali in pod streho nekje je mijavkala mačka s Čudnim, žalostim glasom, kakor bi jo bil kdo grabil za rep. Pod podom so se piskaje podile podgane; ta ali ona je prišla tudi v kamro, toda Kramarjevi koraki ;,o jo prepodili. Dolgo se je tako sprehajal in ■i v duhu očital vse, kar se je zgodilo. Potem je obstal pri oknu in ravno gledal ven, ko je na podstrešju nekaj zahreščalo, kakor bi kdo dvigal bruna. Ta zvok pa je zaglušilo žalostno mijav-kanje. Ko ga je Kramar slikal, je razočarano zamahnil z roko. "Mačka," je rekel. Nekaj časa je bilo tiho, potem ) a je na podstrešju zopet zahreščalo: močneje, vsiljiveje, tako da tega tudi zopetno mijavkanje mačke ni moglo zaglušiti. Kramar je potresel Hlavaja. "Adam," je rekel, "na podstrešju se nekaj pripravlja!" Adam se je usedel, si pomel oči in zagodel: "Pa vendar ne veruješ v strahove?" Hotel je zopet leči, toda ko je gledal na strop, je opazil, kako se bruno odmika in izginja v temi- Skočila sta pod odprtino, ki je nastala v stropu, takrat pa se je — pojavil v nji človeški obraz. Kramarju bi kmalu oči stopile iz jam od presenečenja. Hotel je nekaj reči, toda Kurnjava je zgoraj zašepetal: "Tiho. V sobi sedi žandar." Podal jima je sekiro,in kmalu so z združenimi močmi odstranili tudi drugo bruno. Nastala odprtina je zadostovala za moškega. Hlavaj se je oprijel robov, ise potegnil navzgor in izginil v temi podstrešja kakor prikazen. "Stric, podajte roko," se je oglasilo od zgoraj. Toda brez odgovora se je Kramar prijel za bruno: začel se je vlepi navzgor in bi se bil izvlekel, toda težka klop se je pod njim prevrnila in zaropotala, roke so mu zdrsnile in težki Ivra- Kdor želi dobit čedno, moderno stanovanje za dve družini, po štiri sobe vsako, z vsemi ugodnostmi, dobi stanovanje na 698 E. 156th St. Pri hiši je tudi dvojna garaža. Jako nizek rent. V bližini; slovenske cerkve. Le poštene družine naj se oglasijo, in sicer med 5. in 7. uro zvečer. (64) KRESSE'S MARKET 5335 Superior Ave. Posebnosti za petek in soboto Pork chops v kosu, ft. 10c Sveža rebra, 2 ft.....15c Obisti, srca, jetra, 2 ft. za............15c Najboljši švicarski sir, ft.............29c Suh špeh,2ft. za.....25c Najboljše suhe šunke, ft...........14c Ako želite butts za klobase ali pa špeh in salo za prihodnji teden, naročite sedaj. Se vljudno priporočamo slovenskim in hrvatskim gospodinjam za obilen obisk. ANTON JANC1GAR POSEBNO NIZKE CENE ZA PETEK IN SOBOTO Rinsc, veliki paket ............19c Geld Cross mleko, kanta ....5c Solata, funt ....................... ,-5c Blue Rose riž. 3 funte za — lOc Jajca, ducat ........................15c Ješprenj, 2 funta ......... 1U Dill kumare, pint ..................9C Naphta milo, 10 kosov za 45c Se vljudno priporočamo za obilen obisk. Kocjan Zalar Co. 6303 Glass Ave. Brat in sestra oba Slovenca, ki oba delata, iščeta dve sobi in hrano pri mirni slovenski družini; najraje med fi5. in 79. cesto. Pokličite od 5:30 do 7 zvečer ENdicott 1488. (62) Naznanilo Članicam društva sv. Marije Magdalene, št. 162 K. S. K. Jed-rote, se tem potom naznanja* da bom pobirala mesečne doneske za društvo v nedeljo 19. marca od 10. do 12. ure dopoldne. Prošene ste vse, ki še niste plačale, da to storite, ker društvo ne more prav nobene založiti. Ako vam ni mogoče v nedeljo, potem še lahko dne 25. marca med 6. in 8. uro zvečer. Obakrat bom pobirala v stari šolski dvorani sv. Vida. Pozdrav — Marija Hochevar, tajnica. POSEBNOSTI ZA PETER IN S0E0T0 Sirovo maslo, ft......17e Jajca, ducat.......12*/2C P. G. milo, 10 kosov za 25c Roksar fižol, ft.......5c Gold Cross mleko, kanta 5c Banane, 3 ft. za......10c Metle po............19c Se vljudno priporočamo SPEH GROCERY 1100 E, 63d St. Obleke na hranilne knjižice International Savings & Loan Co. Oglasite se pri JOSEPH PEKME 15607 Waterloo lid. POZOR! Pri nas še vedno dobite 16 unč za funt. Radi slabih časov smo znižali cene na minimum. 1 galona olja........55c 10 ft. sladkorja.....47c Gold Cross mleko......5c Fižol, koksar, ft.......5c Grahšt.2,3kanteza..25c 10 kosov Okey mila...43c Mali šoldri, ft.........8c Rebra, ft............8c Round steak, ft......17c Obiščite našo trgovino in prepričali se boste o najnižjih cenah in dobrem blagu. LOUIS OSWALD 17^05 Grovewood Ave. POSEBNOSTI ZA PETEK IN SOBOTO Samo za gotov denar Veal roast, ft........12c Round, sirloin, porterhouse steak, ft. 13c Riževe klobase, 7 za... 25c Mladi prešički, funt od......10c naprej Pork loin roast, ft.... lic Pork shoulder roast, ft..........8Vk Zmleto meso, 3 ft. za.. 25c 2 ft. svežih reber, 3 ft. kisle repe za... .20c Se vljudno priporočamo slovenskim in hrvatskim gospodinjam za obilen FRANK ČEBUL 1147 Addison Rd. Za "AmeriSko Domovino" prestavil M. U. PEČI NA PLIN, DOKLER JIH JE KAJ Vzorci iz tovarne za demonstracijo in nekaj 1932 modelov, po cenah, ki vas bodo presenetile. Nekaj rabljenih peči po $10 in več. Izrežite ta oglas, ker je vreden za vas $5 na vsaki pe£i, ki jo imamo, kot del plačila. Na odplačila. MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Rd. KEnmore 1282 ali 0031 ODPRTO ZVEČER John L. Mihelich NAZNANJA, DA JE PRESELIL SVOJ URAD IZ 902 ENGINEERS BLDG. NA 702 Engineers Bldg. Telefon: CHerry 7106 Večerne ure v S. N. Domu, 6419 St. Clair Ave. ali na domu: 1200 Addison Rd. FRANK G. GORNIK SLOVENSKI ODVETNIK V mestu (čez dan) Podružnica na 15335 Waterloo Rd 1259 Union Trust Bldg. Suite 2, v Slov. Del. Domu B.M« 'n Euclid Ave. Zvečer od 6:30 do 8:00. Telefon Mam 7260. Telefon: KEnmore 1244 JOSEPH ZORMAN ODVETNIK Uradne ure: 10.-4; zvečer 7.-8. Ob sredah: 10.-12. 6411 St. Clair Avenue (v Slovenskem narodnem domu) ............ lamin— tih 'i itui—ii—nmr» t TiTinnrTiBt'lTTTn 11 iwiil—fc 11* 1111IIIWIMHI" II1111HMHHT [niTfUTlMIl Bil je tako razburjen, da sko-ro dihati ni mogel, a vendar se je skušal smehljati: "Nič posebnega," je iztisnil. "Apolonija pač snaži, veš, hišo za Veliko noč, pa najde marsikatero mišje gnezdo. Midva, veš, sva v zadnjem letu le preveč drug drugega gledala!" Sedel je k njej in jo božal. "Nikar ne izprašal j, le otroka sladko podoji; kislo jezo smo že mi drugi požrli !"' ; , Nje lepe oči pa so se orosile. "že vidim, jaz sem samo punei-ka, z mano delate, kakor da sem steklena omara!" "Pomiri se, Agatka, čuvati se moraš. Matija je tat in si je priskrbel ponarejen ključ do kašče. Apolonija, tako se mi zdi, se je pri Rihardu odvadlia spati in pride na vse!" Drugi dan je čula Mlinarica pljuskanje iz kuhinje. Skočila je k oknu in baš še videla, kako je pljuskala bela svakinjina roka deklino lice, da je kar porude-čelo. "Sedaj, vso služincad mi bo prepodila iz hiše," je stokala Agatka. Dekla pa je pokleknila in dvignila roke in prosjačila: "Nikar me ne zapodite, nikar me ne zapodite od hiše; za vse svetnike, radi moje uboge matere !" "Z menoj pojdi!" jo je prekinila Apolonija odločno. "Ampak ne k gospodarju, ne k mlinarju!" "Z imenoj pojdi!" . Apolonija je šla naprej, a debela dekla je stopala za njo, medtem ko si je s predpasnikom bri- prah na en kup, so se sami prestrašili gomile, ki se jo bila nabrala po vseh kotih in se konečno razpasla tudi naprej. "Tu ne pomaga druzega," je dejala Apolonija, ki je prepustila zmerjanje drugim, a sama ostala prijazna, "zakuriti moramo peč!" "To se pravi hudiča izganjati!" je godrnjal konjski poba med zobmi. "Zakaj ne solnčite te golazni, ko se tako lepo sveti!" "Le pazi, videl boš, da jo bomo tudi še solnčili!" In vso gnilobo, vse ušive Sraj-ropot in hojo nad seboj, zdelo sejce in perilo so stlačili v peč. ji je, kakor bi pričeli hoditi po Zvečer pa je bila vseobča ko- "Nu, pa postavite hišo narobe!" je psovala Mlinarica ter zaloputnila okence. Nato je čula njeni glavi, in kmalu, kakor bi gnali živino na pašo, so prišle iz hiše omare in predali k vodnjaku ter so nato sloneli ob steni, da se posuše. Nato so prišli na vrsto kotli in lonci in kožice in ponve in vrči in škafi. Kakor strižejo ovce, najprej vsako operejo, nato posuše, a šele potem ostrižejo, tako je bila Apolonija zraven, ko so kos za kosom čistili, ometali in svetili. Sedaj se je pričela kaditi apnenca. Lovrenc je stal ob jami in mešal. Prišla pa je Apolonija, vzela mu lopar iz roke ter pričela sama gasiti apno. Dan kasneje si je bila privezala ruto na glavo in šla z omelom za be-lenje v hlev. Kuhinjska dekla je vlekla vrč za njo. Medtem pa ko pelj, a že mesec je sijal, ko se je še spravila ter štrigljala pse. ŠTIRIINDVAJSETO POGLAVJE Veliki četrtek. Današnji dan so tudi Mlinarico pritegnili k Velikonočnemu delu. Medtem ko so vsi ostali odšli v cerkev, je morala ona paziti na perilo. To pa se ji ni zdelo lahko delo, kajti pihal je močan veter. Približevati so se začeli oblaki, tako da ni vedela, ali naj pusti lepo perilo viseti ali naj ga pobere. "Ko bi bila le Apolonija doma!" je stokala. Tudi nje otrok je pričel jokati, mali najdenček, ki ji je bil za danes zaupan, je vpil na vse grlo, le Ivanka je mirno na zofi spala. Prvič v bregovi tamkaj postajajo čedalje višji in prepričana sem, da nikdar več ne pridem iz te luknje. Samo eno leto — pa se mi zdi že večnost — kaj še bo, kaj bo?" — Najraje bi bila stopila k Mihi v mlin. Vendar pa je še dalje blodila ,s svojimi mislimi, a le vedno je videla pred seboj dolgo, strmo. pot, in dan za dnem je bil enak, napol grob, pravcata ječa in samota in zapu-ščenost — cel grob. (Dalje prihodnjič.) je Apolonija izginila ter je šele 1 svojem življenju je bila tako sa- zvečer prišla iz hleva bela kakor-zidar, je dekla ves dan vlačila iz hleva komate in drugo konjsko opremo. Plesnjivo opravo so čistili, drgnili, a konjska hlapca sta bila tako navdušena, da se ju je prijela prava vesela besnost do dela. Pela in žvižgala sta. Prišel je večer in Apolonija je ogledovala komate in drugo opremo. Bila je zopet taka, da je morala Mlinarica svoj sklep.