GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Štev. 25 — Leto III.
Murska Sobota, 28. junija 1951
Cena 5 din
DOGODKI DOMA IN PO SVETU
Naša država se bo ravnala po sklepih OZN
Stalni predstavnik FLRJ v OZN dr. Aleš Bebler je v imenu jugoslovanske vlade poslal glavnemu tajniku Trygve Lieju na poziv Generalne skupščine o prepovedi izvoza orožja in vojnega materiala na Kitajsko in v Severno Korejo odgovor, v katerem med drugim pravi, da je vlada FLRJ v skladu z vsemi predloženimi ukrepi Generalne skupščine za preprečevanje pošiljk vojnim silam, ki se upirajo OZN na Koreji, pazljivo proučila način izvajanja embarga, ki ga predvideva prvi del resolucije Generalne skupščine, ter ugotovila, da. ni niti pred sprejemom resolucije poslala kakršnih koli pošiljk, ki jih embargo predvideva za področja pod nadzorstvom osrednje vlade Ul Kitajske in vlade Severne Koreje. Vlada je ukrenila vse potrebno, da ne bi prišlo v tem pogledu do kakršnih koli izpremeniti. 
V Romuniji izseljujejo pripadnike jugoslovanske manjšine
V	teh dneh so v obmejnih vaseh v Romuniji pričeli izseljevati pripadnike jugoslovanske narodne manjšine. Ljudi odseljujejo organi obveščevalne službe s pomočjo vojske. V okolici Oršave je prepovedano vsako gibanje brez posebnih dovoljenj, povsod pa pred izseljevanjem blokirajo vasi. V nekaterih vaseh so med izseljevanjem izbruhnili tudi požari. Med izseljenci je poleg naših državljanov tudi nekaj Nemcev in Madžarov. Računajo, da je bilo doslej izseljeno že več tisoč ljudi.
ZDA so nam dale vsega okoli 52.000 vagonov živil
 Za 70 milijonov dolarjev pomoči, ki jo je odobrila vlada ZDA, smo dobili za prebrodenje težav v prehrani skupaj okoli 52.000 vagonov živil. V glavnem smo dobili pšenično moko, koruzo, ječmen, fižol, grah, maščobe, sladkor, živinsko krmo jajca v prahu itd.
Ta živila je prepeljalo 91 ladij in sicer 61 tujih in 30 naših. Okrog 10:000 ton blaga je prišlo tudi po železnicah iz raznih evropskih držav. Iz izkupička za te predmete bo po sporazumu za 1 milijardo 885 milijonov din porabljeno za zdravstvene in socialne namene.
Nova uredba o oddaji mlatilniške merice
Te dni je izšla nova uredba o oddaji mlatilniške merice, ki določa:
	1. Lastniki mlatilnic morajo oddati
odkupnim podjetjem po državnih odkupnih cenah vse žito, ki ga prejmejo od pridelovalcev kot plačilo za delo.
2. Pridelovalci plačujejo za mlačev 8% od omlačenih količin žita.
3. Pridelovalci, nežitorodnih predelov prvega ter drugega žitnega okoliša ter pridelovalci tretjega žitnega okoliša lahko merico poravnajo v denarju. Ceno odobri Izvršni odbor OLO.
4. Vsak mlatilničar mora voditi o delu mlatilniški dnevnik, ki ga odobri izvršni odbor OLO.
Uredba govori tudi o količinah in vrstah žit, ki jih morajo mlatilničarji Zbirati v posameznih okoliših, kakor tudi, da je treba merico takoj po opravljeni mlačvi pobrati.
Uredba o arondaciji zemljišč prične veljati
V	teh dneh bo pričela veljati uredba o arondaciji zemljišč delovnih zadrug in državnih posestev, ki jo je izdala Zvezna vlada. Po tej uredbi bodo vsa manjša zemljišča v sredi zadružnih ali državnih polj pripadla tem zasebni lastniki pa bodo za odškodnino dobili enake površine zemlje. Vendar kmečke delovne zadruge lahko izvedejo arondacijo le v slučaju, da imajo vključenih v zadrugi nad 50% vseh gospodarstev na vasi. 
 Da bi se arondacija pravilno izvršila in da bi lahko pravilno ocenili tudi kakovost zemlje, morajo okrajne komisije za arondacijo sklicati v dotičnih vaseh razprave, kjer morajo biti navzoči tudi vsi prizadeti zasebni kmetovalci, le v slučaju, da se prizadeti ne sporazumejo, uveljavi komisija svoj sklep in sicer po večini glasov. Če se prizadeta stranka ne strinja z odločbo, se lahko pritoži na Glavno upravo za kmetijstvo oziroma se obrne na redno sodišče.
Pri zadrugah prvega, drugega in tretjega tipa postane zemlja last posameznih članov zadruge, pri zadrugah četrtega tipa pa skupna last.
Iz Slovenije izvažamo borovnice v London
V	gorenjskih in dolenjskih okrajih letos spet na veliko nabirajo dragocene gozdne sadeže — borovnice. Borovnice po zelo ugodnih cenah prodajamo na londonskem trgu, kamor jih dovažamo z letali. Sedaj smo pričeli izvažati borovnice še v Švico in Trst. Naši nabiralci dobe za kg namiznega sadu po 50 din, za industrijsko pa 16 din. Doslej smo izvozili že 60 ton borovnic, še bolj pa se bo izvoz poživil v teh dneh.
V Zagrebu so izdelali prve domače statve
V	zagrebški tovarni »Tekstilstroj« je uspelo našim delavcem izdelati prototip prve domače statve. Prototip je konstruiral inž. Kahle in sicer' je nad 50% delov stroja domače originalne konstrukcije. Naš izdelek  ima celo prednost pred tujimi in sicer, da je mogoče na njem tkati bombažno, svileno in volneno blago. Kmalu bodo pričeli s proizvodnjo teh statev že serijski. Novi izdelek je tako moderniziran, da bo lahko ena delavka stregla že 24 do 30 statvam.
Sovjetska zveza predlaga ustavitev vojne na Koreji
Te dni po vsem  svetu  veliko razpravljajo o govoru sovjetskega predstavnika Malika prejšnjo soboto, v katerem se je končno tudi le-ta zavzel za premirje na Koreji. Malik je po običajnem dolgem uvodu o ameriški napadalnosti predlagal, naj bi vojskujoči se stranki na Koreji pričeli pogajanja za premirje. V tem svojem predlogu se Malik zavzema za spoštovanje 38 vzporednika, za umik vseh čet itd., ne omenja pa vprašanje sprejema Kitajske v organizacijo Združenih narodov, niti ne o odstopu Formoze LR Kitajski.
Glavni tajnik OZN Trygve Lie Je z ozirom na la predlog izjavil, da bi preje pričeli s pogajanji in sicer bi naj pomiritev obsegala predvsem vojaške določbe, o vseh drugih stvareh pa bi naj razpravljali po posameznih organih OZN.
Seveda je sedaj še vprašanje, če se s sovjetskim predlogom strinjata tudi LR Kitajska in vlada Severne Koreje. Sicer pa zapadni politični krogi, obenem ko ugotavljajo kake namene ima dejansko Sovjetska zveza s tem predlogom, smatrajo, da je zelo podoben ameriškemu pred nekaj meseci in da bi bilo možno v kratkem doseči premirje.
Na bojišču v Koreji v zadnjem tednu ni bilo večjih sprememb. Sile Združenih narodov so nekoliko napredovale na nekaterih krajih, sicer pa se je vojna sreča često menjala. Izgleda, da so severni že, ustalili svoje obrambne položaje, sicer pa sile Združenih narodov todi nimajo interesa, da bi se preveč približale mandžurski meji, vsaj dotlej ne, dokler ne smejo bombardirati Mandžurije. Na sam dan obletnice so bili na posameznih frontnih odsekih boji na nož. 
Konferenca namestnikov zunanjih ministrov zaključena brez uspeha
V Parizu je bilo s 74. sejo namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil brez uspeha zaključena konferenca, ki naj bi izdelala dnevni red za poznejšo konferenco štirih zunanjih ministrov. Predstavniki zahodnih velesil so dali skupno izjavo, v kateri poudarjajo, da so vlade ZDA, Velike Britanije in Francije, poslale poziv sovjetski vladi, naj bi bila  konferenca zunanjih, ministrov. na podlagi onih točk, o kateri so se štirje namestniki že sporazumeli, ostala vprašanja pa bi naj rešili ministri sami. Ker pa je sovjetska vlada v odgovoru potrdila svoje staro stališče, so predstavniki zahodnih sil sporočili sovjetskemu predstavniku, da nadaljno pogajanje nima več praktične vrednosti.
Nacionalizacija petrolejske industrije v Perziji
Ker je perzijska skupščina nacionalizirala petrolejsko industrijo, je to vprašanje zelo vznemirilo mednarodno javnost,  posebno pa še Veliko Britanijo, ki ima velik delež pri perzijski petrolejski industriji. Velika Britanija je sicer hotela doseči s perzijsko vlado sporazum, vendar so se doslej vsa pogajanja razbila. Perzijska delegacija in predstavniki anglo-iranske petrolejske družbe se niso mogli zediniti na podlagi predlogov britanskega zunanjega ministra Morrisona. Perzijski senat je odobril politiko predsednika vlade glede podržavljenja petrolejske industrije, nakar je perzijska nacionalna družba prevzela upravo, nad petrolejskimi napravami. Začasni, upravni, odbor nove petrolejske družbe je zahteval od generalnega direktorja anglo-iranske petrolejske družbe,  naj pove, če namerava prepustiti svoje osebje perzijski družbi. To vprašanje so sporočili vsem uslužbencem in zahtevali, naj odgovorijo v roku osmih dni. Predstavnik anglo-iranske petrolejske družbe je sporočil družinam britanskega osebja, naj bodo pripravljene za evakuacijo v slučaju neredov. Na vse te dogodke je britanska vlada poslala novo noto Mednarodnemu sodišču v Haagu, v kateri zahteva, naj sodišče prepreči perzijske ukrepe zoper anglo-iransko petrolejsko družbo.
De Gaulle zahteva predsedniško mesto v bodoči francoski vladi
Predsednik »gibanja za združitev francoskega naroda« de Gaulle je na tiskovni konferenci govoril o rezultatih volitev in osnovnih smernicah svoje politike, Dejal je, da je pri volitvah dobil 4 milijone 50.000 glasov. Po njegovem mnenju pripada temu gibanju največja odgovornost pri upravljanju Francije, predstavnik gibanja pa bi moral biti na čelu vlade. Degaullisti so pripravljeni sodelovati pri upravljanju države, če bo vlada izvedla bistvene točke njegovega programa. Program obsega reformo ustave v duhu enakih pravic narodne skupščine in Sveta republike glede financ, volilne pravice, narodne obrambe, zunanje politike in francoske unije. Po tem programu odgovarjajo posamezni ministri državi in ne strankam. Program predvideva tudi reformo volilnega sistema, narodne obrambe in sistema vzgoje. Vendar so v zadnjem času izgledi, da bo v Franciji še naprej na čelu vlade »sredina« z »zmerno desnico«.
Za spomenik Štefanu Kovaču
Samo v Murski Soboti so doslej zbrali že čez 300.000 din. Tovarna perila v Murski Soboti je prispevala 100.000 dinarjev, Okrajno gradbeno podjetje 50 tisoč dinarjev, Mlekopromet 30.000 dinarjev, Invalidska podjetja 25.000 dinarjev, Okrajna zveza kmetijskih zadrug 20.000 dinarjev, pa tudi ostala podjetja, ki še niso prispevala so obljubila slične prispevke. Od posameznikov pa so v manjših zneskih prejeli že preko 70.000 dinarjev. Posnemajte !
Prispevki učencev soboške osnovne šole
Prispevki za dom kulture v Trstu so merilo dela in politične zavesti posameznika in kolektivov. Kjer se je pravilno pristopilo k akciji, tamkaj so tudi uspehi bili večji.
Učenci osnovne šole v Soboti so prispevali za Dom kulture v Trstu nad 5000 din.
Kako so to dosegli? Na steni v šoli je parola »Kdo bo boljši?« Pod parolo so naznačene vsote, ki so jih prispevali posamezni razredi. Zmagal pa je četrti razred, ki ga poučuje tov. Štublova. Ta razred je prispeval kar 1700 dinarjev.
Učiteljstvo v Soboti Je pravilno pristopilo k akciji, ker Je učencem prikazalo važnost graditve Doma kulture v Trstu in poleg denarnega uspeha se lahko zapiše še en važen uspeh, a to je politična vzgoja otrok.
40 mladincev-gasilcev bo šlo iz dolnjelendavskega okraja na mladinsko progo
Mladina lendavskega okraja zelo živahno dela na področju gasilstva. V vsem okraju je vključenih čez 700 mladincev in mladink v gasilska  društva. Od teh je 120 samo mladink. Ponekod so tudi samostojne mladinske čete, ki včasih nudijo tudi finančno pomoč društvom. V teh dneh pa je bil sprejet sklep, da se bo izmed vse mladine, ki je vključena v gasilska društva v okraju, zbralo 40 mladincev in mladink za mladinsko delovno brigado, ki bo odšla 15. julija na progo. Teh 40 mladincev in mladink, bo posebna četa ptujske MDB in je prispevek lendavskega okraja izven predvidenega števila,
Padalci v Dolnji Lendavi
Aeroklub v Dolnji Lendavi je pripravil in tudi uspešno izvedel teoretični padalski tečaj. To je doslej prvo večje uspešno zaključno delo, odkar je klub ustanovljen, kajti doslej še ni vidnih rezultatov dela, ki naj pomeni napredek. Ti mladinci, ki so uspešno končali teoretični izpit, bodo v teh dnevih polagali tudi praktične izpite. Za skoke je že prijavljenih 44 mladincev, a veliko je takšnih, ki bi želeli postati padalci, zato bi bilo najbolj prav, da se s padalskimi tečaji nadaljuje.
Kaj bodo res zadruge vrnile
zadružnikom zemljo?
Pretekli petek še je vršilo v Ljutomeru tretje redno zasedanje zadružnega Sveta. Prisotnih je bilo 35 delegatov iz kmetijskih delovnih zadrug.
Iz tega zasedanja prinašamo nekaj bistvenih misli sekretarja okrajnega komiteja Partije in ostalih diskutantov.
V svojem poročilu je tov Verdev objasnil delegatom potrebo po poglabljanju demokracije v zadrugah. Bistveno je vprašanje  novega trgovanja, v katerem je zadružništvu zaupana intervencija na trgu. Ko se bijemo za uspešno zadružno trgovanje, ne smemo podcenjevati škode, ki nam jo lahko povzročijo špekulantsko nastrojeni ljudje v zadrugah s prodajanjem pridelkov mimo interne zadružne trgovine. Izvor tega »črnega« trgovanja je v prisvajanju zadružnih pridelkov, ki jih potem posamezniki prodajajo na lastno pest, seveda v škodo zadružne skupnosti. Tudi togo načrtovanje se v zadružništvu sprošča. Zadruge prejmejo le osnovne proporce načrta, medtem ko je podrobno načrtovanje proizvodnje v rokah samih zadružnikov. Smo za demokracijo v notranji organizaciji  dela, toda za takšno, ki krepi socialistične proizvodno odnose. Smo in bomo odklanjali vsakovrstne odklone od resničnega zadružnega življenja, vse poskuse tistih] posameznikov, ki jim  ni za skupinsko delo, skupno vskladiščenje pridelkov, pravično nagrajevanje zadružnikov po vloženem delu, skratka tistih, ki še vedno propagirajo gospodarjenje na »svojem«. Njim ni namenjena demokracija, kakor tudi ne onim, ki se ogrevajo za večstrankarski sistem, v naši državi. Ti ljudje mislijo, da je prišel, njihov čas povračila na staro. Sprostitev gospodarskega življenje si po sVoje tolmačijo  kot popuščanje naše oblasti pred simpatizerji »privatništva«. Zato je tembolj važno, da razlikujemo dobro organizirane zadruge od onih zadrug (Vučja vas, Bunčani, Grlava, Šalinci itd.), ki so si  samo  zunanjo firmo, dočim se v njihovi notranjosti ni ničesar spremenilo, ker še vedno »privatizirajo«. Razumljivo je, da bomo prvim pustili svobodo lastnih pobud, dali jim bomo stroje, ugodnosti pri plačevanju električne energije itd., ker si pomoč v resnici zaslužijo. Proti drugi skupini bomo postopali drugače. Odločili smo se celo za ukrepe, ki bodo zmanjšali ugodnosti teh zadrug v novem trgovanju. Prav nič novega ni, če jim bomo predpisali obvezno oddajo žita, masti in volne. Odstopanje od tega načela bi pomenilo »napovedano« popuščanje pred špekulanti, ki se hočejo znotraj zadrug okoristiti na račun naše skupnosti. Tudi socialno šibkim zadružnikom smo dolžni pomagati. Skoraj v vseh zadrugah smo pustili bivše »brezzemljašem, hlapce in dekle brez ohišnic, čeprav so nanje upravičeni. V’ zadnjem času slišimo, da plačujejo ti ljudje v zadrugi nabavljeno mleko in pujske po višjih cenah. Brez dvoma nimajo takšni postopki nobenega moralnega opravičila, ker so v nasprotju z načelom enakopravnosti vseh zadružnikov. Upravni odbori zadrug so torej poklicani, da spremenijo svoj odnos do »malih« ljudi, ki jih še danes bivši gospodarji kaj radi izkoriščajo in jim diktirajo življenje.
V živahni v diskusiji so se oglasili številni delegati. Največ govora je bilo o neurejenih lastninskih odnosih v zadrugah. Ponekod imajo zadružniki
jajo sporna vprašanja glede zadružnega članstva itd. V nekaterih zadrugah so se oglasili prvi sopotniki zadružništva, prevelike ohišnice, drugod zopet nastaki so prišli na dan z izstopnimi izjavami. Kdo so ti ljudje? Povečini bivši »veljaki«, ki se jim je zdaj zahotelo, da bi si v prostem trgovanju nagrabili denarce v svoje žepe. Na ljubo vseh poštenih zadružnikov so se v svojih željah bridko zmotili. Za leto dni preuranjeno so računali, da jim bodo zadruge vrnile zemljo z gospodarskim inventarjem. Kako pa v zadružnih pravilih piše? Gotovo ne tako, kot so si oni zamislili. Zemljišča, gozdovi, inventar, vse to ostane do treh let v zadružnih rokah. Potlej — kaj potem? Kdor je pošten, kdor misli na pot našega razvoja, bo ostal zadružnik, le ljudje brez državljanskega zanosa morejo drugam. Tako pa je tudi danes, ker so povečini na delu razbijači zadrug, ki jim naša zakonodaja  lahko stopi na prste. Zadružni delegati so tudi v tem pogledu sprejeli odločno-stališče, ki  vodi  k cilju povečanja budnosti, proti zadružnim škodljivcem in zavestnim nasprotnikom.
V duhu teh ugotovitev je bilo sprejetih več važnejših sklepov. Tako bodo letos pospraviti seno in žito v skupna skladišča. Po zadrugah so ustanovljene
posebne komisije, ki bodo že na polju preštele snope požetih žitaric, prisostvovale pa bodo tudi pri mlatitvenih delih.  Sprejeli so vzpodbuden predlog' tov. Kutnjaka, iz Razkrižja, ki je v diskusiji podčrtal važnost pravilnega nagrajevanja delovnih brigad in skupin. Po tem sklepu bodo zadružne skupine nagrajene po učinku in kakovosti dela. Skupina, ki bo na svojem zemljišču presegla načrtovani hektarski donos, prejme kot nagrado ves višek pridelka. Pogovoriti so se tudi o združevanju zadružnih parcel, o kreditih in odgovornosti tistih članov zadružnih odborov, ki so v svojem delu pasivni. Delegati so kritizirali poslovanje »Kmetijske oskrbe«, ki zavlačuje, dobavo prosa, čeprav ga zadruge za seme nujno potrebujejo.
Na zasedanju je bil sprejet sklep o ustanovitvi trgovskega podjetja pri zadružnem skladu, ki bo poslovalo po po izglasovanem pravilniku. Podjetje bo skrbelo za odkup zadružnih, poljskih pridelkov, povezalo pa se bo tudi z izvoznimi podjetji, jim dobavljalo izvozne predmete in preko njih kupovalo v inozemstvu stroje in druge naprave za mehanizacijo naših zadrug. Izvolili so tudi 23 delegatov v republiški zadružni Svet in sprejeli poslovnik domačega upravnega odbora zadružnega Sveta.
Ali je to odnos do matere z otroki?
Ker ima prosilka (Antonija Razlag iz Bodislavec op. ured.) tri nedoletne otroke, dečjega doma pa nimamo, zato spričo otrok ne bo mogla opravljati poljskih del. Kakor se je poudarjalo, niso obdelovalne zadruge  domovi, onemoglih, zato se ji naj svetuje, da se vključi v industrijo, otroke pa  naj odda v dečje domove. Potrebovali bi res nekaj delovnih ljudi, toda ne izkoriščevalcev, ozir. malih otrok.
 Predsednik: Belšak Franc l.r.
Tako je Belšak krstil nezakonske otroke v svojem pismu, naslovljenem Svetu za socialno skrbstvo pri OLO v Ljutomeru. Ne bomo se spuščali v ostalo vsebino pisma, ker nam že gornja (četrta) točka utemeljitve dovolj pojasnjuje. Poglejmo, kam meri Belšak?
V Bodislavcih domuje Razlag Antonija, mati treh nezakonskih otrok. Najstarejši sin Tonček boleha na padavici in je za delo nesposoben. Razlagova nam je ob obisku pojasnila, da je njegova bolezen neozdravljiva, kar so potrditi tudi ljutomerski zdravniki.
Razlagova stanuje z otroki v kleti svojega očeta, malega kmetiča, ki ne zmore boljšega stanovanja za svojo hčer. V poldrug meter visoko klet je Antonija spravila le eno posteljo za vso družino. Stanovanje je neprimerno za ljudi, ker ni v njem prostora za gibanje stanovalcev, niti svežega zraka, ki je potreben za telesni in duševni razvoj otroka. Po vsej pravici se je torej Antonija obrnila na Svet za socialno skrbstvo, kjer je zaprosila za boljše stanovanje.
Svet je poslal k Razlagovi posebno komisijo, ki si je stanovanje ogledala
in ugotovila, da je njena prošnja popolnoma utemeljena.
Po poročilu komisije se je Svet premalo poglobil v to vprašanje, to je poslal godemarski ekonomiji predlog, da sprejme Razlagovo v svoje članstvo. V prošnji je tudi govora o tem, da naj vodstvo ekonomije preskrbi prizadeti primernejše stanovanje in zaposlitev na zadružnem polju.
Ko se je Svet odločil za ta korak, prav gotovo ni' poznal razmer, ki vladajo v godemarski ekonomiji. Razlagova nam je ob obisku tudi to pojasnila, rekoč: »Kako naj bom, zadružnica, ko pa na ekonomiji po starem gospodarijo?« Prav je imela! Na ekonomiji je res vse narobe, ker ne poznajo zadružnega življenja, še manj pa ljubezni do otrok. Sedemnajst družin se skriva pod firmo ekonomije (večinoma so večji kmetje), ki še vedno gospodarijo na »svojem«, skratka njihov način življenja se ni v ničemer spremenil od prejšnjega, privatnega.
Člani Sveta bi se pač lahko vprašali, ali v takšni ekonomiji obstoja življenjska eksistenca za Razlagovo družino, ki nima niti pednja zemlje? S to ugotovitvijo bi lahko prišli do spoznanja, da so v takšni »zadružni« skupnosti namenjene malim ljudem drobtine, ki padajo z bogato obloženih miz »večjih« zadružnikov. Namesto dosedanjih privatnikov bi izkoriščali Razlagovo družino »privatizirani« zadružniki, ki niso nič manj nečloveški do bivših hlapcev in dekel. Vidimo torej, da Svet ni povsem posrečeno sklenil, ko je izdal rešitev glede usode Razlagove družine. Zdi se nam, da se je s sklepom hotel izogniti sicer zamotanemu vprašanju gmotne pomoči Razlagovim, ki so še vedno ostali pri starem, stisnjeni med stene dušeče kleti.
Zdaj si lahko razlagamo pismo predsednika Belšaka, ki je odklonil sprejem Razlagove v zadružno članstvo. Večina »večjih« zadružnikov se boji malih vaščanov, ki bi morda le oživeti dejavnost na ekonomiji in jo popeljali v zadružno smer. To jim seveda ne diši, ker se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je izkoriščanje bivših dekel (n. pr. Razlagove) še vedno grah, ki ga ne moremo zlahka odpustiti. Zato se z vsemi štirimi branijo Razlagove družine, ne meneč se za uboge otroke, ki v tesnem stanovanju hirajo.
Vrtimo se še vedno okoli vprašanja:
 kako naj pomagamo Razlagovi družini do življenja, vrednega delovnih ljudi? Tudi Svet naj bi o tem dobro premislil, kajti y godemarski ekonomiji ni življenjskega obstanka za uboge ljudi. To bo trajalo vse dotlej, dokler ne bodo njeni člani resnični zadružnica. Morda bi z lahkoto ugoditi željam Razlagove, ki si želi primerne zaposlitve, seveda brez izkoriščanja. Ob obisku nas je zaprosila, naj se zavzamemo za sprejem bolnega sina Tončeka v zavetišče. Razlagova misli na zaposlitev v Mariboru, kjer bi lahko med delom poslala svojega najmlajšega sinčka v otroške jasli, dočim je starejšemu že poskrbela za službo. Brez oklevanja pa bo treba poskrbeti, da se ji omogoči primemo stanovanje, kajti sedanje Razlagovo bivališče je lahko v sramoto vsem godemarskim vaščanom, ki s hladnim srcem gledajo na bedno življenje Razlagove mame s tremi otroki.	ks
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 28. junija 1951
Kaj je bilo pri zadružnikih v Dokležovju
doslej narobe?
Zadružniki v Dokležovju so letos pohiteli z delom. Travnike so že pokosili, okopavine so še pravočasno rešili plevela, pa tudi ostali posevki so taki, da jih ob nedeljah zadružniki z veseljem ogledujejo. Res, treba je reči, da so zadružniki letos pošteno pljunili v roke ter obdelali polja kakor se spodobi za naprednega gospodarja. Letošnji kolobar zemljišč so takole razdelili: 6,10 ha rži, 2,87 ha pšenice, 3,72 ha krompirja, 2,87 ha koruze ter večje površine detelje, sladkorne in krmne pese, prosa, ajde in drugih kultur. Sejali so le priznano seme, pri pšenici so upoštevali domače sorte »Beltinsko 277« in Bankuti — pri teh sortah računajo letos nad 20 mc donosa. Novost v letošnjem kolobarjenju je manjši nasad ameriške vrbe, katere so zasadili ob Muri nekaj nad 23 arov. Vrba dobro rase, kar jih je privedlo do sklepa, da bodo v doglednem času nasade razširili na ostala zemljišča ob Muri Vrba bo dajala zadružnikom stalen vir dohodkov. Seveda imajo v vidu tudi lastno pletarstvo, predvsem v zimskih mesecih, ko poneha delo na polju. Letos so pripravili za prodajo že prve izdelke — 70 košar. Med redkimi, ki letos grade kapitalne objekte v Prekmurju, so tudi zadružniki v Dokležovju. Gradnja zadružnih hlevov se je sicer nekam predolgo zavlekla, toda vmes so bile težave z materialom, tako da je delo nekaj časa počivalo. Letos dela znova nadaljujejo, kljub pomanjkanju delovnih moči — teh je na ekonomiji le 6. Z delom ni šlo vse gladko. Prejšnji delovodja Kranjec je bil človek, ki se je premalo zanimal za večji efekt dela, le da so ure tekle... Zadružniki so nekaj časa molčali, nato pa zarohneli:  »Vi, če mislite lenuhariti za naš denar, lahko greste drugam!« Ker vse grožnje niso pomagale, so jim enostavno odpovedali delo ter najeli nove ljudi. Od tedaj delo teče, da je veselje. Ljudje so plačani po efektu dela, pa tudi zadružniki pridno pomagajo. Naredili so namreč sklep, da morajo biti 1. avgusta vsa dela gotova. V Dokležovju je bilo tudi nekaj takih, ki so napovedali neuspeh »češ, kaj boste vi sami naredili!« Res, hlevi so veliki, takih zadružniki zaenkrat ne potrebujejo, toda tu Je treba računati v naprej. V doglednem času bo prišlo v vasi do kmečke delovne zadruge, ki bo prav zadovoljna, ko bo našla nove goveje hleve.
Večje križe in težave pa ima ekonomija s poedinimi člani. Ti že dve leti, odkar obstoja ekonomija, lenuharijo ter vidijo v novi ekonomiji le molzno kravo, od katere je treba izvleči čim več koristi. Da tl ljudje na vsakem koraku škodujejo zadružništvu, ni treba posebej poudarjati. Začnimo pri Vindišu. Kot večji kmet je. vložil nad 13 ha ve-
liko posestvo, 3 konje, 1 kravo, 2 telici in 1 tele. Koliko je bilo v njem zadružne zavesti ob vstopu v ekonomijo, se vidi že po tem, da je v ekonomijo vložil le govejo in konjsko živino, dočim si je pridržal polne hleve svinj za sebe, čeprav je bilo to proti vsem zadružnim pravilom. Ker so po teh stopinjah šli tudi ostali zadružniki, ekonomija že dobri dve leti gospodari brez svinj — zato je naravno, da tudi obveznosti ni. Zato pa redijo zadružniki tem več svinj na ohišnicah — te so šele lansko leto ra zmerili, dočim so se prej hranile svinje z zadružno krmo. Mnogo boljše niso gospodarili z žitom. Sicer ni reči, da niso pridelali, polja so jim vsa ta leta dobro obrodila, le da so si večino pridelka obdržali zadružniki za sebe, pri čemer so se celo posluževali načela več članov — več žita, ne pa po efektu dela, kakor imajo to uvedeno v drugih zadrugah in ekonomijah. Ta nepravična delitev, s katero so se okoristili le špekulanti in delomrzneži, je šla v škodo poštenim zadružnikom. Če pobrskaš po lanskoletnih računih, dobiš zanimive podatke: Po katerem ključu se je Vindišu in njegovi ženi dodelilo nad 500 kilogramov žitaric, Čeprav sta imela vsega reci in piši le nekaj nad 20 delovnih dni? Nič boljše ni bilo pri vseh ostalih zadružnikih, ki so sicer več delali, vendar delitev ni v skladu z zadružnimi pravili. Tako je prejel Skrhan z desetčlansko družino nad 2700 kg belih žit, računajoč ajdo in proso, kar pomeni 271 kg na osebo. Prejete količine, ki so sicer visoke, bi nekako odgovarjale, če bi za delo sposobni člani — ti so trije — delali celo leto. Po evidenci imajo Škrabanovi skupno 536 delovnih dni, ali 178 delovnih dni na delovno moč. To povprečje vloženih delovnih dni pa je odločno prenizko za prejete količine žita. Kljub navedeni delitvi, pa so se poedini zadružniki celo pritožili, češ
da se jim kratijo zadružne pravice, kot n. pr. bivši zadružnik Horvat, kateri je vsled nerednosti izključen iz ekonomije. Tudi Horvat ima 10 člansko družino, od katere pa živijo 4 člani od doma v garantirani preskrbi. Kljub temu je Horvat prejel v lanskem letu 1839 kg žit in sicer: 757 kg pšenice — računajoč 122 kg II. klasa, 502 kg rži, ter ostanek v ajdi, ječmenu in prosu. Navedene količine celo presegajo potrebe članov, saj je prejel poedini član nad 300 kg žit, ne glede na to, da imajo vsi le 795 delovnih dni. Horvatu pa upravni odbor tudi očita prodajo bika, za katerega Horvat sicer trdi, da je iz njegove ohišnice, dokazano pa je, da je Horvat hranil bika tudi z zadružno krmo, vsled česar pripada del izkupička ostalim zadružnikom, kar pa je Horvat odločno odbil. Končno pa se je treba dotakniti nepravilnega odnosa, ki ga imajo nekateri zadružniki do vložene zadružne imovine. Tako si je zadružnik Škraban odpeljal voz domov, češ da je to njegov voz, ne glede na to, da je voz vložil pred leti v zadružno ekonomijo.
To so stvari, katere delajo novoizvoljenemu upravnemu odboru precejšnje preglavice. Letos bo Jih treba čim prej odpraviti. V času delitve žitaric je treba prenehati z dosedanjo prakso — žito naj prejmejo le tisti zadružniki, ki v zadružni ekonomiji delajo, ne pa tisti, ki samo lenuharijo. Glavni regulator pa naj bo delovni efekt zadružnikov. Pri vseh teh napakah pa se ne sme trditi, da v dokležovski ekonomiji ni poštenih zadružnikov. Tu so Erjavec, Mlinarič, Gregor in še vrsta drugih, ki se trudijo dvigniti zadružno gospodarstvo, kar so letos v neki meri tudi dosegli. Vzgleden primer je tudi domači knjigovodja Jerič, ki razen svojega dela prime tudi za vsa poljska dela. Ti ljudje so najboljši porok, da bo zadružna ekonomija v Dokležovju postala vzor socialističnega gospodarstva, na katero se bodo naslanjali tudi ostali zasebni kmetje. -k
Na poti prosvetljevanja kmečkih ljudi
Na sestankih ljudsko-prosvetnih društev radgonskega okraja so se pogovorili o zadružnih domovih, ki še marsikje čakajo na pridne roke. V tekmovanju se bodo torej zavzeli za popolno dograditev. V Stavešincih in v Lutvercih mislijo vaščani na ustanovitev samostojnih društev, povsod drugod pa bodo odpravili »mrtvilo« v delu igralskih in folklornih skupin, pevskih zborov in ljudskih knjižnic.
V Radgoni se pripravljajo na organizacijo režiserskega tečaja, ki ga bodo obiskali zastopniki vseh društev v okraju. Poskrbeli bodo za poklicnega režiserja, ki bo pomagal vaškim dramskim skupinam in režiserjem pri njihovem delu. SKUD »Jožeta Kerenčiča« si bo preskrbel zložljivi oder s pripadajočimi kulisami, s čimer mu bo omogočeno uspešno gostovanje na podeželju. Na dan 22. julija bodo v Radgoni nastopile vse skupine društva s programom, posvečenim spominu na Jožeta Kerenčiča.
Tekmovalne obveznosti vsebujejo tudi številna gostovanja najboljših dramskih in drugih skupin v zaostalih krajih, katerih prebivalci niso deležni kulturnega razvedrila. Te skupine bodo tekmovale tudi v Radgoni. V Spodnji Ščavnici so predzadnjo nedeljo uresničili tekmovalno obveznost: odprli so lutkovno gledališče in uprizorili »Desetega brata«. Posebno se je izkazal šolski upravitelj Merdaus, ki je izdelal prenosljivi oder. Lutkovna gledališča pa bodo odprli še v Vidmu in na Ledineku.
Društveni člani odhajajo na izlete v kulturna središča, kjer bodo obiskali sorodna društva, si tam pridobili potrebne izkušnje. V jeseni pridejo na vrsto izobraževalni tečaji, katerih bo dvajset v okraju. Vsebino tečajev bodo izboljšali s skioptičnimi predavanji. Povezali so se s kolektivom tovarne »Iskra« zaradi dobave tehničnih sredstev, v Cerkvenjaku pa bodo v ta namen usposobili agregat.
Tudi ljutomerski vajenci so praznovali
Preteklo soboto se je vršila v Ljutomeru proslava Dneva učencev v gospodarstvu. Zborovanju vajencev so prisostvovali zastopniki ljudske oblasti in obrtne zbornice. 
Učni uspehi obrtne Šole res niso posebno razveseljivi. Na šoli imajo letos 2 odličnjaka, 10 učencev s prav dobrim, 29 učencev z dobrim, 11 učencev z zadostnim in 80 učencev z nezadostnim učnim uspehom. Štirje učenci bodo ponavljali pouk na dosedanjih razredih, dočim bodo ostale pripustili k spravnim izpitom. 
Razmeroma najboljše uspehe je do-
segel tretji razred obrtne šole, kateremu je okrajni mladinski komite podelil knjižno nagrado.
K predsedniku okrajnega ljudskega odbora so bili povabljeni: Fajhtinger Franc, Salamon Jelica in Golob Jožefa. Kot najboljši učenci so bili nagrajeni in pogoščeni. Šolsko vodstvo je s knjigami nagradilo 6 učencev, ki so dosegli prav dobre učne uspehe:
V bodoče je treba tesnejšega sodelovanja staršev, mojstrov in obrtne zbornice s prosvetno oblastjo. Zapostavljanje naših vajencev je škodljiv pojav, ki se ga bo odpravilo s tesnim sodelovanjem za vzgojo vajencev poklicanih ljudi. V prihodnjem šolskem letu čakajo še težke naloge, ki se jih bo zmoglo le takrat, če bo skrb za našega vajenca prešla na širši krog ljudi.
Pred zborujočimi je nastopil mladinski pevski zbor obrtne šole, ki je zapel dve narodne pesmi. Zbor je bil ustanovljen v maju letošnjega leta. Vajenci imajo tudi svojo dramatsko skupino in recitatorski krožek. Vse te skupine so še mlade Pripravljajo se na svoj prvi nastop, ki bo v začetku prihodnjega šolskega leta.
Pripomniti moramo, da je bila udeležba na proslavi zelo maloštevilna. Iz neznanih vzrokov je izostalo večje število vajencev, dočim o udeležbi mojstrov in staršev sploh ne moremo govoriti.	ks
Med zaljubljenci
Branko: Oh, Zora, srček, če bi imel letalo, bi priletel vsak dan k tebi.
Zora: »Tiho bodi, da te oče ne sliši, sicer boš letel tudi brez letala.
Pa so se ušteli!
Predzadnji četrtek je bila v Radgoni končana razprava proti četvorici tatov splošno-ljudskega premoženja. Na za tožni klopi so obsedeli: Maček Konrad, bivši financar iz Radenc, Veberič Anton, kmet iz Šratovec, Banfi Alojz, mali posestnik v Meleh, ter Padovnik Ivan, član upravnega odbora zadružne ekonomije v Šratovcih.
»Gazda« Maček je bil posebno iznajdljiv. Pa tudi sreča mu je postregla. Sedel je v KLO Šratovci-Mele, kjer je vršil tajniške posle, seveda kot človek, ki mu ljudstvo ni dalo zaupanja.
Mačkovi grehi sp v živo prizadeli volivce. Le-ti so plačevali davke na dohodek, Maček pa jih je zvito opeharil: 59.515 dinarjev ni poslal v. banko. Znesek je pridržal za svoje življenje. Mariborska banka je poslala preko KLO 10.000 dinarjev kredita, ki je bil namenjen Pavlič Štefaniji v Meleh. Maček ji vsote ni izročil, pač pa jo je vtaknil v svoj žep. Pri mlačvi žitaric na sekvestriranem posestvu Rožman Franca je v jeseni 1949. leta opustil popis vseh količin namlačenega žita. Seveda v svojo in Veberičevo korist! Brez »evidence« je ostalo 400 kg žita, tista »zlata« rezerva za poznejšo Mačkovo špekulacijo.
V pestrem vršenju protizakonitih dejanj se je zlasti odlikoval Veberič Anton, upravitelj premoženja na Rožmanovem sekvestriranem posestvu. Na »veliko« je prodajal zadružne pridelke poznancem, z izkupički pa je sam razpolagal. V jeseni 1949 je shranil pri Kukovec Ivanu v Šratovcih 225 kg pšenice, pozneje jo je 100 kg prodal Žnidar Rudiju iz Radenec za 4.000 dinarjev. Denar je sam porabil. Tudi Paradoš Štefan je kupil od Veberiča 100 kg pšenice za 3.000 din. Obtoženec je dobil za oddano zadružno sladkorno peso 12 kg sladkorja, 6 katerim sl je sladkal nepošteno življenje. Na vesti ima 9 kg sladkornega prahu, ali pa tisočaka! Svojim strankam je prodal 93 kg pšenice, 3 voze hlevskega gnoja, prisvojil si je 30 kg svinjskega mesa, 100 kg koruznega šrota in manjše količine žita. Skupnost je utrpela izgubo 10.600 dinarjev. Prodal pa je tudi pol kubika hrastovega lesa za 3.000 dinarjev. V blagajniško knjigo je vpisal 2400 dinarjev, torej si je samo 600 dinarjev prisvojil. Paduškovi družini, ki je pomagala pri zadružnem delu — je bil dolžan izplačati 9000 dinarjev. To vsoto je sicer vknjižil v blagajniško knjigo, stranki pa izplačal 4000 dinarjev
manj, kar je seveda za njega ostalo. Bil je darežljiv človek: Saler Frančiški je poklonil odojka, vrednega 2000 dinarjev. Pa tudi s konji ni štedil. Zadružni gonjač je z njimi večkrat oral upravnikova polje.
Tretji po vrsti je Padovnik Ivan, ki je članstvo v upravnem odboru ekonomije dobro izkoristil. Poznal je samo pravice! Glejte! Ekonomija mu je bila molzna krava. Na njej je našel 103 kg pšenice, 70 kg težkega prašiča, dva voza hlevskega gnoja in 2 kub. metra akacijevega lesa. Vse to je namreč prodal svojim prijateljem, ali pa obdržal za sebe.
Zadnji obtoženec Banfi Alojz Je bil kar predsednik šratovskega KLO. Ta čast ga ni ovirala pri odtujevanju zadružnih pridelkov, ki so mu bili zaupani na sekvestriranem posestvu Slana Ivana v Meleh. Kot upravnik je dopustil Menhart Romanu, da je odpeljal iz Slanove kleti 300 litrov jabolčnika, s čimer je praktično onemogočil zaplembo te pijače. Tudi zadružna moka mu je dišala. Povrhu tega je malomarno skrbel za obdelavo posestva, puščal je pridelke na njivah, kjer so propadali. V nič je šlo 3000 kg detelje, v Slanovi kleti pa je zmrznilo 1000 kg krompirja, vse po krivdi predsednika Banfija.
Pisana družbica tatov je stala pred ljudskim sodiščem, odgovarjala je za svoja dejani a. Obtoženci so prosili za odpuščanje. Moledovanja okrog nizke kazni niso zalegla, ker je tokrat ljudstvo spregovorilo:
Maček Konrad je obsojen na 2 leti, Veberič Anton na 10 mesecev, Banfi Alojz na 8 mesecev in Padovnik Ivan na 5 mesecev odvzema prostosti. Obtoženci pa morajo poravnati škodo, ki so jo povzročili svojim volivcem in skupnosti. 	ks.
V Ljutomeru je ustanovljen klub dopisnikov
Nedavno se je vršila v Ljutomeru konferenca ljutomerskih dopisnikov. Na sestanku so dopisniki pregledali svoje dosedanje delo, ki ni bilo dovolj uspešno prav zaradi nepovezanosti sodelujočih pri dnevnem in lokalnem časopisju.
Sekretar partijskega komiteja tov. Verdev je navzočim pojasnil trenutno najvažnejša vprašanja v okraju, ki naj bi jih dopisniki obravnavali v časopisju, zlasti v lokalnem listu »Ljudski glas«. Opozoril je dopisnike na rovarjenje dela protiljudske duhovščine, na nekatere pojave v zadrugah, ki ovirajo razvoj zadružništva. Dopisniki naj posvetijo vso pozornost zdravstveno-socialnim vprašanjem na podeželju, razkrinkajo naj bedne poizkuse ostankov združene reakcije, ki še danes prerokuje vrnitev na staro. Pri svojem delu naj se ne izogibljejo kritike napak, slabosti, nepravilnega poslovanja državnih organov itd., toda vsi prispevki naj služijo resnici, skratka k izboljšanju političnega in gospodarskega položaja in k odpravljanju slabosti.
Na sestanku Je bil sprejet sklep, da se vsi dopisniki ljutomerskega okraja združijo v samostojen klub, ki bo deloval pod okriljem Osvobodilne fronte. Klub bo usmerjal delo dopisnikov in jih seznanjal s tekočimi političnimi in gospodarskimi vprašanji v okraju. Sedaj pripravljajo klubski statut, ki ga bodo sprejeli na prihodnjem sestanku.
V Puconcih so nastopili telovadci
V nedeljo so v Puconcih nastopili telovadci mladega telovadnega društva Puconci. Sodelovali so tudi nekateri soboški telovadci, tako da je bil nastop zelo pester. Mlado društvo se predvsem odlikuje v disciplini, kar dela še soboškemu društvu preglavice. Izvedba sicer enostavnih a lepih vaj jim je dobro uspela. Sodelovali so pionirji in mladina. Med telovadnim nastopom je bila tudi nogometna tekma domačih moštev Sodelovalo je okrog 200 telovadcev.
Mladinski aktiv Velika Polana bo pomagal ozvočiti vas
 Mladinski aktiv Velika Polana je eden izmed najboljših aktivov v lendavskem okraju. Ukvarjajo se s fizkulturo, tudi kulturno-umetniško in kultumo-prosvetno delo ne zanemarjajo, vendar jih najbolj privlačuje ljudska tehnika. Organizirajo klub ljudske tehnike, ki bo vseboval radioamaterski, agronomski in. elektrostrojni krožek. Radioamaterski in elektrostrojni krožek jih privlačuje predvsem zato, ker žele čimprej ozvočiti vas.
Če ne verjameš, preveri!
	Veš za tisti ovinek z Ivanocijeva na desno v Prešernovo, nekaj pred staro gimnazijo?
—	Vem!
—	Je tam skladišče »Odpada« za steklo?
—	Ni.
—	Potem pa je poskusna postaja za zaposlitev zdravnikov
—	Kako to misliš?
—	Ko pa je razsutih toliko Črepinj, da je življenjsko nevarno hoditi po tisti cesti.
— Mogoče pa je to zaradi tega, naj se kolesarji ne vozijo po tistem tratoarju?
—	Saj res! Paznika imamo samo v sredini mesta Sobote!
Upor je boj rodil  1
(Po izpovedih, pričevanjih in zapisnikih borcev objavlja S. K.)
Našim cenj. bralcem sporočamo, da smo zgodovinskim zapiskom NOB Prekmurja spremenili naslov »Iz kronike šolnika Miroslava« v naslov »Upor je boj rodil«.	Uredništvo
 Z likvidacijo Kovačeve skupine pa ni bilo likvidirano vse, kar je v gibanju OF na ta ali oni način sodelovalo. Madžarom pa se je posrečilo, da so uničili avantgardo, predvsem pa vodilni kader. Preostali člani Komiteta razen Megle, ki se je umaknil čez Muro — so se za ves čas okupacije umaknili v nedosegljivo ilegalo. Nekaj mladincev, med drugimi Ferdo Godina, Stefan Kuhar, Ludvik Kovač, Franc Skoberne, Dane Šumenjak-Miran, Dušan Cimperman, Jože Kramar-Juš, Geza Boldižar, Janez Talanyi-Janez. Zoran Velnar, dr. Jože Tivadar, Joško Koren, Jože Kramberger, Dragica Nišelvicer, Franc Farič, Kalman Gomboši, Bela Polak in drugi so se umaknili čez Muro in odšli v partizane, številni študentje so odšli študirat v Budimpešto, Pečuh in drugam, številni drugi napredni elementi pa so odšli v notranjost Madžarske, da bi bili varnejši kot doma pred izdajalci. Po dogodkih v Prekmurju so tako Madžari kakor Nemci — kljub dobremu sosedstvu — Muro še bolj zastražili.  Pod takimi pogoji je bilo osvobodilno gibanje v Prekmurju za nekaj časa paralizirano. O narodnoosvobodilnem gibanju onstran Mure je bilo v Prekmurju zelo težko kaj zvedeti; mnogo teže kot kje v centralni Nemčiji. N. pr. v ujetništvu v Luckenwaldu so nekateri naši ujetniki lahko zvedeli o OF in o borbah v Sloveniji precej več, kot doma, ko so se vrnili. To pa zato, ker so bili tam napredni elementi v rednih in kolikor mogoče tesnih stikih. 39) Takrat — leta 1941 — tam
še ni bilo kake organizacijske povezanosti, informacijska služba — pošta in ustmeno prenašanje — pa je bila dogovorjena. Neko poročilo iz Prekmurja se je n. pr. takole glasilo:
Radkersburg, 24. Nov. 1941.
Dragi Tone! 
Po dolgi rajži sem prispel enkrat vendarle domov.
Oprosti, hočem biti kratek. Lado je doma v Ljb in pri meni. Mnogi, mnogi se dobro počutijo. Med njimi V. Špindler, Kardoš Jenö, Cvetko Pišta, Kovač Stefan in baje Kuhar Pišta. Za Hanca ne vem. Miško je neznano kam odšel. Perš Sida, Mirko B.(agar), Šiftar, Cigüt, Kranjec Naci itd. so v službi.
Imam dosti dela in dosti vsega. Učijo se otroci madžarsko, višješolci prekmursko ...40)
Tovariši, ki so se vrnili iz ujetništva, so bili do, neke mere informirani o dogodkih onstran Mure, toda doma so našli gibanje razbito in brez vodstva. Toda tudi njim se je bilo treba po večini umakniti, saj so jih »gostje« (žandarji) že prvi dan po povratku iz ujetništva obiskali. Nekateri so odšli v Peč, Štefan Kuhar pa je odšel v Budimpešto. Tu je našel večino napredne mladine, ki je ostala na svobodi. V vseh je živela zavest, da »je treba nekaj ukreniti«, toda do realizacije ni moglo priti takoj. Pregledati je bilo treba vrste! Vsekakor pa je bilo dosti tudi to, da se je večina študentov solidarizirala s tistimi, ki so bili po madžarskih zaporih. To je bilo mnogo! Začasno paralizirano gibanje OF v Prekmurju, je tudi na tujih tleh in v centru okupatorjeve države dobivalo nove oblike, primerne danim pogojem. To je bilo nekaj takega, kot svojčas »rdeča pomoč«: organizirali so obiske •zapornikov v Budimpešti, Vácu in Marianostri — v starodavnih trdnjavskih ječah, kjer so leta 1919 komuniste dobesedno ža-
gali — organizirali so pošiljanje denarja, paketov itd., Pomagali so domačinom, ki so imeli razne težave z upokojitvami itd. Tu je bila narejena tudi prošnja za pomilostitev na Horthyja za Naceta Kranjca, ki dejansko zaradi tega hi šel
z ostalimi v delavskem bataljonu na fronto, in je pozneje bil izpuščen iz zapora. Pri vsem tem je treba poudariti, da je domača reakcija, s Hartnerjem na čelu, opozorila oblastva na te »elemente«, zato so jih nadzorovali.
(Dalje prihodnjič)
39) V ujetništvu tu so bili med drugimi: pesnik Mile Klopčič, režiser Fran Žižek, Janez Gradišnik, od naših fantov pa Ludvik Rogan, Jože Podlesek, Ernest Küčan, Kalman Horvat, Štefan Kuhar-Peter in drugi.
40) Pismo je bilo odposlano takoj po oktobrskih dogodkih iz Radgone v Avstriji, da bi se izognilo madžarski cenzuri. Beseda »Lado« pomeni teror, »se dobro počutijo« — so ubiti, »so v službi« — so zaprti.
Murska Sobota, 28. junija 1951
»LJUD S K I GLAS«
Stran 3
Raje roke v žepu in fige poštenemu delu
Še vedno žive med nami taki posebneži, ki raje drže roke v hlačnem žepu ter si prisvajajo zaslužek drugih. Zanimivo je namreč to, da takim tudi ljudsko sodišče ne more prav do živega. Vsaj do nedavnega je bilo tako. Verjetno bo pa zadeva sedaj le toliko zrela, da bo tak nepoštenjak gledal naše življenje skozi rešetke. To je tudi naša želja. (Opomba uredništva).
Prelec Evgen! Saj ga poznate. Doma je iz Šalovec. Leta 1949 je bil brigadir za sezonska dela v Baranji. Imel je tudi prednost, da je po Prekmurju in drugod zbiral delavce za sezonska poljska dela. Seveda si je na ta račun tudi lastil pravico vodje in delodajalca. Plačo delavcev si je kar za sebe obdržal. Da pa je temu res tako, potrjujejo izjave Bibel Janeza, Kovač Marije in Črnko Anke, vsi doma v Čepincih, ki jim ni izplačal trdo zasluženega plačila — preko 12.000 dinarjev.
Kljub večkratnim opominom minulih let se jim je pošteno smejal, rekoč: »Vzemite mi, če mi sploh kaj morete ali pa me predajte sodišču!« Sodišče je to nepoštenost obravnavalo ter mu prisodilo kazen, da se prizadetim povrne denarni zaslužek. Ostalo pa je samo pri piki ter je nemoteno po istem vzorcu še dalje zbiral lahek zaslužek. Ta človek lahkega življenja je za žulje delavcev doma sezidal hišo in kupil kravo.
Dobro bi bilo, da bi OLO temu ničvrednežu ne izstavljal več pooblastita za zbiranje delavcev ter bi mu tako tudi odklenkal, lahek zaslužek.
Včasih železnica, v tem slučaju 
pa potniki
 Naše uredništvo je v 21. številki objavilo članek o odpravi potnikov postaje Beltinci pod naslovom: ,,Dobra volja, službena dolžnost in sv. Birokracij." Kmalu po tej objavi pa smo prejeli dopis od prometnika Matije Polanca. Dopis objavljamo z malimi popravki, katerega vsebini se naše uredništvo pridružuje z željo, da se bi potniki tudi po tem ravnali ter upoštevali navodila železnice.
V čakalnici beltinske postaje je več opozorilnih napisov. En tak napis opozarja potnika: »Prihajaj pravočasno k blagajni, da ne bo jeze«. K temu opozorilu še dodajam to, da se naj potniki ravnajo po tem, ker potem bo. odpadla vsa bojazen, da bi zamudili vlak in ne bo potrebno nadlegovati vlakovnega odpravnika pri prihodu vlaka in pri poznejšem vlakovnem delu zaradi voznih listkov. Ta službujoči 'železničar hi sar mo blagajnik, temveč tudi prometnik. Kakšno odgovornost ima prometnik, jasno nakazuje zadnja železniška nezgoda, ki sicer ni terjala človeških žrtev, pač pa škodo, na vlakovni kompoziciji. Zato posebej poudarjam, da ob prihodu vlaka ne iščete prometnika na peronu, ki je zaradi male postaje istočasno tudi blagajnik, temveč da pridete pravočasno k blagajni. Vsem nergačem pa priporočam, da se seznanijo z železniškimi predpisi, predvsem z osnovno tarifo čl. 11 § 6, ki pravi: »... Pravica potnika do voznega listka preneha pred pet minutnim odhodom vlaka!« Poleg tega se naj potniki ravnajo po železniški uri in ne po svoji, saj se po železniški uri ravna ves železniški promet. Tako vsaj ne bo zaradi zamud potnikov nerganja pri blagajni in na peronu
Aeroklub v Soboti ne kaže uspehov v delu
O hangarju se govori že veliko časa, najmanj tri leta, a hangar gotovo ne bo kmalu gotov; kajti z resnim delom se še ni pričelo, a zdaj je začasna ovira temu nov sistem cen. Gotovo je, da Je od hangarja odvisno, ali se bo letenje kmalu pričelo in kdaj bodo letala, ki so obljubljena klubu, prispela. Pred nekaj meseci je Republiški odbor Letalske zveze poslal klubu močan motor, namenjen za vitlo, toda ta je pokvarjen.
Marsikaj je še vedno polovično. Delavnica je v stalnem neredu, kajti nima vrat, da bi lahko nekdo skrbel za to, da ne vstopijo nepoklicani, nima niti voditeljev niti posebnih nastavnikov za modelarstvo, ki bi lahko vzgajali, mlade modelarje. Edino kar je dobrega v delu, je delo ha področju padalstva. Prav te dni se je pričel nov padalski tečaj, katerega vodijo domači padalci. Je pa tudi to res, da je sekretar obremenjen z raznimi drugimi deli, kot je to organizacija strelstva po okraju, motorizem in slično. V pisarni je vedno dovolj municije za vse vrste pušk, prav tako je skoraj vedno vsaj ena puška tam, a če je treba izvesti kakšen šoferski izpit, je mobiliziran prav tako on.
S tem ni rečeno, da je delo Aerokluba popolnoma zanič, kajti to bi bilo popolnoma napačno, pač pa je resnica v tem, da je vse premalo aktivnosti in sistematičnega dela in da ni vidnih uspehov dela. Ni prav trditi, da je vsemu krivo samo vodstvo Aerokluba, temveč bo držala tudi trditev, da je del krivde tudi na Republiškem odboru Letalske zveze Slovenije, ki vse preveč obljublja, a mnogo premalo daje.
»Pastir siromak" igra za madžarsko manjšino
Folklorna skupina, ki je sestavljena pretežno iz mladine pripadnikov madžarske manjšine v Dolnji Lendavi, je 23. in 24. nastopila z igro »Pastir siromak« v madžarskem jeziku. Ista folklorna skupina je dobila priznanje in pohvalo za uspešno izvedene plese na tekmovanju v čast 10. obletnice OF v Mariboru. Dohodek od te igre so namenili gasilskemu društvu za nakup avtomobila, potrebnega orodja in uniform.
Oskrba soboškega trga
Že nekaj let posluje prodajalna mestne ekonomije v Murski Soboti, ki oskrbuje mesto s povrtnino. Ker to mestu ni zadostovalo, so tudi uspevali zasebniki, ki še vedno oskrbujejo trg z zelenjavo. Vendar so potrebe še večje, zato so cene precejšnje. Da se cene nekoliko znižajo, sta odločili državni posestvi Rakičan in Beltinci, ki pridelujeta dobre in tudi zelo rane pridelke. Ti posestvi bosta izmenoma oskrbovali trg s povrtnino po nižjih cenah, kot so trenutno in sicer ob sredah in sobotah. Za znižanje cen bo skrbela tudi prodajalna kmetijske zadruge v Murski Soboti, ki je šele pred kratkim pričela poslovati. Trenutno nudi odjemalcem le povrtnino, toda v kratkem bo imela tudi ostale kmetijske pridelke, pa tudi perutnino in sadje.
Tudi člani Ljudske tehnike tekmujejo
Šestmesečnemu tekmovanju v počatitev dneva Jugoslovanske armade so se pridružili tudi člani Ljudske tehnike radgonskega okraja.
Poseben poudarek v tekmovanju so dali izvenarmadni Vzgoji svojega članstva. Po vseh osnovnih organizacijah se bodo vadili v rokovanju z motornimi vozili, poživeli bodo delo radioamaterskih skupin. radiotelegrafistov in fotoamaterjev.
Vso skrb posvečajo omnožičenju svojih organizacij, ki bodo v tekmovanju narasle za enkratno število članov. Na podeželju bodo na novo ustanovili šest osnovnih organizacij  pet postaj »Mladih tehnikov«.	 ks
Najboljši aktivi mladine okraja Dolnja Lendava so sprejeli priznanje CK LMS
V	teh dneh so bile mladinske svečanosti v mladinskih aktivih: rudarska šola, dijaški dom, gimnazije in kmečkih: Velika Polana, Bogojina, Hotiza, Čentiba. Vsi ti so sprejeli, pohvalne diplome za delo, storjeno v tekmovanju za deseto obletnico OF. Ti aktivi so še vedno najboljši v dolnjelendavskem okraju. Pohvalno diplomo pa bo v kratkem na prav tako svečan način, kot ostali aktivi, sprejel tudi mladinski aktiv Lipa.
Načrtno gospodarstvo
Državno posestvo Jeruzalem je v lanskem letu zgradilo hlev za 100 pitancev v vrednosti preko milijon dinarjev. Hlev je skoraj dograjen, samo manjkajo še pregrade. Sedaj po so se spomnili, da Svinjereja ni rentabilna in hlev stoji prazen. 
Isto je s hlevi za govejo živino, ki so ravnotako prazni, čeravno je bila prej v njih živina. Ta hlev so že pred vojno sezidali.
KOZ Ivanjkovci pa ima nekaj nad 10.000 zidakov za hleve, a nima v letošnjem planu zidave hlevov, čeprav še danes čaka opeka rešitelje. Ali je to tudi po planu?...
Ljutomerski vajenci razstavljajo
Preteklo soboto so v Ljutomeru odprli razstavo izdelkov obrtniških vajencev. Sodelovalo je 50 razstavljalcev z lično izdelanimi predmeti široke potrošnje. Najbolj so bili zastopani vajenci lesne, oblačilne in kovinske stroke.
Ljutomerski radioamaterji so razstavljali kinoprojektor in doma izdelane naprave za ozvočenje.
Med kovinarji se je postavil s svojimi izdelki vajenec Bot Franc iz Ljutomera, nagrajenec lanske razstave lokalnega gospodarstva. Razstavljal je zobčanik s kombiniranimi zobci, ogrodje vrtalne naprave in druge manjše izdelke. Kovače sta zastopala Semenič Janko in Jelen Milan z bogatim sortimentom kakovostnih kovaških izdelkov. Vajenec Pasedi Ferdo je razstavljal bat za avtomobilski motor, Rauter Anton del ogrodja za štedilnik, Novak Franc pa razno orodje: šestilo, zobčanik i. dr. Tudi na teh predmetih je obiskovalec spoznal strokovni napredek razstavljalcev.
V	šiviljski stroki nas je presenetila Senčar Lidija, vajenka z enoletno učno prakso. Sešila je žensko obleko v sodobnem kroju. Sploh pa v tej stroki prevladujejo dekleta, ki se tudi v krojaštvu precej uveljavljajo. Razstavile so številne krojaške izdelke.
Kolarski vajenec Puconja Mirko Je po lastni zamisli izdelal smuči in otroškega konjička. Murgecov Gustek je pripravil za razstavo lično izdelano mizo. S sličnim izdelkom se je predstavil obiskovalcem Skuhalov Jakec, vajenec z enoletno učno dobo. Sodarski učenec Pušenjak Branko je zadovoljil gospodinje, ki so si zaželele okusno izdelanih veder.	
Tivadar Ciril Je razstavil sodobno izdelane nizke čevlje, s katerimi je dokazal, da je že izurjen čevljar. Tudi Flisarjeva Jožica se je z gornjimi deli čevljev uvrstila med vestne razstavljalce čevljarske stroke. Posebno pozornost je zaslužilo pohištvo, ki so ga pobarvale pridne roke vajencev okrajnega podjetja »Sliko-plesk«.
Ljutomerska razstava je v celoti pokazala napredek obrtniških vajencev v pretekli sezoni. Razstavljalci s svojimi izdelki obetajo našemu obrtništvu nova pota v razvoju. Skoda le, da je 30 vajencev odpovedalo sodelovanje na razstavi. Precej pomanjkljiva je bila tudi dekoracija razstavnega prostora.
Slovensko nogometno prvenstvo
PREPRIČLJIVA IN ZASLUŽENA ZMAGA V LJUBLJANI
MURA : KRIM 2:0 Na igrišču Krima v Ljubljani je bila 24. junija odigrana prvenstvena nogometna tekma slovenske lige med domačim Krimom in Muro. Zmagalo je zasluzeno moštvo Mure. Moitvo Krima, ki je po daljšem času nastopilo z kompletnim moštvom, se ni moglo uspešno zoperstavljati borbenim in požrtvovalnim Sobočancem. Igra sama je bila precej ostra. (Uspeh Mure je s tem pomembnejši, ker je skoraj ves čas igre igrala Mura tako rekoč le s 10 igralci. Uspešna za Muro sta bila Zelko in Bencik. Igro je vodil sodnik Božičev iz Maribora.
LESTVICA REPUBLIŠKE LIGE Korotan 	9    5         1  29:7   13 
Kladivar	8	  4	3	1	20:13	  11
Mura	9    4  2     3 22:17 10
Branik	8	  4	1	3	20:12	9
Železničar	Mbr.	7	 3	3	1	12:12	9
Nafta	   7	 3	2	2	20:13	8
Krim 	6	 3	0	3	10:16	6
Železničar	LJ.	7	 3	0	4	11:13	6
Gregorčič	7	 l	2	4	11:12	4
Železničar	NG	7	 0	3	4	7:26	3
Triglav	7	 1	1	3	7:28	3
Opomba: V lestvici ni upoštevana tekma Krim : Nafta.
Rezultat nedeljske igre je uspeh Ljutomerčanov
Nafta II : SNK Ljutomer 3:3 (1:1)
Nedeljska prijateljska nogometna tekma med enajstoricama Nafte II in domačega kluba je presenetila ljubitelje nogometa, ki so dvomili v uspeh domačinov.
Ljutomerčani niso nastopili v celotni postavi, vendar so se požrtvovalno zoperstavljali borbenim Lendavčanom. Igrali so živahno, čeprav premalo povezano. V tehniki, igranja še niso popolnoma dozoreli, ker jim manjka Uigranosti in točnega podajanje žoge. Kljub temu so na tej tekmi dokazali, da se popravljajo v formi in tehniki igre. Zato lahko pričakujemo, da bodo v bodočih tekmah zadovoljili domačo publiko.
Borbeni Lendavčani so povezano igrali, vendar njihova napadalna vrsta ni imela posebne sreče. Domači vratar je večkrat uspešno interveniral in jim onemogočil zreje Janše pred vrati. Med Lendavčani je bil najbolj uspešen Törek.
Mrežo so potresli; Za Nafto v 43 minuti Simonič, v 2. in 3. minuti drugega polčasa pa Törek. V 30. minuti prvega polčasa je za Ljutomer dosegel prvi gol Prajnik, v 3 minuti drugega polčasa Vizovišek, v 25. minuti  pa Žunič.
Pred 150 gledalci je nepristransko sodil tekmo Pilsar iz Murske Sobote. 	     ks
Ljutomerski nogometaši v Hrvatski
Preteklo nedeljo je odšlo B moštvo ljutomerskega sindikalnega nogometnega kluba v Štrigovo, kjer je v prijateljski tekmi prepričljivo premagalo tamkajšnje moštvo z rezultatom 7:3.	ks
Ljutomer : Rakičan 1:1 (0-0)
Preteklo sredo je bila na igrišču v Ljutomera prvenstvena nogometna tekma med Rakičanom in Ljutomerom, ki se je končala neodločeno. Obe moštvi sta sl bili enaki. Moštvo Rakičana tokrat ni pokazalo zadovoljivi igre dočim so Ljutomerčani igrali borbeno. Gole sta dosegla Kralj za Rakičan in Sagaj iz 11 metrovke za Ljutomer.
Sodniški trio Kukanja. Flisar, Vezjak je bil objektiven.
Izločitveni turnir v Radgoni
V soboto je bil v Radgoni končan prvi šahovski izločitveni turnir. V treh skupinah je sodelovalo 31 igralcev, boreč se za vstop v finalno tekmovanje. Najlepše partije, so bile odigrane  prvi skupini,  kjer so se igralci požrtvovalno potegovali za dragocene točke.
Na turnirju so bili doseženi tile rezultati: Na vrh lestvice se je plasiral Blas Jože z 8 točkami (od 10 možnih), drugo, tretje in četrto mesto si delijo Potočnik Valter, Onlč Alojz in Borko Franc, ki so dosegli vsak po 7 in pol točke, Sledijo: Karli Viktor, Brumec Alojz in Kavčič Jože s 6 točkami, Vodenik -Franc in Roškar Rudi s 5in pol točke, s petimi točkami pa so prišli v finale Marovič Karel, Babušek Franc in Mencinger Alojz.
Zmagovalci tega turnirja se bodo v začetku prihodnjega meseca pomerili v finalnem tekmovanju, ki bo določilo okrajnega šahovskega prvaka radgonskega okraja.
Gornji rezultati niso dokončni, ker Le niso odigrali dveh partij, ki bosta pokazali končni plasman tekmovalcev.
0 poteku finalnega turnirja bomo bralce sproti obveščali.	ks
LEDAVA (Černelavci) : ELAN (Radgona) 2:2 (1:1)
Radgončani, ki so veljali v igri proti Ledavi za favorita, so komaj izvlekli neodločen rezultat. Obe moštvi sta predvajali slabo igro, to velja posebno za Radgončane. Od njih se je več pričakovalo. Prvi gol je dosegla moštvo Ledave iz kazenskega strela, izenačilo je moštvo Elana malo pred koncem polčasa, prav tako iz kazenskega strela. Obe napadalni vrsti, velja to za Ledavo, sta imeli več prilik za dosego gola, vendar neodločni igralci istih niso vedeli izkoristiti. Drugi polčas je potekal v očitni premoči Radgone, ki so že v prvih minutah prešli v vodstvo, vendar je uspelo napadalni vrsti Ledave izenačiti. Čeprav so imeli Radgočani v tem delu igre precej prilik za dosego gola. je napadalna vrsta kljub temu pred vrati odpovedala. Pri moštvu Ledave je odgovarjal obrambni igralec Bakan, dočim je napadalna vrsta posebno v drugem delu igre popolnoma odpovedala. V moštvu Elana so odpovedale vse vrste. Igro je vodil Andrejek z napakami.
Ne razumemo, kako je sploh mogoče, da Nogometno poverjeništvo v Murski Soboti  dovoljuje tak razpored tekem, kot je bil to slučaj v nedeljo v Murski Soboti. Prva tekma, ki je bila odigrana med Rakičanom in Mladostjo se je pričela ob 10. uri predpoldne. Po končani tekmi — bilo je to nekaj minut pred 12. uro — sta takoj za tem nastopili moštvi Ledava in Elana, ki je bila odigrana v največji vročini. Jasno, da so igralci povsem upravičeno godrnjali na tem. Končno pa se tu poraja vprašanje finance. Zakaj? Saj ob 12. uri vendar ni primeren čas za nogometne tekme. Kdo jih bo hodil je gledati ob času kosila.
Gledalec
Rakičan : Mladost 4:1 (1:0)
V nedeljo dopoldne sta se srečali na igrišču Mure enajstorica iz Čentibe in Rakičana. Zmagali so domačini z rezultatom 4:1. Rakičanci so popolnoma nadvladali svojega nasprotnika. Lahko bi dosegli Le večji uspeh, toda ni bilo strelca v njihovem napadu. Sodeč po zadnjih tekmah so Rakičanci precej popustili, kar je vzrok, da nimajo rednih treningov.
Sodil je objektivno Kukanja.
Mora	5	4	10	18:8	9
Rakičan	5	2	3 0	12:6	7
Panonija	6	3 12	15:15	7
Nafta	3	3	0 0	12:3	6
Elan	5	2	2 1	16:10	6
Ljutomer	4	2	11	13:5	5
Ledava	4	0	2	2	7:20	2 
Mladost	0	1	0	5	6:20	2
Ormož	6	0	0	6	6:18	0
Ker Ormož doslej ni objasnil, zakaj ni nastopil v D. Lendavi, se tekma Nafta : Ormož iz 7. kota verificira 3:0 p. f. za Nafto.
Ljutomerčani — spomladanski prvak mariborskega oblastnega prvenstva v keglanju
Kegljanje ima v Ljutomeru močno tradicijo, toda do nedavnega se kegljači niso nikdar organizirali in gojili kegljanje kot športno panogo, šele letošnjo zimo so se z graditvijo novega kegljišča po mednarodnem stilu čutili potrebo in ustanovili prvi kegljaški klub. Ko je s 1. majem bila otvoritev kegljišča, so kegljači začeli resno trenirati in te pripravljati za prvenstvo mariborska oblasti v kegljanju.
Zadnjo nedeljo 24. Junija so imeli Ljutomerčani težko nalogo. Borili so se z dvema najresnejšima kandidatoma za prvo mesto: z železničarjem 11 in Poletom 11 iz Maribora. Njihovi prvi moštvi sta med vodilnimi klubi v republiški kegljaški ligi, medtem ko se drugi moštvi potegujeta za prvaka mariborske oblasti. Ljutomerčani so se zavedati odločilne borbe, zato so se resno pripravili. Prvo srečanje so imeli s ,,Poletom". Že v prvem setu so pobegnili pred gostom za 19 kegljev, kar je dalo Ljutomerčanom novega poleta. Podrli so 318 kegljev, kar je obenem njihov rekord, nasprotnikov pa 263, 55 kegljev razlike. Dramatična pa je bila draga tekma med domačini in Železničarjem, ki so v Ljutomera pokazali več zanimanja in borbenosti od prvih, že po prvih dveh setih so vodili z 20 keglji razlike, katero so pa Ljutomerčani začele zruševati in v predzadnjem setu so vodili že z enim kegljem naskoka. V zadnjem setu so imeli Ljutomerčani več hladnokrvnosti in končno zmagali z rezultatom 308:291. Ljutomerčani so imeli sicer to prednost, da so razen ene tekme vsa tekmovanja odigrali na domačem kegljišču, vendar so pokazali tako sigurnost in borbenost, da tudi v jesenskem delu ne bodo razočarani.
Moštvo je nastopalo več ali manj v naslednji postavi: Zavratnik Lojze, Revnik Franc, Pevec Sandi, Žižek Božo, Žagar Janez, Vinkovič Ernest, Mavrot Stane, Vodenik Ivan, Martinušič Ivan, Joha Štefan, Horvat Koloman In Černjavič Jože. M. S.
DAN IZSELJENCEV, PREGNANCEV IN INTERNIRANCEV SLOVENIJE bo dne 8. Julija t. 1. v Mariboru. Vršil se bo v velikem obsegu ob 10. obletnici pričetka množičnega izseljevanja slovenskega ljudstva po sledečem programu:
1.	Ob 10. uri veliko spominsko zborovanje na Glavnem trgu.
2.	Po zborovanju skupen odhod k Meljski vojašnici, iz katerih so gnali tisoče in tisoče Slovencev v pregnanstvo, internacijo in na morišča, odkrita spominska plošča.
3.	Od 12. do 16. ure bodo posebni družabni sestanki skupin izseljencev, pregnancev in internirancev ter ogled spominske razstave.
4.	Ob 16. uri kulturna prireditev v dvorani Doma telovadnega društva Maribor I (Union) z izbranim sporedom.
5.	Po kulturni prireditvi družabni večer.
Prireditveni odbor prosi vse, ki posedujejo
material, ki bi bil primeren za razstavo, da ga pošljejo vsaj do konca tega meseca na naslov, v Maribor, Ulica 10. oktobra št. 3.
Posamezni izseljeni, ki so bili v Srbiji, v Hrvatski ali v Bosni naj povabijo na prireditev tudi one brate Srbe oziroma Hrvate, ki so jim v težkih dneh nudili zatočišče in po bratsko skrbeli zanje. To bo mogoče, če bo ugodeno prošnji prireditvenega odbora, ki je zaprosil za 75 odstotkov popust na železnicah iz vseh krajev Jugoslavije za vse udeležence prireditve,  Gornja prireditev je zelo pomembna, in bi bilo napačno, če bi pozabili na strašne dogodke pred desetimi leti. Zato pridita 8. julija 1951 v Maribor!
Huda primera
Jakec: »Stlic, ti si cisto podoben levu.«
Stric: »Kako moreš uporabljati tako primero, ko leva še videl nisi?«
Jakec: »Seveda sem ga videl, tam v mlinu!«
Stric: »Tisto pa ni lev, temveč osel!«
Jakec: »Nic ne de, si pa podoben oslu.«
Zaskrbljenost v Soboti
—	Nesreča se je zgodila!
—	Komu pa?
—	Veš, tistemu pujsku, katerega so zadnjič odkupili; sama si dejala, da je lep, čeprav ima šele sedemdeset kilogramov. Domotožje ga je prijelo in jo je ubral proti domu, pa brez kompasa in zemljepisa tudi ne ve in prometnih znakov ne pozna. Ubogi pujsek... Izgubil se bo in shujšal...
—	Kakšne skrbi si delaš! Daj objavo časopisu: šestnajstega junija je dezertirala nedisciplinirana svinja, ki se zdaj skriva nekje v okolici Sobote. Ker nas zanima njena mast in meso, a se bojimo, da bo shujšala ali brez nege celo poginila, prosimo vsakega, kdor jo najde, da jo pripelje v tovarno mesnih Izdelkov, odkoder je zbežala...
DNE 8. 7. SE IGRAJO ZAOSTALE TEKME
Is prvega kola
Rakičan—Panonija ob 10,30 (Gorza)
Ledava—Nafta ob 9. uri (Perkič)
 Iz četrtega kola Mura—Elan ob 15 uri (Hakl)
Iz sedmega kola Mladost—Ljutomer ob 16. uri (Gal).
Fizkulturna zveza Slovenije Poverjeništvo Murska Sobota
SEJMI V MURSKI SOBOTI Živinski sejem bo 2. julija.
Kramarski in živinski sejem bo na »Bertalanovo« 25. avgusta.
MESTNI KINO V MURSKI SOBOTI predvaja od 29. junija do 1. julija ameriški film »Žena s trojnim življenjem«.
Opozarjamo obiskovalce kina, da so večerne predstave ob 20,30 in ne več ob 20. uri To velja do preklica.
OBVESTILO
Uprava Dijaškega doma v Murski Soboti sporoča reflektantom, ki žele biti v šolskem letu 1951-52 sprejeti v dom. da je vložiti prošnje na tiskovini obrazec 1,58 — Prijava za sprejem v internat — najkasneje do 1. avgusta 1951. Poznejše prijave se ne bodo upoštevale.
službo IŠČE. Mlinarski pomočnik išče službo mlinarja. Vzame tudi mlin v najem ali na račun. Boher Eiemer, Ivanjševci 10. p. Prosenjakovci.
čeprnjak  LEOPOLD Iz Bodonec 138 je zgubil pred trafiko Kroflič Rozalije v Murski Soboti, denarnico  7000 dinarjev gotovine in okoli 300 kmečkih bonov. Denarnico so našle štiri neznane osebe. Pridružila se je peta oseba s pojasnilom, da najdeno- denarnico osebno preda pov. za notranje zadeve. Ker pa pov. za notranje zadeve denarnice ni prejelo, se smratra to za tatvino. V ta namen poziva pov. za notranje zadeve Murska Sobota, da se najditelji denarnice, kot priče javijo na tukajšnjo notranjo upravo.
— Pov. za notranje zadeve Murska Sobota.
KAJ BO V NEELJO?
1. julija ob 1. uri popoldne bo kar 10 gasilskih čet imelo gasilske vaje v Veščici.
ČE SI ŽELITE ZABAVE,
se udeležite plesne veselice, ki bo v prostorih Kovač Josipa.
za lačne in Žejne
bodo na izbiro razna jedila in prvovrstna pijača.
TISTIM, KI SI NE Žele plesa, pa bo igrala prvovrstna godba.
Vas vabi
Okrajna gasilska zveza, Murska Sobota
Ali res še ne veste.
da bo v RADGONI v nedeljo, dne 1. julija ob 13. uri za Prosvetnim domom VELIKA TOMBOLA, ki vsebuje 32 glavnih in nad 1000 večjih in manjših dobitkov v skupni vrednosti 300.000 din. Med glavnimi dobitki so: avto, spalnica, radijski sprejemnik, kuhinjska oprema, moško kolo, prašič itd. Po tomboli prosta zabava s plesom na dobro urejenem prostoru. Ne zamudite ugodne prilike. Čaka vas dvojna sreča!
Otvoritev gostilne  ,,Flisar"
v Murski Soboti,
ki je v sklopu uprave MESTNIH GOSTINSKIH PODJETIJ
bo 1. julija.
Novi obrat bo nudil vsa okrepčila in jestvine. Še posebej opozarjamo kmete, da so na razpolago za vprežno živino
tudi hlevi.
Sreča Vas čakal
OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV LJUTOMER priredi 8. julija 1951 ob 14. uri v Ljutomeru za Titovim domom
VELIKO TOMBOLO
GLAVNI DOBITKI:
1.	Motorno kolo s prikolico, BMW 750 ccm
2.	Kompletna spalnica
3.	Kuhinjska oprema
4.	Radioaparat
5.	Radioaparat
6.	Moško kolo
7.	Moška zapestna ura
8.	50 litrov vina
9.	Prašič
10.	Telica
11.	2000 kom. zidne opeke
12.	500 kom. strešne opeke
13.	vreča bele moke
14.	Blago za moško obleko
15.	Blago za žensko obleko
16.	Moški čevlji
17.	Ženski čevlji
18.	2 m bukovih drv
IN SE NAD 1000 PRAKTIČNIH DOBITKOV!
Cena tombolski karti 40 din. — Kupite jih lahko v vseh trafikah in časopisnih prodajalnah obmurskih okrajev — Čisti dobiček je namenjen za gradnjo spomenika padlim borcem v NOB. Tombola se vrši ob vsakem vremenu!
ZA PRIGRIZEK JE PRESKRBLJENO!
PRIPRAVLJALNI ODBOR
Naročniki,
poravnajte naročnino!
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 28. junija 1951
Z domačo nafto krije Jugoslavija že 86% potreb
V naši državi se industrija nafte izredno naglo razvija. Naj lepše nam to dokazuje to, da je stara Jugoslavija načrpala letno le okoli 1.000 ton nafte in sicer v glavnem v Slavoniji. Z novimi vrtanji v Pomurju, na Hrvatskem, v Vojvodini, Črni gori, Bosni in Makedoniji pa je proizvodnja nafte lani že narastla na 340.000 ton letno, s čemer smo lahko krili že 86% vseh potreb. 
Letos raziskovalna dela prav tako napredujejo in proizvodnja še vedno raste. Najbolj donosni so doslej vrelci pri Lendavi, Bjelovaru in v naj novejšem času tudi v Vojvodini. Zelo pomembna je že tudi proizvodnja zemeljskega plina. Zemeljski plin, iz katerega pridobivajo razne gorilne pline kot so metan, butan, propan in tudi gazolin, je zelo j pomemben za kemično industrijo, za kurjavo, v najnovejšem času pa ta plin služi tudi kot gonilno sredstvo za avtomobile. Tako v Lendavi že večji del hiš kuri z zemeljskim plinom, ki je zelo poceni. Za izpolnitev naprav za pridobivanje zemeljskega  plina, je letos določeno v naši državi 200 milijonov dinarjev. V Beogradu so lani prav tako že potrošili okoli. 6.000 posod zemeljskega plina za kurjenje, s čemer so prihranili 6.000 kubičnih metrov drv. Mnogi strokovnjaki se danes že bavijo z mislijo, če bi se dalo lendavski zemeljski plin po ceveh speljati v Maribor ali Zagreb ali obe mesti. Mariborska tovarna avtomobilov danes že tudi uporablja zemeljski plin kot pogonsko sredstvo za poskušanje avtomobilov. Za plinski pogon avtomobilski motor ne potrebuje posebnih predelav. S tremi jeklenkami takega plina pa lahko prepelje okoli 300 km. In ta plin je takorekoč skoraj zastonj.
Strokovnjaki so ugotovili, da so v naši državi izdatna nahajališča nafte.
Po dosedanjih vrtanjih in merjenjih računajo na zaloge 57 milijonov ton nafte in plina. Verjetno pa se nahaja v državi še več še neodkritih ležišč. Za našo naftno industrijo so važni tudi oljni skriljavci v Dalmaciji in Srbiji, iz katerih prav tako že pridobivamo nafto. Sodeč po dosedanjih uspehih strokovnjaki menijo, da bomo zlahka dosegli letos že 450.000 ton proizvodnjo nafte, kar tudi določa petletni plan za 195. leto. Torej pri nafti ne bo veljalo podaljšanje petletnega plana za eno leto.
Kitajci so prvi pridobivali nafto
Splošno je znano, da je med najvažnejšimi pogonskimi sredstvi našega časa nafta. Vrelci nafte so raztreseni malone po vsem svetu, samo da niso povsod enako močni. Ker je postala nafta z naglim razvojem avtomobilskega in letalskega prometa ena izmed najvažnejših pogonskih snovi, je razumljivo, da je posest vrelcev nafte ali vsaj vpliv na pridobivan je nafte že večkrat povzročil mednarodne spore ali celo oborožene spopade.
Izraz nafta je perzijskega izvora. V Perziji so še v pradavnih časih puhteli iz zemlje gorljivi plini. Toda najprej so pričeli pridobivati nafto na Kitajskem, in sicer že leta 1000 pred našim štetjem. Kitajci so že takrat vrtali globoko v zemljo in iz nje puhteče pline uporabljali za segrevanje umetnega jezera, v katerem je izhlapevala morska voda, da so tako pridobivali sol. Tudi v galiških Karpatih je kmečko ljudstvo že pred več sto leti pridobivalo nafto. Ljudje so uporabljali nafto za mazanje vozov, za rastvetljavo ali celo za zdravilo pri človeških in živalskih boleznih. V Ameriki so uporabljali že pred prihodom Evropejcev v današnji Pensilvaniji in Kanadi Indijanci nafto v zdravstvene svrhe. Sele leta 1850 so začeli pridobivati nafto v večjem obsegu, zlasti, ko so odkrili tudi način njenega čiščenja.
Takrat je lvovrski lekarnar Lukasiewicz neodvisno od ameriških poiskusov prvič destiliral v Borislavi ob vznožju Karpatov pridobljeno nafto in od tistega dne je pričel razvoj naftne in petrolejske industrije ter kemične predelave teh dveh važnih surovin.
Strnišče nam bo dajalo aluminij
Vrsto let že gredo vagoni za vagonom materiala med redke bore na Dravskem polju, izza katerih se dviga visok, lahko rečemo najvišji dimnik na Balkanu. To je Strnišče, tovarna aluminija in Strnišče industrijsko mesto. Strokovnjaki so izračunali, da bo ta tovarna lahko predelala dnevno 340 ton aluminijeve rude boksita, da bo dajala letno več deset tisoč ton aluminija itd.
Na vprašanje, zakaj tako veliko tovarno, nam najbolj jasno pove to, da
je aluminij pravzaprav kovina bodočnosti. Zaradi majhne specifične, teže ih zaradi odpornosti v zlitinah, so aluminij pričeli uporabljati že skoraj v vseh industrijah. Aluminij je nujna kovina za izdelavo letal, iz. njega delajo avtomobile, pribor, posodo in še mnogo drugih reči. Ker ima naša država skoraj najbogatejša ležišča boksitove rude na svetu in poleg tega še dovolj električne energije, industrija aluminija za nas mnogo pomeni, posebno še, ker bomo lahko aluminij prodajali za drag denar tudi drugim državam.
V Strnišču so doslej zgrajeni že vsi objekti za proizvodnjo glinice — iz boksita najprej dobimo glinico in šele potem iz glinice z elektrolizo aluminij — pa tudi 450 m dolga elektrolizna dvorana je že gotova. Doslej je montirano že tudi okoli 40 odstotkov vseh naprav za proizvodnjo. Vsaj to poletje spet montirajo novih 300 vagonov naprav, ki smo jih dobili iz Nemčije.
Mnogo naprav izdelajo tudi sami v lastni tovarni in sicer bodo samo letos izdelali v lastni tovarni za 2000 ton naprav in kotlov.
Proizvodnja aluminija je zelo težka zadeva, zato je proizvodnja aluminija v svetu tudi še tako majhna. Teče pa nekako takole: Pri skladišču bodo najprej avtomatično praznili po dva vagona rude naenkrat S transporterjem bodo rudo dvigali v skladišče in na velike mline, odtod pa bo boksitov
prah potiskan po ceveh v najmanj 40 m dolge kalcinacijske peči. Dalje bodo v separacijskih pečeh z dovajanjem luga spremenili žareči boksitni prah v tekočino in bo tak potem šel skozi številne peči in kotle v objektu v plinski generator in končno še enkrat skozi druge kalcinacijske peči. Pri vsem tem se bo žgal do 1200° C in kar je še važnejše — človeška roka se ga ne bo dotaknila. Tako dobimo glinico, ki jo bodo potem v stoterih elektroliznih pečeh končno spremenili v aluminij.
Od skladišča do gotovega aluminija bo trajal proces 15 dni in pri tem bo potrebna energija najmanj ene velike dravske hidrocentrale. Kdaj bo tovarna lahko pričela obratovati, še ni mogoče red, ker je še prej treba marsikaj montirati in preizkusiti.
TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA V STRNIŠČU
KOLIKO MILIJARD POŽRE OBOROŽEVANJE
Korejska vojna je na svetu sprožila pravo tekmovanje v oboroževanju in milijarde in milijarde, ki bi sicer lahko bile obrnjene za dvig gospodarstva in kulture, torej za zboljšanje življenja na svetu, gredo danes za nabavo uničevalnega orožja. Samo ZDA so določile za oboroževanje 23,5 milijard dolarje, kar pomeni v naši valuti 117,5 milijard deviznih dinarjev.
Ta ogromni znesek so v ZDA razdelil takole: 1,2 milijarde dolarjev so namenili za gradnjo vojaških zgradb, 16,3 milijarde za nabavo letal, tankov in ladij, 2,2 milijarde za uniforme, 8,8 milijard za nabavo goriva in vojaško oskrbo, itd. Od začetka korejske vojne se je zvišal angleški vojni proračun od 2 milijard 237 milijonov dolarjev na 4 milijarde 600 milijonov dolarjev. V Franciji so se vojaški izdatki v zadnjem letu povečali za 30% itd.
Izdatki za oborožitev znašajo pri državnih proračunih pri posameznih državah takole: Anglija izda za oboroževanje 33% vseh državnih izdatkov, Kanada 52%, ZDA 55%, Francija 34%, Portugalska 26%, Italija 31%, Švica 38%, Zahodna Nemčija 36%, Švedska 20%, Danska 28%, Španija 43°/o itd.
Prirodopisne zanimivosti
Človek in vsaka više razvita žival končata svojo življenjsko pot, če izgubita glavo. Drugače je z deževnikom. Če mu odsekate glavo, boste opazili, da postane glava samostojna, medtem ko zraste obglavljenemu telesu nova glava. Namesto enega črva gresta dva opravljat v zemljo svoje delo, ki je koristno za rodovitnost zemlje. 
Ameriški učenjak prof. Hyman je presekal na tisoče deževnikov, da je mogel natančno opazovati, kako so se jim poedini deli zopet razvijali. Dognal je zelo zanimive reči. Ko prerežemo deževnika, vidimo, da lezeta proč dve živali, ki sta si na videz enaki. Toda zadeva, ki se dogaja z obema polovicama, je vendarle zelo različna. Glavnatemu koncu deževnika je zelo lahko podaljšati se za tisti kos, ki mu je bil odrezan. Črv raste že po naravi tako, da dodaja svojemu zadnjemu koncu nove odseke ali obroče. Drugače pa je z repnim koncem. Deževnik namreč ni enak spredaj in zadaj, kakor bi si utegnili misliti, čeprav glave skoraj ne moremo razlikovati od repa. Glava z usti za sprejemanje hrane in neznatnim koščkom možganov, ki jih potrebuje tudi črv, je samo na enem koncu. Odsekani rep si tedaj more glavo nadomestiti, če hoče živeti.
To mu ne uspe v vsakem primeru. To je v zvezi z živčevjem, ki sestoji piri deževniku iz dvojnega živčnega voda na spodnji strani telesa. Če razdelimo črva tako, da je njegova zadnja polovica večja, tedaj je zadnji polovici laže, dobiti novo glavo, kajti živčno tkivo, ki lahko napravi nove možgane, je bolj spredaj. Če je zadnji del manjši, si tedaj ne more napraviti nove glave, odnosno možgane in mora poginiti.
Dogajanja v naravi so torej bolj zamotana, kakor bi si mislili. Najbolj zanimivo pa je bilo učenjakovo odkritje, da dobi deževnik, ki ni popolnoma prerezan, temveč ima samo na raznih mestih, prerezan živčni vod, iz vsakega takšnega prereza novo glavo.
V Indiji raste drevo, katerega listje je nenavadno občutljivo in tako močno nabito z elektriko, da človek čuti udarec, če se ga dotakne. Elektrika tega drevesa ima v raznem času različno silo. Najmočnejša je v opoldanskih urah, najslabša pa ob polnoči. Pri vlažnem vremenu se skoraj povsem izgubi. Ptiči se tega drevesa povsem izogibajo, doslej niso opazili na listjih tega drevesa niti žuželk.
V Afriki uspeva rdeča jagoda, katere sad ima sposobnost, da vse osladi, kar je kislega. Celo najbolj kisla limona se spremeni v sladko, če se pomeša njen sok s sokom te rdeče jagode.
JEKLO SE BO ZOPET PODRAŽILO NA SVETOVNEM TRGU
Iz Londona poročajo, da je v najkrajšem času pričakovati ponoven dvig cen jeklu. Prvo povišanje je bilo letos v februarju, ko so cene porasle za 3 odst. Sedaj računajoč porastom za nadaljnje 3 odstotke, ker se - je železniški prevoz podražil.
VELIKI DOBIČKI BRITANSKE PRE MOGOVNE INDUSTRIJE
Lansko leto je dosegla angleška nacionalizirana industrija 26 milijonov funtov Šterlingov čistega dobička, kar je za okrog 5 milijonov manj kot leta 1949, a za 8 milijonov več kot v letu 1948. Premoga so lani v Veliki Britaniji porabili 201 milijon 700.000 ton, kar je dosedaj v zgodovini Anglije največja porabljena količina.    
NOVO ZDRAVILO PROTI GRIŽI IN TIFUSU
Ameriški zdravniki so odkrili uspešno sredstvo zoper tifus in grižo. Novo zdravilo je sulfanamid, kakor n. pr. penicilin in auromicin. Ime so mu dali terramicin. Novo zdravilo so preizkusili v Egiptu pri petih bolnikih na tifusu. Po treh do štirih dneh je mrzlica popustila brez škodljivih posledic, prav tako pa so izginili vsi znaki amebične driske pri šestih bolnikih, takoj potem, ko so vzeli zdravilo. V teh primerih pa je mogoče, da se bolezen ponovi. Zdravniki izjavljajo, da bo novo zdravilo važno orožje proti tifusu in griži.
GOROVJE POD OCEANOM
Ameriški znanstveniki so odkrili na dnu Tihega oceana gorsko verigo, ki se razteza v dolžini 1,500 km od Hawajskih otokov do otoka Wake. Vrhovi gora so 1800' do 2000 m pod morsko gladino. Znanstveniki so odkrili na grebenih gorske verige plast mangana v debelini dobrega metra. Samo eno ležišče, ki je dolgo 30 km in široko 15 km, ima 120 milijonov ton te kocine. V glinasti usedlini Oceana so našli bakterije, ki se v hranljivi kulturi naglo množijo. Mislijo, da so te bakterije najstarejši živi organizmi zemlje.
Podmornica, bodoči  športni čoln
Pred več kakor tri sto leti, to je leta 1624, je na urad angleške vojne mornarice prispel zavitek, v katerem je bil velik rokopis. Ta rokopis je poslal graditelj ladij Van Groesel, po rodu Holandec, ki pa je že od svoje mladosti živel v Londonu in si je med Inženirji z nekaterimi izboljšavami v gradnjah ladij pridobil precej ugleda. Stari admirali so pregledali njegov rokopis, zmajevali z glavami in mu vljudno odpisali, da predloženi iznajdbi ne pripisujejo posebnega pomena. Van Groesel jim je predložil načrt prvega pomorskega vozila, ki lahko plove tudi pod vodo. Ni bila to prava podmornica. Z njo je imela le toliko skupnega, da se je lahko potopila, kar je bilo že velika novost. Šlo je za zaboj, trdno zgrajen, dobro zaprt, v katerega lahko vdre voda, ki pa se da pregnati iz zaboja in v praznino se požene stisnjeni zrak.
Tako bi se ves zaboj potapljal ali pa- dvigal na morsko površino. Ta prva »podmornica« bi se dala vleči po morju ali z jadrnico ali pa s čolnom na jadra. To je bil ves načrt, mornariški strokovnjaki pa si niso mogli predstavljati, čemu naj bi vse to služilo.
Groesel je pozneje svojo  iznajdbo še nekoliko izpopolnil, napravil je tudi nekaj poskusov, toda kaj kmalu je zanimanje za to zadevo minilo in 200 let se ni nihče več zmenil za Groeselovo iznajdbo;
Misli se je znova oprijel ameriški inženir Fulton. Čeprav tedaj še niso poznali motorja na bencin in drugih instrumentov, ki so danes nekako živčevje podmornice, se je Fultonu res
posrečilo sestaviti pravi podmorski čoln, ki je imel že vse bistvene, lastnosti današnjih podmornic. Leta 1801 je ponudil svojo iznajdbo Napoleonu, toda Napoleon glede tehničnih iznajdb ni bil na taki višini kot vojskovodja in je odklonil ponudbo prvega podmorskega čolna.
Iznajditelj je tako prenesel svoj načrt, v Anglijo, kjer je izvedel zanj tudi kapetan Johnson, ki je prvotno vodil trgovske ladje po svetovnih morjih, pozneje pa se oprijel podmorskega tihotapstva. Po Fultonovih načrtih si je zgradil pravi podmorski čoln, ki je bil za tihotapske razmere kakor nalašč. Neprestano je sanjaril o čedalje večji porabnosti prve podmornice na svetu. Okrog leta 1820 je zasnoval celo načrt, da bi s podmorskim čolnom osvobodil Napoleona z otoka Sv. Helene. Začel je graditi velik potopljiv čoln, s katerim bi se mimo vojnih ladij, ki so branile dostop do obale Sv. Helene, približal otoku in odpeljal slavnega Napoleona. Toda še preden je bila ta podmornica zgrajena, je Napoleon umrl.
Prvo podmornico pa je izdelal Američan David Bashnel in to štirinajst let pred francosko revolucijo in z njo celo napadel sovražnikovo ladjo. Leta 1775 je bila v newyorškem pristanišču vsidrana velikanska angleška fregata in hrabri mornar se je odločil, da jo bo napadel. S svojo »želvo«, kakor so imenovali njegovo podmornico, ki je imela želo podobne stroje današnjim podmornicam, se je potopil v globino. Spustil je vodo v tank, se potopil in usmeril svojo želvo proti angleški
ladji. Stroj njegove podmornice pa je bil kaj nenavaden. Sestavljen je bil iz vijaka, ki ga je moral Bashnel vrteti lastnoročno. Na, koncu vijaka je bil nameščen sveder, nanj pa obešena nekakšna mina. Izumiteljev načrt je bil s svedrom izvrtati luknjo na najobčutljivejšem mestu ladjinega trupa in v luknjo spustiti mino. Njegova mina je bila kakor peklenski stroj. Imela je uro in bi se morala razpočiti ob določenem času. Naključje pa je hotelo, da je njegov sveder naletel na najmočnejše mesto ladjinega trupa in ni mogel izvršiti svoje naloge. Ker pa mu je v podmornici zmanjkalo zraka, je moral pobegniti. Preden pa se je dvignil na vodno površino, je mina, na katero je pozabil, eksplodirala in David se je komaj rešil.
To so bili prvi začetki podmornice. Nihče še ni slutil, da bi v teh skromnih poskusih moglo tičati tudi strašno orožje. Sele prva svetovna vojna je pokazala prave podmornice. Od takrat je podmornica še bolj napredovala in danes so podmornice že pravi jekleni orjaki, ki nosijo pod vodo topove, strojne puške, torpede, mine in drugo orožje.
Podmornici pa napovedujejo še zanimivo bodočnost. Ameriški strokovnjaki pravijo, da bo podmornica bodoči Športni čoln. Kakor si danes marsikdo sam sestavi radijski aparat, tako si bodo v bodočnosti navdušeni športniki sami gradili podmornice. Razen tega pa bo služila podmornica tudi, za prevoz ljudi in blaga, katero nalogo danes opravljajo samo parniki.
Če imaš smolo
To je bilo po dolgi odsotnosti.  V tistih dneh, ko sem na novo zaplaval v soboške razmere, kajti tisto kar je bilo mi je ostalo v prijetnem spominu — saj v spominih ostane tisto kar je prijetno. Tako sem se nekako — sam ne vem kako prepričal o tem, da je v Soboti — življenje sestavljeno iz samih prijetnosti. Morda sem se o tem še bolj prepričal zato, ker sem bil v tistih dneh brez denarja. Pač, imel sem 18 din, a do prvega zaslužka je bilo še celih štirinajst dni. Kako bi drugače verjel v dober izhod, če ne bi bil prepričan, o tem, da je v tem mestecu vse samo prijetno. In res, zvečer, ko sem se napotil v kino, me je srečala prva prijetnost. Optimistično sem pristopil k okencu blagajne in vajen cene: osemnajst din, naročil vstopnico za prvo mesto, kajti toliko je stala takrat, ko sem bil zadnjič v Soboti v kinu, a med mojo odsotnostjo bistvenih sprememb ni bilo.
»Enaindvajset!«
»Koliko?« sem se noro zazijal v blagajničarko.
»Enaindvajset!« je odgovorila energično. »Osemnajst za predstavo, plus tri dinarje za gradnjo kina.«
Potem pa drugo mesto.«
»Šestnajst.«
»S prispevkom za kino?«
 »S prispevkom za kino.«
Vzel sem vstopnico in vstopil v dvorano. Dve uri sem gledal originalen ameriški boks in v tem pozabil na večerjo in na tri dinarje zgube, kot sem označil ta prispevek. Ko sem se že doma vlegel v posteljo, sem bil še vedno pod vtisom tega kar sem gledal.
Zjutraj sem bil o pravem času v pisarni in se ravnjo pripravil na delo, kajti po dolgi odsotnosti sem hotel pač nekaj pokazati, če že drugo ne, da sem vesten, čeprav suh kot prekmurska polja ob lanski suši. Zdelo se mi je, da bom prav mirno preživel dan in da bo sploh vse šlo v prijetnem teku. Toda nekdo je potrkal. Vstopil je majhen mož z veliko aktovko in spoštljivo vprašal:
»Ste vi tovariš Šviga?«
»Jaz!«
»Krasno,« je zagovoljno vzkliknil in hitro brskal po aktovki. »Mislil sem že, da ste tudi vi takšni kot drugi. Vedno se mi izmikajo, pa če sem jim še tako za petami. Je res neprijetno taksno zbiranje.«
»Kakšno zbiranje?«
»Prispevek za kino... Kaj vi me še ne poznate... Vsaj eden, vsaj eden, kateremu še nisem v nadlego.«
»Prispevek za kino?« sem ga sum-
ljivo pogledal. »Sem ga že včeraj plačal, ko. sem šel v kino.«
»Komu pa?«
»Blagajničarki vendar!«
»Koliko?«
»Tri dinarje je zahtevala.«
»Meni pa boste plačali tristo! Ono je namreč posebej.«
»Posebej?«
»Torej tristo za vas.«
»Za druge več?« 
»Ali pa manj.«
»Je to prostovoljno?« sem se hotel oprezno izmakniti. 
»Ne, po sklepu zbora volivcev;«
»Kdaj pa je bil zbor volivcev?«
»Ne vem.«
»Kdo pa ve?» 
»Ne vem...«
»Potem pa danes ne plačam. Pridite takrat, ko boste o tem vedeli več kot jaz,« sem se izognil.
»Če ne plačate prostovoljno pa vas bomo rubili,« je postal oster mali mož z veliko aktovko.
Kaj? Rubili? Saj nimam nič. Kaj bi lahko rubili in sicer — kdo ima pravico rubiti? Kino? Da; gotovo kino! Toda statistika je dobra reč in matematika ji je pomočnica. Hitro sem se lotil problema. Na teden gre v kino — recimo štiristo ljudi. Gre jih gotovo še enkrat toliko, toda naj bo štiristo. Torej, širi sto krat tri je gotovo točno tisoč dve
sto—krat štiri je štiri tisoč osemesto — krat dvanajst, da bo enoletno povprečje. Vzel sem svinčnik  in  izračunal 62.600 X 2,3, 4, 5... Kdo ve koliko let še ne bodo zidali kina, ko se že drugo leto pripravljajo, a tri leta so odlašali ter ga selili iz telovadnice v telodanico, kot da je kino fizkulturnik!
Kar omotičen sem postal. Vstal sem in odšel naravnost k Vladotu, svojemu najboljšemu prijatelju. 
»Posodi mi tristo din!«
»Zakaj?«
»Prispevek za kino.«
»Za to pa ne. Še sam nisem plačal in tudi ne maram.« 
»Rubili me bodo!« sem skoraj zaihtel. 
»Kdo pa sme?«
»Ko pa je zbor volivcev odločil.«
»Saj ni tako,« me je hitel tolažiti Marjan, ki dela v isti pisarni kot Vlado. »Samo tako pravijo. Po zvočnikih je bilo razglašeno, da se smatra vsak izostanek za glasovanje za ta sklep in ker polovica vlivcev ni bila prisotnih, smatrajo, sklep za sprejet. Ker pa zbor ni bil sklepčen...«
»Aha,« sem vzkliknil, ker se mi je posvetilo.
Če tako pravijo drugi, ni sile, sem si mislil. Oni imajo denar, jaz pa tudi tega ne.
Kotiček za gospodinje
Volneno jopico operemo v mlačni milnici tako, da jopico samo stiskamo in je ne drgnemo, niti ožemamo. Nato splakujemo toliko časa, dokler ne ostane voda popolnoma  čista. Jopico spet stiskamo, da odteče vsa voda in jo potem položimo v brisačo, ki bo vpila še preostalo vlago, nato pa jo raztegnemo v prvotno obliko na desko.
Če je maslo slabega okusa, ga raztopimo in vržemo vanj skorjo kruha, ki jo prej opečemo na štedilniku. Skorja bo upila ves slabi duh in maslo bo zopet dobro.
Če je zamašek prevelik, ga vržemo za nekaj minut v vrelo vodo. Plutovina bo ostala elastična in zamašek lahko potisnemo tudi v ozek vrat steklenice
Z milom varčujemo, če mu podložimo nekoliko stanjol papirja, ki preprečuje veliko taljenje mila.
Preden spravimo krznen plašč, je dobro, da ga poškropimo s tekočino, ki jo zmešamo iz 100 gr 80% čistega alkohola, 20 g zmletega popra, 20 g kafre ter ga rabimo šele čez kak teden.
Da bodo neylon nogavice trpežne, jih moramo vsak dan oprati v mlačni milnici, nato pa splakovati v mrzli vodi. Nikdar pa ne drgnimo z milom po nogavici, ker izgubi barvo.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Kager Simon — Naslov uredništva in uprave »Ljudski glas« Murska Sobota. Trg Zmage — Ček račun: Narodna banka M. Sobota 641-903-322
Tiska Mariborska tiskarna