Spedizione In abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Cena 1 lira
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XIV.
V Ljubljani, 10. decembra 1942-XXI. štev. 46 (682)
Drži se novega pota in starega E prijatelja.	E
E	£
S	Slovenski	pregovor
•	■
■	m
m	m
m	m
a	a
a	a
a■*■■■■■■•«*■*■■■•■!
»DRUŽINSKI TEDNIK*
Izhaja ob Cetitkih. Orednlltvo la Dpim T Ljubljani. MikloSICeva 14/111. Poštni predal (t. (45. Telefon št. 83-32. — Račun poštne branllulee * Ljubljani št. 15.393. — UobopItOT ne vračamo, oefrankiranlb dopiiov ne »prejemamo. Za odgovor le treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA
‘U leta 10 Ur. >f, leta M Hr, »se leto 46 Ur. V tujini 64 Ur na leto, — Naročnino le treba plačati »naprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enoatoipčna petltna vrsta ah njen prostor <»išln» 8 mm in širina 55 mm) 7 lir: » oglasnem delu 4.50 Ure.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru — N o 11 e e : vrstica 7 Ur M 111 o g 11 ■ (I: beseda 0.58 lire. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu popusL
Danes:
Naša nova pravljica:
Stanovitni kositrni voiaiek
Gl. str. 4.
Zgodovinski Ducejev govor
Politično-voiaški obračun za prvih trideset mesecev vojne
,,Ni niti najmanjšega dvoma, da se bo v tej orjaški igri, ki mora ustvariti novo Evropo, odločilna in koncnoveljavna zmaga nasmejala orožju Osi. — Naloga trenutka je ena m edina: Bojevati se do zmage!
Hude sovražnikove izgube na afriškem bojišču
Srditi boji na tuniškem področju se nadaljujejo
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 4. decembra svojo 1123. vojno poročilo:
Močnejšemu streljanju sovražnega topništva na naše sprednje postojanke na cirenajškem bojišču so sledili izdatni protiudarci.
V Tunisu so nemški oddelki zavzeli važno postojanko ter prijeli 454 ujetnikov. med katerimi ie bilo 18 častnikov. V nekem drugem sijajnem nastopu je en strelski bataljon zaiel nad 300 angleških padalcev.
Nadaljevali so se tudi dnevni in nočni napadi osnih letalskih skupin na pristanišča francoske Severne Afrike in na zasidrano ladjevje. V živahnih dvobojih z nemškimi lovci ic nasprotno letalstvo izgubilo 10 letal.
V osrednjem Sredozemlju ie eno naše ogledniško letalo v borbi s štirimi letali vrste »Spitfire« enega sestrelilo. drugega težko poškodovalo ter se prerešetano s streli vrnilo v oporišče.
Sovražnik ie torpediral bolniško ladjo iCittft di Trapam« in se ie potopila Na krovu ni imela raniencev. Izmed 120 oseb. ki so bile na krovu, so bile 104 osebe rešene in med nujni so bile vse bolničarke Rdečega križa.
Angleška letala so izvedla napade na nekatere kraje v Siciliji: med civilnim prebivalstvom sta dve osebi ranjeni Eno letalo,	ki	ira ie zadelo
protiletalsko topništvo, ie v plamenih treščilo na tla blizu Auguste.
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil ie objavil 5. decembra svoje 5)24. vojno poročilo:
Sovražne patrulje smo zavrnili na cirenaiški fronti.	,	, ....
' V Tunisu smo v	teku	hude bitke,	o
kateri ie bilo govora v včerajšnjem komunikeju in ki	se	ie končala	z
osvojitvijo važnega kram. uteli 400 ujetnikov, uničili in zaplenili 25 oklepnih voz. 7 blindiranih motornih vozil. 41 tojvov. okrog 300 motornih vozil in velike količine municije.
Letalstvo ie bilo z obeh strani v,živahnem delovanju. Med ponovnimi dvoboji so nemški lovci sestrelili 14 letal.
Z akcij zadnjih dveh dni se nista vrnili dve naši letali.
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 6. decembra svoie 925. vojno poročilo:
V Cirenaiki topniški dvoboji.
Trdi boii so se nadaljevali v tuniški pokrajini, kier so čete Osi po večdnevnem boju naskočile in zavzele neko cesto in železniško križišče velike taktične važnosti. Sovražnik ie imel velikanske izgube v ljudeh in gradivu. Zmagoviti nastop so podprli močni oddelki bombnikov in strmo-glavcev.
Druge mogočne letalske skupine so večkrat napadle topniške postojanko in zbirališča čet ter tankov in uničile
ali hudo poškodovale nad sto mehaniziranih sredstev.
Oddelki italijanskega in nemškega letalstva so tudi ponovili nočne bombne napade na pristanišče v Boni. kier so eno ladjo zadeli in ie eksplodirala, mnogo drugih so pa zažgali.
Nemški lovci so zbili 23 letal, dve pa protiletalsko topništvo na tuniški obali; nekega pilota, severnoameriškega kapitana smo ujeli.
Včeraj popoldne so sovražna letala izvedla kratek silovit napad na Na-poli. kamor so prišla tik za našimi letali. ki so se vrnila z nekega nastopa v Tunisu. Znatna je škoda in številne so žrtve med civilnim prebivalstvom: mrtvih ie 159. ranjenih pa 358.
Eno angleško štirimotorno letalo, ki ga ie zadela protiletalska obramba, je goreče treščilo v zaliv. Tudi v okolici Cosenze ie sovražnik spustil nekai bomb. ki so poškodovale nekaj civilnih zgradb
Vladar je sprejel generala Garibaldija
Nj. Vel. Kralj in Cesar ie sprejel pretekli teden generala Ezia Garibaldija. predsednika izvršne komisije za spominsko okostnioo na Gianicolu. General je predstavil vzvišenemu Vladarju nekatere člane komisije in mu poklonil prvi katalog za Rim padlih borcev v letih 1849. do 1870. Vzvišeni Vladar je z vesel iem sprejel darilo in izrazil generalu Garibaldiju in članom komisije svoie visoko zadovoljstvo.
Vel. Kralj in Cesar v Napoliju
V soboto. 5. decembra ie dopoldne ob 11. uri nepričakovano prispel v Napoli Vel. Kralj in Cesar v spremstvu svojih pobočnikov. Vzvišenega gosta so sprejeli prefekt, zvezni tai-nik in poveljnik teritorialne obrambe, potem je pa Vladar takoi odšel v pre-mesta. ki ga ie letalski napad najboli prizadel. Vladar ie obiskal tudi bolnišnice, se zanimal za žrtve sovražnega letalskega napada in za vsakogar našel vzvišene tolažilne besede.
Vel. Kraljica in Cesarica je obiskala rimsko bolnišnico
Vladarica ie v soboto. 5. decembra obiskala pokrajinski zavod za duševne bolezni >Regina Klena« v Rimu. Sprejel io ie ravnatelj zavoda prof., Pano Grossi z asistenti in vsem osta-' lim osebjem zavoda. Vladarica ie potem obiskala vse posamezne oddelke^ in se živo zanimala za vsakega bol-; nika. Po obisku, ki ie trajal več ko; eno uro. je Vel. Kraljica zapustila zavod ob navdušenih manifestacijah vdanosti in hvaležnosti.
Mussolini
Duco ie govoril v sredo 2. t. m. na zt*>royaniu zakonodajnih k iniisii Zbornice fašjiev in korporacij.
» J!a, J’ svetniki go bil/ oblečeni v fašistovsko uniformo. Tribuna za se-jiatorie ie bila nabito polna. Ko ge ie zborovanje otvorilo. ie predsednik Di-8io Grandi poročal o dovoljenih dopustih tistim svetnikom, ki so jih bili zaprosili Ob 11. ie vstopil v dvorano Duce. pozdravljen o toplimi vzkliki. Tajnik l‘NF ie odredil pozdrav Duce-iu in ob ponovnem vzklikanju ie Duce začel govoriti.
Duce. ki je imel pred seboj samo nekoliko zapiskov, ie govoril takole:
Vojna je zajela ves svet
»Dobro veste, tovariši, kako zoprno mi je govoriti tudi v časih, ki se ohri-čnl"0Jmenu.'e.'° nl'rm ali normalni ti i . znvisi od mojega prepr čania. m o J-1.	,i0, ('a se človek v sto pri-
merih od petinsedemdesetih kesa. da ®ovP1r*l., in samo v petindvajsetih Primerih, da ie_ molčal V drugi vrsti L moie prepričanje, da ie v vomem «b!"' i eovori 8 svojim mogočnim - asom top. bol e. če se manj govori, »»tv *,en' primeru ie treba govoriti o » K a l'1 'a re<iko o tem. kar bo
pocioie To moj« prepričanje io še učeno spričo te voiue. ki io sedal
zavzela obseg ki ga lahko imenujemo kozmičnega. Tako je univerzalen, da vojna vedno prehiteva besede, vojna, ki se ie ogromno razširila po svetovnem prostoru ter se tako seveda tudi v razmerju podaljšala časovno.
V zadovoljstvo mi je. da me ilali-ianeki narod ni zahteval prevečkrat na govorniški oder. kajti italijanski na-ft • !;i -ie. Mtovo eden izmed nniinte-Hgernneiših na svetu, če ne naiiuteli-gemneiši, nima potrebe po preveč propagandističnih čenčali zlasti po propagandi, ki ne bi bila izredno inteligentna Vendar po osemnajst ih mesecih motka smo sedai stopili v 30. m°-sec vojne Tinam bežen vtis da si dober del ii-diiansikega naroda zopet želi čuti moj glas.
Govor številk in dejstev
Moj današnji govor tedni ne bo govor. temveč boli poliiično-vojaško. poročilo, boli vohiško kakor politično. To bo govor podatkov, številk in dejstev. z drugimi besedami obračun zt prvih trideset mesecev vojne. To ni eovor. ki sem si ga obetal imeti ob dvajseti obletnici. Na drugi strani se ie dvajsetletnica proslavila na najboljši izmed načinov, ko ie za vse, tudi za pozabljivce ui Rudi 6labega
lepomina. obnovila vse, kar je režim I napravil v teku dvajsetih let udejstvovanja. To ie ogromno delo. ki ho za-' pustilo neuničljive sledove za vse veke Iv italijanski zgodovini.
Dvajsetletnico sino praznovali z zna-;inenito amnestijo, ki je odprla vrata zaporov okrog petdeset tisoč ljudem in ki je osvobodila konfinacije tudi tako zvrne politične kaznjence, kar je vse ; kakor dokaz sile režima. Končno smo ; jo praznovali z vsem kompleksom socialnih ukrepov, ki bi v drugačnih ča-Isih dvignil val visokega navdušenja. ; kajti v tem pogledu smo mi deiansko pred vsemi drugimi državami brez izjeme.
Vojna z Rusijo je bila neizbežna
Glavni dogodki teh osemnajstih mesecev, ki so potekli od 1. junija 15)41 do danes, so sledeči: vojna proti Rusiji. vojna intervencija Japonske, izkrcanje Augloamcričanov v severni Afriki.
Vojna sila Rusne zame ni pomenila presenečenja, razen če se omejim na stališče, ki bi ga imenoval kvalitativnega. Leta 1933. ali 1934. ie italijanski glavni etan preiel od ruskega glavnega etana povabilo, nai bi poslal komisi k). di bi prisostvovala manevrom rdeče armade, ki so bili v okolici Moskve. Porabil sem to priliko, da sem poslal komisijo, ki ii ie načeloval general Frauceeco Saverio Grazioli, nr ž neoporečne poklicne izšolano«!! in ostrega opazovalnega duha Ko se ie vrnil, mi ie podal zelo podrobno poročilo. ki sem ga prečita! z na večo pozomostio in ki me ie prepričalo, da se na vzhodu dogaja nekai novega in da ie bila rdeča vo:ska sedaj nekaj novcem drugega, nego tisfe čete. pobrane na slepo ki so se dale leta 1920. emi varšavskimi zidovi premagati od nič mani na slepo zbranih poljskih in francoskih čet.
Čas je bil izbran z jasno razsodnostjo
Kako leto pozneje me ie kinematografski prikaz, ki sem si ga dal ponovno predvajati počasneje, da bi ga mogel bolje proučiti, prikaz neke bolj-ševiške parade na kremeljskem trgu v Moskvi prepričal, da se ie uu vzhodu končno izoblikovala mogočna, či Io militaristična država, ki se je odpovedala mednarodni revoluciji s pomočjo
noedinih nacionalnih revolucij, temveč ie hotela razširiti revolucijo po kontinentu in po vsem svetu s pomočjo svojih bajonetov. Bilo je tedaj po mojem mnenju potrebno, da si Os zagotovi hrbet, in moje globoko prepričanje ie. da ie bila ta doba izbrana z iasno razsodnostjo. Če bi se bila stvar še nekoliko zavlekla, bi se bili dogodki lahko čisto drugače razvili.
Priznanje junakom na ruskih bojiščih
Mi ©mo laiko objektivni, da priznamo, da ©e ie ruski vojak bojeval dobro, toda ladje se ie bojeval nemški vojak, ki je potolkel ruskega. Treba ie priznati, da sta mogli samo vojski, kakor sta nemška in italijanski CSIR (italijanski ekspedicijski zbor v Rusiji). ki se imenuje danes ARM1R (italijanska vojska v Rusiji), biti kos preizkušnji zime. kateri ni bilo primere v dobi 140 let.
Ruske izgube
Dane« je Rusija izgubila svoia naj-rodovitneiša ozemlja, naibogatejša na surovinah izgubila ie osemdeset do devetdeset milijonov prebivalcev. Pridobitev tega ozemlja nam omogoča 'dodati v bodočnost s stališča surovin in s stalpča prehrane z veSum zaupanjem. Lahko zatrdhn. da ie bilaanglo-ameriška pomoč Ruei.il do tega trenutka zelo neznatna. Sjniptomafično ie, da Rusi niioo nikoli želeli, da bi po njihovih tleh teptal ameriški ali angleški votok. Mislim, da tu ni treba preiskovati skrivnosti tako zvne ročke slovanske oriei)t"1skp_ali kakršne si bodi Dsibolegiiie. Ni niti p.nmv*nišc •»a dvoma, da se bo v t«i oriušH igri. kj mora ustvariti novo Evropo in Azi-io, odlnčBna in kA*ičnoveljavna zmaga nasmejala orožju Osi,
Japonska v vojni
če je kak človek na ©vetu. ki ie satansko hotel vojno, tedaj je ta človek predsednik Zedinjenih držav Amerike. Izzivanja, ki nam jih ie metal, ukrepi, ki juh ie povzel proti nam. delo njegove propagande, vse to dokazuje. da ta človek, ki ie dal svečano obljubo ameriškim materam, da njihovi sinovi ne bodo nikoli šli umirat preko meja Zedinjenih držav — ta človek je namenoma hotel vojno. Seveda Japonska ni mogla čakati, da bi Zedinjene države prve začele streljati. To bi bilo viteštvo starih časov, ki morda nikoli ni obstojalo, in tako ie Japonska storila prav, da ni čakala zadnjega trenutka, temveč ie prizadela oholim Američanom oni strašni poraz. ki danes Američane same sili k dnevu žalosti in motka. Tako je vstop Japonske v vojno na strani trojnega pakta absolutno jamstvo za zmago, kajti Japonska ie nedosegljiva iu nepremagljiva.
Ves angleški položaj na Daljnem vzhodu se ie zrušil, kakor hišica iz kart. Zgodil se ie nenavaden sl tiča i v zgodovini, da je Japonska v malo mesecih iz siromašne države, kakor smo mi. postala če ne prva po bogastvu med državami sveta, pa gotovo ena> prvih. Moramo priznati da ie to pravično tn da Je • to ■ nagrada za rtiene vrline. JL'iiljo se'ie-'j7iSbnška-' obogatel« na surovinah, ža katere so, o?'romali ti hpirt-ppprjtiijb}}jr.-to1 no. niine dan. dn bi. ameriški ponos no bil zadet.- ne bil zdrobljen.
Kio po danes ameriški preroki, ki so mislili na likvidacijo Japonske v treh tednih ali kvečjemu v tre!) mesecih? Oči vidno niso vedeli ničesar o vojaški ©llii Japonske in razen tega o njenem moralnem ustroju, zaradi katerega v tei deželi Cesar ni le avtoriteta. ampak digmiteta božanstva in katerega vojaki, padli v boju. Postanek) bogovi. Je v resnici težko premagali narod, ki ima v sebi moralne rezerve take vrste.
Izkrcanje Anglosasov v Severni Afriki
Tretji dogodek: izkrcanje AngVv američanov v Severni Afriki ali »tragikomedija pričakovanja«.
V resnici v življenju ni vedno prednost videti preko griča: toda tudi to se ie dalo lahko predvidevati Informacij ni nedostojnlo. Tiho soglasje med ameriškimi oficirji v eivilu in francoskimi oficirji v uniformi, ie bilo očitno Vsi v Franciji so bili pristaši čakanja, to ie vsi so stali in morda še stoie in morda boli ko prej pri oknu, Izkrcanje ni bilo nič slavnega, ker se ie izvršilo po sokrivdi napadencev. Nikoli nisem polagal prevelike važnosti na častne besede, na prepogoste častne besede, ki ©o bile izmenjane. Naposled pa. ko so stvari došle do svojega epiloga z izkrcanjem dne' 8. novembra, sein obvestil Berlin, da ie neizogiben in potreben ta’ ojšen ukrep, zasedba vse Francije s Korziko vred.
Fiihrer in ja z sva hotela še enkrat; jeli tei tolikokrat dani častni besedij nam-reč častni besedi admirala, kj ie poveljeval brodoviu v Toulonu. Hotela: sva verjeti V izvestuem trenutku pa so bili dokazi, da sc mbli na poleg brodovja in na združenje z britanskim brodovjein. ki se ie pač dvakrat jiri-bližalo med Baleari iu med Sardinijo, tako očitni, da tudi v tein primeru ni bilo izgubljati niti minute časa. Trebi je bilo zasesti Toulon in odstraniti nevarnost. Ib se ie tudi napravilo.
Anglosaška propaganda olepšate z neresničnimi podrobnostmi to ep'zodo. Nič junaškega ni bilo na franeookf strani, kajti mrtva ©o našteli dva. ranjencev na sedemnaist. H-zorožkev vobiiih odredov ter letalstva se e izvršila v popolnem redu lahko s© reče ol. popolni moralni neudeleženosti vsega francoskega naroda
Slavne žrtve za Domovino
Avtentične številke o škoili in in o izgubah
Vzporedno z obnovitvijo ofenziv? na fronti pri Alameinu — bila ie to mlina zmaga ki jo ie doslej Velika Britanija lahko zabeležila — ©o se zav,eia bombardiranja italijanskih mest Glede tega bombardiranja bom sedai dal točne številko (zanje odgovarjata podtajnik za notrauie zadeve za tc”~o J
žrtvah v bombardiranih mestih Oboroženih sil
števila padlih mintotor lavnih del za točnost pretrpljene škode). Navajam te številke, da dokažem, da eo bile nekatere vesti ki so se širile, pretirane, in da dokažem, da so Angleži predvsem bombardirali civilne četrti naših
V Milanu je popolnoma porušeni!
trideset hiš, tožko poškodovanih Štiri uto enajst, lahko poškodovanih tisoč devet sto tri in sedemdeset, skupno zadetih hiš dva tiaoč štiri eto štirinajst.
V Turinu ie popolnoma porušenih hiš sto eua in šestdeset, težko poškodovanih osem sto štiri in sedemdeset, lahko poškodovanih dva tisoč sto pet in devetdeset, vseli zadetih hiš tri tiso? dve sto trideset.
V Savoni je pooolnoma porušenih šest hiš. težko poškodovanih štiri in ktirideset. lahko poškodovanih devet sto sedemdeset, skupni zadetih hiš tisoč dvajset
V Genovi je popolnoma razrušenih hiš sto sedem in osemdeset v središču mesta in dve si o tri v celi občini, težko poškodovanih v središču tisoč šest, v celi občini tisoč devet in štirideset, lahko poškodovanih štiri tisoč pet sto devet in Šestdeset v središču in štiri tisoč osem eto devet in šestdeset v celi občini, vsega pet tisoč sedem sto dva in sedemdeset hiš v središču in Sest tisoč sto ena in dvajset v celi občini. Odločili smo se. da qstanek> popolnoma porušene hiše v takem stanju do konca vojne. Drugo bolj ali manj težko poškodovane bodo obnovljene in popravljene.
Celotno število mrtvih in ranjenih med civilnim prebivalstvom zaradi letalskih napadov in obstreljevanja z moria po sovražniku od začetka vojne do 30. novembra 1942-XXI znaša tisoč osem eto šest in sedemdeset mrtvih d-n tri tisoč tri sto dva in trideset ranjenih.. od katerih odpade osem sto osem in trideset mrtvih in devet sto Štiri in devetdeset ranjenih na raz-dobie od 23. oktobra do danes. V teh osem sto osem in trideset mrtvih so zapopadeni budi oni iz tik,o zvane Galerije deli Grazie v Genovi. To vam dokazuje še enkrat, da mi spoštujemo resmioo.
Mi prennščamo Američanom in Angležem čaščen ie laži Tinam vravico zahtevati. da naj noben Italijan, pravim noben Italijan ne dvomi niti naimani o tem. da ie vse, kar pravijo naša uradna noročila. popolna resnica. Mi smo edina država r vnini, ki objaviva poimenske spiske svoiih izgub. To delamo iz dveh raalogov: da dokažemo, da so to izgube — niti ena več. niti ena mani — m da rešimo jz nenozmania sinove Italije, ki umirajo v bolu.
Padlih vseh italijanskih Oboroženih sil ie v prvih tridesetih mesecih vojno $.tirid»Aet Ji^o* dve eto dev°tn«ist, od katerih odpada na vojsko šest in trideset Hsnč ?est sto devetnaist. rvi mornarico dva tisoč sto osem in šestdeset. na letalstvo tisoč štiri 6to dva in dvajset.
Raniencev je: v votsM osemdeset tisoč sedem eto pet in štirideset, v mor-marici tri pet eto devet in devetdeset. v letalstvu tisoč šest sto dvaiset.
TJietniVov je dve sto dva in trideset tisoč sedem eto osem in sedemdeset. Od teh vi h odoade na vojstko dve slo •petn/viet tisoč net eto dva na ist, n« mornarico dvanaiet ti«oč dve eto štiri in osemdeset, na letalstvo pet tisoč devet eto dva in osemdeset.
Pogrešancev ie skupno sedem in trideset tisoč sedem sto trinajst. od teh r>et in dvaiset ti«oč devet eto tri in dvaiset v voieki. d^set tisoč tri 8*0 devetdeset v mornarici in dva tisoč dve eto r»ri letalstvu Kadar govorimo o T>ogre5flnoih. koleba na^e 8ustvovanie med strahom in nado. Po nreteikn iz-vestnega časa ee bodo morali smatrati ti pogrešanci kot padli.
Ogromne izgube sovražnika
V teku istega časovnega razdobja po THvMkih statističnega operativnega urada Supermarine, znaša sovražno tr-
govinsko hrodovje, ki ga ie potopila Kr. mornarica, sto sedem in šestdeset enot v skupni tonaii enega miliiona dve sto petnajst tisoč osem sto ena in dvajset ton. Sovražno vojno ladjevje. ki e a ie potopila Kr. mornarica, znaša do sto štirideset enot s skupno tri sto in trideset tisoč devet sto osem in šestdesetimi tonami. Sovražnik ic potopil sto dva in šestdeset naših vojnih ladij v skupnem iznosu dve sto sedem in dvajset tisoč eto dva_ in osemdeset ton. To vse 6mo javili v naših uradnih poročilih.
Toda k potopitvam, ki jih je izvršila Kr. mornarica, ie treba dodati one. kj jih je izvršilo Kr. letalstvo. Kr. letalstvo ie potopilo dva in šestdeset vojnih ladii raznega tipa. med temi dvajset križark in osemnajst rušilcev ter sto sedemnajst trgovskih ladij, skupno osem sto dva in osemdeset tisoč tri sto trideset ton.
Kar se tiče sovražnega letalstva so podatki tile: gotovo zbitih letal (mi smo skrajno previdni, preden pravimo, da ie letalo zbito: često zahtevam fotografije) ie tisoč osem sto, verjetno ibitih pa sedem sto trinajst: na tleli gotovo uničenih tri sto tri in devetdeset, verjetno uničenih sto devetdeset.
Vojni ujetniki ki so v naših rokah, nredefavliajo tele številke: Angležev je v Italiji: generalov ena in dvajset: častnikov raznih činov dva tisoč tri sto šest m sedemdeset, podčastnikov in vojakov dva in trideset tisoč sedem eto sedem in štirideset. Drugi s.o na potu. tako da bo znašalo celotno število: ena in dvajset generalov, dva tisoč štiri sito dvanaiet častnikov raznega čina. devet in trideset tisoč devet in osemdeset podčastnikov in_ voia'ov. Vsi ti so pravi Angleži, roieni v Združeni kralieviui. Nato mrideio vse ostale narodnosti, tako da prihaiamo do naslednjih številk: generalov devet in dvaiset. častnikov raznega čina štiri tisoč tri sto. podčastnikov in voiakov devet in šestdeset tisoč sto sedem in šestdeset.
Angleška barbarstva
S temi ujetniki ravnamo po pravilih mednarodnega prava. Ali to lahko rečemo tudi za naše ujetnike v sovražnih j-okata ? Boli me, ko moram povzročiti kaiko razočaranje v družinah onih. ki imajo sinove v ujetništvu. Toda resnico ie treba povedati. In resnica ie ta. da razen v nekaterih »edročjih ravnaio Angleži z italijanskimi ujetniki skoraj povsod nečloveško. Evo nainoveišega pisma:
»Danes eem prejel pismo od svojega očeta, ki mi pravi, da so Vašega sina ujeli Angleži. JTaš dragi sin ie bil t<-ž-ko run ion na nogi in ni mogel hoditi. Neki angleški voiak ga ie ustrelil v glavo in ga ubil. Tovariši so mu priredili {asten oogreb Stvar ie zelo žalostna: poznal sem Vašega sina. bil {e vrl mladenič. Nas ie tisoč dvesto v tem kraiu, ki ea ni treba imenovati: smo bosi. brez obleke, bre* zdravil. Ako dobro ravnamo * j>ti<rlešk;mi niet-niki, ie to naihuiša žalitev, ki io lahko prizadenemo julijanskim bojevnikom, ki so ▼ ujetništvu. Podlo so stre-Mali večkrat izza žičnih otrrai Angleški častniki so čeeto teoli italiiansVe častnike- neverietna divjaštva so zagrešili nad nemi in celo nad bolniki, ranjenci In oohnblienei. Glad in pomanjkanje eta n ihov delež. Nametani so kakor slabo blago v živalskih vo zovih. f'aetniki vseh činov in eJanosti no prisiljeni nositi pra'ež angleških voiaikov. celo temnopoltih voiakov.«
In sedai moram prebrati 8e to: »Angleži eo T»roik’eti. toda še boli tv^o-kleti eo oni Italijani, ki z njim dobro ravnajo.«
Narod Italiie bo vztraial
Odgovor na angleška barbarstva ter na Churchillove grožnje in nesramnosti
Tako eem prišel do enega izmed namenov svoioga govora. Predsednik angleške vlade je preteklo nedeljo imel po radiu govor, ki ie bil po velikem delu namenjen Italiji, ker ie mislil, da ga mi ne bomo obiavili Ni-kakrvrt Danes ga bom laz pirečital. Precital ga bom po onem delu ki se tiče italijanskega naroda in tudi po onem. ki se tiče mene osebno
Churchill ie dejal: »Nova letalska fronta, ki io Američani in britansko letalstvo uetvariaio ob sredozemskih obalah, mora dati obilico novih možnosti v letu 1943 Naše operacije v francoski Severni Afriki nam moraio H,nvo' iH da rvronesemo težo vojne na fašistovsko Italijo na način, ki *i ga njihovi grešni poglavarji noti niso predstavljali, še mani na si ita ie predstavljal nesrečni itaHianski narod, ki ga ie Mussolini dovedel do tega da le izkoriščan in pokrit z nesrečo Središča voine industrije severne Italije so bila že podvržena tršim prijemom, nesro so oni. kj so Hh izkusita neka tora naša mesta pozimi leta 1(M0. Toda ako bo sovražnik pravočasno izgnan s tunifikegn ozemlia kakor te naš namen, bo vsa hižna Paliia. bo^o vsa njena pomorska oporišča, vse nie» ne voine tovarne in vsi d nisi vojaški cilii. naii leže kier koli. podvrženi dolgotrajni letalskim naondom, znanstvenim in uničuočim. Stvar italijanskega naroda ie. stvar njegovih štiridesetih milijonov (treba je popraviti te miliione: nas ie še«t in štirideset mili ionov!. da pove, ali hoče ali ne. d« strahovita stvar zadene nieeovo deželo«
Ta govor moramo vzeli zares. Z e dl ie časa nimam več utvsur in nif-rda jih n;sem imel nikoli glede civiliza-eiie angleškega naroda
Ako slečete Angležu ob'ek o v kateri oiie čai ob petih popoldne, boste našli starega nrarodnega bri!ansk»ga barliara s kožo. poslikano z raznimi barvami, barbara, ki so ga ukrotile resnično sline le»MeCezarjeve inKlav-dlieve. Petdeset poknleni ni bilo dovoli da bi se v globini izpremenil notranji ustroj naroda Mod tem časom je bila ta prarodna usedlina šele
prevlečena s hinavskim fimežem v njihovih rokah, to ie e svetim pismom stare in nove zaveze
Zdaj se ne sme več govoriti o notranji in zunanji fronti Je samo ena fronta, ki im« razne odseke in po dobrem vojaškem pravilu mora imeti tudi odsek notranje fronte svojo no-razvrstitev v elobino. Leta 1938. pred petima leti sem deial: Ne čakaite dvanajste ure. Razpršite se po naših lenih noHannh. Pa bi kdo deial. da se meni dogaia včasih kakor onim pesnikom. ki iih boli citirajo kakor čita->'o. ki Hh boli poslušajo. ka’-or ubo^a-«o. Treba le zmanišati množice v mestih. predvsem odposlati ženske in otroke. Treba je organizirati končno-veljavno ali veai na pol konenoveli^v-no razlhidenie Vei oni. ki si lahko urede živlienie, daleč od mestnih in industrijskih središč, so dolžni da to store.	Nato	ie treba	organirirati	večerne	izhode, tako	da	bodo ponoči
ostali v mestih samo borci, to le oni. ki imajo državljansko in moralno dolžnost, da tam ostanejo. Tako bo iež;e zgraditi v dovolmi meri zaklonišča	boli	utrjena	od	današniih.	za
katere smo	potrošili	na	sto in sto	mi-
iiionov. a ki bi. če bi Hila zn/leta v polno, ne mogla vzdržati bomb nai-večjili kalibrov.
Potomci starih Rimljanov
To je recimo šibki del obrambe proti poletom J* Pa tn<M m^fni fPI. ki ne bo nikoli dovoli izpopolnien. Vesel sem. da vam lali^o naznanim, da nam bo dala »mčiia mogočen nrispovok v tonništvu. zaraili če-ar bo ntopništvo obenem z nemškim nriredilo sovraSnlm letalom sprejem, ki Kn zasluiiio.
Toda namen tega Churchillovega govora ie. napraviti vliis na italijanski narod. Pravilo le naeled-nie: Mi smo trdo in hrabro pleme, toda ti Ital]; Kanj. tako občutljivi, bodo morda imeli sposobnost za potreben odpor? Jaz od-eovariam — T)a! DoVler nimam na-sprotuegft dokaza, odhijani na _nai«d_ ločnejši način misel, da ie Italijanski uurod manj prekaljen, kakor ansleški
ali ruski. Če bi bilo to res. bi ee
morali dokončno odpovedati svojim nadam. da postanemo velik narod. Kini je bi! zmagovit po Zami. toda velik je postal po Kanah. Ne rečen:, da se v naših žii.lah (pretaka vsa ona kri, ki je tekla po žilah starih Rimljanov. gotovo pa ie. da smo mi narod, po katerega žilah se pretaka večij del krvi. ki ie tekla po žilah starih Rimljanov. In bomo to dokazali. Torej bomo vzdržali. To nam nalagajo dolžnost, čast in dostojanstvo.
Churchillova »demokracija«
Sedaj vam bom preoitnl odstavek, ki se tiče mene: >En mož in samo en mož ie privedel italijanski narod do te točke,« V resnici bi moral biti danes nekoliko ponosen, da me pri-»najo kot nasprotnika britanskega imperija in da sem v tein boiu privedel s seboi italijanski narod. »On
— nadaljuje Churchill v svojem govoru
— nj imel nikake potrebe, da stopi v vojno, ker ga nihče ni hotel napasti.« Tako tedaj! Ali jaz bi rad vedel, je-li britanski premier kdaj vprašal angleški narod, da bi zvedel, ali hoče vojno, ali ie neče. In ali bi imel pogum vprašati danes angleški narod, da bi izvedel, ali hoče. da se volna podflvša do neskončnosti? Kajti taka ie demokracija: odreče v najvažnejših trenutkih. Takrat 6e več ne vpraša suverenega naroda, takrat se več ne govori o volitvah in o glasovanju. Narod ee uvrsti v čete in mora poslušati.
»Poskusili smo, kar se ie dalo. da bi ga primoraj i. da vztraja v nevtralnosti in da uživa mir in blagostanje
— izredna darila v razburkanem svetu.c Ako bi bili ostali nevtralni, ne glede na nečastnost, bi bili danes v naiigroznejši bedi. ker ie iasno. da bi nam nobena od obeh strank ne prihitela na pomoč.
Bajka o »sunku z bodalom«
»Toda Mussolini ne bo mogel vzdržati skušnjave, da ne bi zahrbtno zabodel poražene Francije in Angliie. o kateri ie mislil, da za n io ni več na-de.< Zdaj bo treba govoriti nekoliko o tem znamenitem »sunku z bodalom.« Vstop Italiie v voino ie bil predviden za 5. iunii. To ie bil moj dan, ki eem ga sam določil in nemški glavni etan nas ie prosil iz tehn;čnili razilogov, o katerih danes ni treba govoriti. naj odložim vstop v vojno do 10. junija.
Nihče ni mislil, da ho konec voine v Franciji tako nagel. Naimani od vseli pa menda ravno Churchill, ki ir nekoliko mesecev poprej občudoval v Parizu mimohod francoske vojske, 14. inlija. in je vzklikal tej vojski kol najmogočnejši in naisiiaineiši na svetu. Toda polom ie bil splošen. In z druge strani ko smo mi napadli, eo bile francoske planinske brigade ne. dotakmiene, skoro nedotaknjeno letalstvo predvsem nedotaknjena mornarica. To je zelo važno v voini. ki ee mora razvijati v Sredozemthi. in zato dopuščamo en trenutek zaradi .polemike. d« smo mi zadali Franeiij ta sunek. To ni bil en sam spričo sto su»kov z bodali, ki iih io Francifa zadala v hrbet Italiie v tolikih sto; letiih zgodovine, odkar so bili Galci potolčeni pri Talamoni do Mentane.
Srce iz kamna in srce iz mavca
Churchill nadaljuje: »Njegove (Mus; sollinijeve) blazne sanje o cezarski slavi, niegovo poželienie po osvojitvah in po plenu, in brezprimema surovost njegovega trinoštva, so ga dovedle do tega sramotnega in usodnega dejanja. Zaman eem ga opominjal. (Zbornica se smeje). Ni hotel razpravljati. bre_z odmeva ie ostal modri poziv ameriškega predsednika v tem kamnitem srcu.« Zdaj pravi v kamnitem 6rcu, če bi bil pa posliušal poziv ameriškega predsednika, bi bil deial v svoji notranjosti: »Ta mož ima srce iz mavca!« Njegova hijenska, čud ie prešla vsako meio dostojnosti in zdravega smisla. Pravijo, da ie ta gospod potomec voivodske družine in da ima mnogo sinie krvi v evoiih žilah. V moiih žilah Pa se pretaka čista in zdrava kri kovača. In ▼ >cm trenutku so čutim neskončno boli gospoda. kakor ta, človek. iz_ katerega nst smrdečih po alkoholu in tol>aku, prihajajo take nečedne nizkotnosti.
Italijanski vojak »e ne boji primere z najboljšimi vojaki na svetu
»Njegov imperij te šel do vodi.« Zadnia beseda še ni bila izrečena. Jaz vem, da ni niti enega _ Italnana, ki bi ne hotel zopet preživeti spomladi leta 193fi. »Smrtna boi stiska v kleščah nesrečno italliansko zemlvo. Kai lahko Italiiani napraviio proti.temu? Kratek sprehod z dovolaen’em Nemcev vzdolž obale, bežen poset Korziki, krvavo borbo proti tunasmm domoljubom Jugoslavije, eiiai neminljive sramote Grčije, ruševine v Genovi, Turinu in Milanu.« Zdat ne sme hiti dovolieno nikomur in torci naimani pa britanskemu prenveru. da količkaj podvomi o vrlinah in junaštvu italijanskih voiakov. Nemški tovariši so prvi. ki to potnuieio. Po-liuhen italiianski voiak na kopnem, nn morju in v zraku pod dobrim vodstvom in dobro oborožen se s svojim pogumom, s svojo odpornostio proti nevšečnostim, s svoio, ip|eji«_enco._ ne boji primere * najboljšimi vojaki sveta.
Veliki neznani narod
»En mož tn režim, ki ea je on
ustvaril, sta povzročila nepregledne nesreče delavnemu, nadarjenemu in nekoč srečnemu italijanskemu narodu.« Italijanski narod ni bil nikoli srečen. Italnanski narod je veliki neznani narod. Nihče ga ne pozna. O njem so navajali površne in lahkotne črte. toda niegovo globoko narodno bistvo, ki ie preživelo največie žalo-igre. ie neznano temu občinstvu, ki prihaja z vodiči in opazi v našem življenju samo najočitneiše poteze 1» jc narod, ki ni imel nikoli dovoli kru-
ha. In vsakokrat, kadar smo poskušali napraviti si nekoliko prostora na svetu. smo vedno naleteli na zagrajena pota. Zagrajena pota ne samo fašistični Italiii. marveč tudi čisti in enostavni Italiji, bodisi tudi Italiji Ru-dinija. Giovannia Oiolittia in Orlanda. Nočejo obstoja Italije. Italije, ki goji sen veličine: hočejo da bi bil italijanski narod ljubezniv, zabaven in postrezi ji v. To je sen. ki ga goji anglosaški duh.
Na koncu pravi ta gospod, da ie »svet angleškega jezika do prihoda Mussolinija imel velike simpatije zi italijanski narod«. To ie ostudna laž. Kdo ie prvi uvedel v zakonodajo plemenske razločke? Bila ie to predemo-kratična zvezdnata republika, bile so to Zedinjene države, ki so ustvarile razlikovanje med Evropci in Italijani. jn. kakor bi tega ne bilo dovoli, še med Italiiani in Italiiani. Tako d:t so morali biti izključeni od priseljevanja celo Ligurci. tista rasa. ki je tisoč let pred Kristom dala kulturo vsemu evropskemu jugozapadu. Zato bi bil Kolumb odklon jen. obdržali bi ga v karanteni, ako bi se danes izkrcal v Ameriki.
Churchill zaključuje: »Kako dolgo bo trajalo vse to?« Odgovarjam na najslovesne.iši in odločnejši način: Trajalo bo do zmage in preko nje.
Angleži v ogledalu
Angleški zgodovinar Carlvle niše: »Dejstvo je. da vse ono. kar delamo naša vlada in mi in o čemer govorimo. ni nič drugega kakor tkanina laži. hinavstva in praznih formalnosti. Nobeno pleme od Adama dalje ni bilo oblečeno v tako umazane cunie laži. kakor naše. Toda mi iih nosimo okoli s ponosom in s prevzetnostjo, kakor svečeniško obleko, ali kraljev plašč. Anglež ne sme nikoli govoriti resnice, to je splošno mnenje.'Že dve sto dvaiset let živi Angliia od laži vsake vrste, od glave do nog ie zavita v tradicionalno hinavščino, kakor v valove Oceana.«
In pesnik Bvron ie 1(5. aprila 1820.. preden ie umrl v Misolunghiiu — se
mi zdi zaradi malarije — pisal v Benetke svojemu prijatelju Morrevu: >Angleži so najsramotnejše pleme pod nebom. Hobhouse ie odpotoval v Neapelj in tudi laz bi bil odšel tja za en teden, če bi ne vedel, kako veliko število Angležev se mudi tam. Raišl jih vidim iz izvestne razdalje in samo kak izredni izbruh Vezuva bi me dovedel do tega. da bi lahko prenašal njihovo navzočnost. Zunaj pekla no poznani drugega bivališča, kier bi mogel ostati skupaj z niimi. Upam. da nikomur ne bo prišlo na misel, da bi me nekega dne prisilil vrniti se v Anglijo. Prepričan sem. da moje kosti ne bi imele miru v angleški zemlji. da se moj pepel ne bi mogel zmešati s prstjo one dežele. Tudi če bi postopali tako nizkotno, da bi prenesli moje truplo v ono zemljo, bi njeni črvi ne imeli moiega trupla, ee bi sa temu lahko izognil.«
Ilšjene v človeški podobi
Tako sodijo Angleži sami o sebi. kadar so izven svoie države. In res zadostuje samo odpreti in prelistati zvezke britanske zgodovine v zadnjih treh stoletjih, da se najde naipopoi-nejša zbirka hijen v človeški podobi, Ce ie kie dežela, ki zasluži slične pridevke. če ie kie dežela, ki ie izpustila z verige hijene po vseh kotih zemlje, da piiejo kri celih pokoleni. da so okorišča z vsemi bogastvi, da nakradejo vse zlato, je ta dežela Angliia. Ali so Italiiani morda pohabili nizkotnost admirala Horacija Nelsona, ki ie dal obesiti na jamboru glavnega jadra svoje »Minerve« napolitanskega admirala Caracciolo. potem ko ga io po‘prei še izdal? Ali so morda pozabili. da sta bila brata Bandiera ustreljena. ker ie angleška vlada, ki ie cenzurirala Mazzinijeva pisma, sporočila burbonski vladi, da so se ti vrli domoljubi izkrcali na ozemlju Kalabrije? Ali so pozabili, da je Angliia leta 1S59. (v zvezi s svoio pomočjo v dobi italijanskega risorgimenta) grozila z bombardiranjem Genovi, ako bi Piemont obenem s Francijo napovedal Avstriji vojno?
Ne vodi se vojna brez sovraštva do sovražnika
Tudi italijanski narod zna biti trd in neizprosen
Gospodie. ne vodi sc vojna brez sovraštva do nepriiatelja. Ne vodi se vojna, ne da sovražimo nepriiatelja od jutra do večera ter vse ure dneva in noči. brez šir*cnia tega sovraštva in ne da hi to sovraštvo postalo notranje bistvo nas samih. Treba se ie enkrat za veelei iznebiti vseh napačnih občutljivosti. Imamo proti sebi euroveže. barbare. Rim. ki ie bil tudi usmiljen po zmagi, ie bil neusmiljen, kadar ie šlo za obstoi rimsicega naroda. Zato ie treba reagirati z naj-večjo odločnostio proti vsem namenom. ki bi hoteli oslabiti našega Juh« ter napraviti napačno podobo itali-lansltega naroda.	da ie slednji
/molen samo nežnih stvari. Če je kje kak narod, ki ie bil zelo trd v stoletjih od zgodniega srednjega veka (na žalost smo bili zelo t rd i med seboj) ie to italijanski narod. In šele jx> padcu slavne firentinske republike (toda tudi takrat ie že bila neka »peta kolona« pod poveljstvom late«'e Baglionea) se začenja razdobje neboievitostj Italijanov, razen v Piemontu. Od takrat se ie med arkacro, baleti in petiem razširila po svetu običajna rečenica. da se mora Italija baviti samo s čopiči, dleti in goda u.
Povedal vam bom stvar, kj vas bo iznenadila. Nekaj gorostasnega. morda celo krivoverskega. Rečem vam. jaz bi rajši imol v Italiji mani kinov, mani slik v muzejih in več zastav, uplenjenih sovražniku. Italijanski narod diniašniiee ie ebčiidovanja vreden v vseh sloiili. ©d aristokraciie ilo malega čl«veka. No moro se več zahtevati od italijanskega naroda. Ne morejo ee zahtevali navdušene manifestacije v stalnem zaporedju. V resnici bi hotel poznali oni narod, ki lahko v tej vo:ni manifestira vzdr-ženia. Navdušenje ie liričen moment življenja posameznika, liričen moment pa je nuino telo redek v življenju naroda. Ako bi poznal človeka, ki bi bil navdušen od jutra do večera ter v vsem svoiem dejariju in nehaniu, bi začel dvomiti nad njegovo pametjo
Discipliniran narod
Italijanski narod dela. ie discipliniran ter ni nikoli izvršil kake sabotaže. Nikoli ni bilo niti nainianjšega znaka za demonstracije proti vojni. Samo neka ženska, ki ie ne imenu-lem, ker ne zasluži tega ker^ bi se ji morda dalo preveč časti (saj Be ie našel človek, ki ie uničil svetišče
Diane Efeške. da bi bil ovekovečen v zgodovini), samo neka ženskavv Genovi pravim, ie kričala, da hoče mir. Jaz mislim, da ta njena želja ni vsebovala ničesar nečloveškega Kasneie se ie ugotovilo, da ie imela na prslih obilico prstanov, zato se lahko misli, da ie pripadala onemu sloju, ki so iih v časih Ciomjjov v Firenci imenovali »tolste ljudi«.
Toda vse italijanske žene so čudovite. Lahko se reče. polne reda in meščanskih vrlin. So v resnici velika neizčrpna zaloga življenjske in moralne sile naroda. Disciplina tega ua-roda uo moro biti načeta od onih, ki jim mi pravimo »nolljcl hnriVri'. V narodu, ki ima šest iu štirideset milijonov duš, so razni temperamenti. So vsi odtenki moralnih možnosti. So tudi taki. ki imaio kočliiv. zamotan in bolan živčni sistem. Je razumljivo, da spada io v ka*egoriio črnogledov, ki si obvezujejo glavo ne samo. preden so si io razbili, marveč še preden nastopi dal in ia grožnja, da jitn jo kdo razbije. Ti ljudje so navsezadnje neškodljivi. Verujejo vse in pozabljajo vse.
»Dokument« bedastoče«
Imam brošuro z naslovom »Dokumenti človeške bedastoče« in v niei so zbrani vsi glasovi, ki prihajajo do vas in do mene. Ali se ne spominjate na primer pred žetvijo »tedna junakova? Ves teden bi italijanski narod ne smel jesti kruha in bi moral dopri-našati to žrtev v slavo junaštva naših voiakov. V izvestnem trenutku pa se je pojavil glas. da ie treba sprejeti, nekateri so dejali dve sto. drugi šest sto tisoč, en milijon ali dva miliiona Nemcev, evakuiranih iz bombardiranih mest (skoraj bi se reklo, da ie to narobe svet).
Nazadnje sem oni večer, ko sem odredil izkrcanje na Korziki, oodvzel običajni upravni ukrep ter sem zaprl telefone. Takoj se je raznesel glas: Tisti gospod, ki mu je v tem trenutku čast govoriti pred vami, ie umrl _noq nožem nespretnega operaterja, ki ni kasneie gotovo deial. da ie operama odlično uspela, če tudi bi bil bolnik drugačnega mnenja.
Za vse daie iasen odgovor jtaliian-ski narod, od katerega ne smemo za htevati onega, kar že sam daie iz proste volje, to je svoio disciplino, svoje razumevanje in svojega duua požrtvovalnosti.
Sedanja vojna je za Italijo posvečena vojna
Velik narod, kakor je italijanski, ni mogel oklevati v tej orjašlu borbi, ki bo spremenila svet
Italijanski narod si ie popolnoma »vest te voine. To ni samo potrebna vojna, marveč io voina. ki io proglašam za posvečeno in kateri sc nismo mogli nn noben način ogniti. Naš položaj nam nalaga vedno tole izbiro: ali gremo z enimi, kadar se hoče rešiti vprašanje naših celinskih meia. ali z drugimi, kadar se hoče resni vprašanje naših pomorskih meia. Velik narod, kakor je italllanski., ne more oklevati in mi smo ponosni, da sodelujemo v tei oriaški borbi, ki ie določena. da iznremeni svet v zemlie-pisnem. političnem in duhovnem pogledu.
Napovedi za bodočnost ne ljubim. V ostalem ie govorjenje o mirovni n namenih brez pomena. Pustimo *°T dičenie naSlm neDniflteiioinLnnko samo omenimo, da oni vamneio ,s točkami: ml Štirinajstih točk imamo samo še štiri. To ie že nekni. Toda zadnje izkustvo nas mora poučiti.
Mislim, da iih je malo med nami
ki niso šli gledat Wilsona. ki ie prispel v Evropo. Zdelo se ie. da ja Mesija. Imenovali so ga celo za rimskega meščana. Porom ie ta m odšel v Ameriko. Ni hotel več sodelo^ vati v onem Društvu narodov k, ga je sam ustanovil. Ni hotel več maševati v onih svetiščih, ki uh ie sam zgradil, in to ie bila morda nmhoi inteligentna poteza njegovega ziviio nia. Končno se je nekega dne izvedelo. da ie bil sprejet v okrevamo kU' niko za živčne bolezni. To ie uuiitnij' c iti izraz, da ne rečetno. kakor nnv^.š_ no pravimo preprosti liudie. v noriš* nico.	,	.	,	.
Tudi cilii v tem razširievanm v°i™r cilii teritorialnega in političnega zn . čaia. so izgubili nekoliko na s' . važnosti. Sedai are za večne vren" ' (ire za hiti ali ne biti. Danes -c v re-nici v tcVu silovita borim pica * ma svetovoma. Nikoli ni ssirouo človeštva videla slifncffa prz«ra h kor je ta. v katerem smo mi mea likimi soudeleženci
Naloga trenutka je: Bojevati se!
Naloga trenutka ie edino tale: bojevati se! Bojevati se. skupno z našimi zavezniki, bojevati se ramo ob rami z Nemčijo. Tovarištvo med nami in Nemci uostaja vsak .dan globlje, postaia način skupnega življenja. Smo dovoli sorodni in dovoli različni, da se razumemo, da se vzajemno spoštujemo, da zlijemo v eno vse naše sile. ko je stvar enotna. Ne smejo se več delati razlike, sai lih tudi naši sovražniki ne delajo. Oni hočejo uničiti fašizem in pod to besedo razumejo vse gibanje evropske mladine, razumejo narodni socializem, razumejo naš Fašizem. razumejo falangizem. razumen* države in narode, ki so se osvobodili ideologij »nesmrtnih« načel.
Nihče si ne dela utvare o tem. kaj
bi bila »Pax Britannica«. »Pax Britannica« bi bila s sto pomnoženi Versailles. Britanci se vojskujejo z enim samim namenom. Kočeio potlačiti svet v položaj, v kakršnem ie danes Indiia. Hočejo, da vse človeštvo dela. da bi dalo sto let mirnega živlienia Britancem. Hočejo svet sužnjev, da zajamčijo angleškemu narodu njegovih pet vsakodnevnih prebav.
Zdaj. tovariši, se ie treba bojevati za žive. treba se ie bojevati za bodočnost. toda tudi za mrtve. Treba se je bojevati, da bi žrtev naših mrtvih ne bila zaman. Da bi ne bila zaman žrtev onih. ki so padli v skvadrih. onih. ki so padli v etiopski vojni, v španski vojni in v sedanji vojni. Štiri in trideset tisoč fašistov, med katerimi ie tisoč pet sto starešin! Oni. ti mrtvi, nam zapovedujejo in z ukazujočim glasom. boriti se vse do zmage. Mi se pokorimo!«
Zbornica tolmači misli in voljo vsega naroda
Soglasno in z vzklikom sprejeto dnevno povelje — Hvaležna misel padlim — Pozdrav junakom na frontah
Nadvse goreče ovacije so pozdravile konec Ducejeveea govora. Skupščina je dolgo vzklikala: Duce! Duce!
Duce je stopil s tribune, nacionalni svetniki so zapustili svoje klopi in se zbrali v polkrogu pred vladnimi sedeži. vzklikajoč strastno v izraz svoje udanosti Duceiu. Zapeli so himno »Giovinezza«.
Takoj po Ducejevem govoru ie bilo izglasovano z vzklikom naslednje dnevno povelje, ki so ga predložili nacionalni svetnik Del Croix. predsednik združenja vojnih invalidov ter nacionalni svetniki, imetnik zlate kolajne Paolucci. Rizze di Grado. Rossi Amilcare Lunelli ter nacionalni svetniki. očetje padlih v vojni. Cobolli Gigli. Ferretti di Castel Ferretto. As-sinari di San Marzano in Loiacono ter nacionalni svetnik Ezio Garibald.:
»Zbornica fašijev in korporacij, ko je slišala visoko iu odločno Ducojevo besedo v odgovor na drzne laži iu grožnje . sovražnika, dviga svojo ponosno in hvaležno misel junakom, padlim na vseh frontah za obrambo in veličino Domovine. Pozdravlja hrabre vojake Italije, slavna mesta in neugnano prebivalstvo, ki ie bilo cilj morilskega in uničevalnega nasilja sovražnika. Zopet potrjuje odločno voljo italijanskega naroda po odporu in borbi v ncporušliivi veri v zmago.«-(Izredno živahne in dolge ovacije.)
Nacionalni svetnik Paolucci ie takole objasnil dnevno povelje:
»Tovariši! Dnevno povelje, ki so ga z menoj tovariši predložilj in ki vam ga je predsednik prečital. gotovo ustreza v svoji kratkoči soglasnemu čustvu vseh in gotovo ne bi potrebovalo pojasnjevanja po čudovitem govoru ki smo ga pc^lušali z ganjenostjo in ponosom in v katerem se kažejo v svoii kruti stvarnosti dejstva. katerih smo bili priča in katerih smo se udeležili. Vendar ie potrebno. da se v tei zbornici iz ust najskromneišega med vami in s kratkimi besedami znova potrdi naša ncr ukrotljiva volja po borbi do zmage. Italijanski narod ie dobro nremeril prepad, v katerega bi nadel, če bi opustil v svoii odporni sili. Naše življenje in življenje naših sinov bi postalo beda. ki ie ni mogoče označiti. Narod ve. da bo borba dolga, huda in težka, da bo zahtevala žrtve, trnljenie in bolečino, ve pa tudi. za kai gre: ne za srečo liudi. temveč za življenje celili generacij.
Predolgo smo bili varani in zasmehovani od tistih, ki se nam z ene strani prilizujejo, z druge strani pa nam grozi io. kažoč nam pot nečasti in podlosti. Fašizem.se ie rodil iz krivic, ko so žrtve doživeto razočaranje In dotrpliena bridkost dvignile naša srca. Ne. ml se ne bomo nikoli uklonili! (Izredno živahno dolgo odobravanje.)
Sovražnik lahko uniči naša mesta, bogata zgodovinsko in umetniško, lahko ubija neoboroženo prebivalstvo in lahko doseže po tolikih porazih kakšen krajeven. uspeh toda našel nas bo vse zedinjene kakor enega moža. pripravljene preliti do zadnje kaplje našo kri. (Dolgo odobravanje.)
Brez dvoma ie. da bo z zmago nagrajen. kdor si io bo zaslužil. Brez dvoma je. da si bomo znali zmago zaslužiti. Mi bomo ostali trdni, strnjeni. četverokotni in se bomo žilavo bo-
rili. Naš dan bo prišel. Vzvišena podoba Italije, podoba etične borbe vstajenja. Piave in Vittoria Veneta. Italije sankcij Italije mučenikov . in junakov, ki živijo v naših sreih. Njen veliki materinski glas nas navdušuje in mi ga slišimo v globini, ko kliče in zbira vse neskoučne energije našega ljudstva. Naj sovražnik to ve in naj si ne dela utvar. Mi smo na nogah. vsi smo na nogah za veličino in slavo Domovine.« (Izredno živahno in dolgo odobravanje.)
Predsednik naznani, da ie dnevno povelje sprejeto z vzklikom in odredi pozdrav Duceiu. Zbornica intonira zopet himno Giovinezzo. Duce zapusti dvorano med vedno boli gorečimi ovacijami in neprestanimi vzkliki: Duce! Duce!
Zborovanje se ie zaključilo ob 12.30.
Vladar in Duce generalu Francu
Vel. Kralj in Cesar in Duce sta poslala generalu Francu naslednjo brzojavko:
»Ekscelenca eeneralisim Francisco Franco Bahamonde. glavar španske države. Madrid. — Ob rojstnem dnevu Vase Ekscelence želim, da bi Vaša Ekscelenca sprejela moje naiprisrč-nejše voščilne Čestitke. — Vittorio Emanuele.«
»Ekscelenca generalisim don Francisco Franco Bahamonde. glavar španske države. Madrid. — Blagovolite sprejeti. Caudillo. ob priliki rojstnega dneva moje najodkrito-srčneiše in tople čestitke, ki jih izrekam v duhu naklonjenega prijateljstva, ki me veže z Vami v spominu na čudovito borbo, ki ste io Vi zmagovito vodili proti napadu boliševizma v trdi veri. ki i.o imam v bodočnost Španije in v Vaše delo. — Mussolini.«
Ducejev poziv županom
Duce ie poslal županom manjših mestnih in podeželskih občin naslednjo brzojavko;
»Slišali ste moj poziv. Poidite na delo. da se bodo tisti, ki so se zatekli k vam. prepričali, da se v faši-stovski dobi narodna solidarnost izvaja ob najmanjši birokraciji v stvarnih velikodušnih oblikah. Prepričan sem. da boste tako storili. Obvestite me! — Mussolini.«
Duce je sprejel v navzočnosti šefa glavnega stana Kr. Mornarice admirala Riccardiia kapitana in posadko zmagovite podmornice »Barbarigo«. Poveljnik Enzo Grossi ie odredil svoii posadki pozdrav Duceiu. Duce ie nagovoril posadko s poveljnikom in delal. da ie podmornica s potopitvijo dveh velikih sovražnih oklepnic potrdila slavo italijanske mornarice. Izrazil je prepričanje, da so vsi navzoči ponosni, ker pripadajo posadki slavne podmornice. Hkrati je poudaril, da zbuja posadka s poveljnikom veliko pozornost in simpatije ter občudovanje vsega italijanskega naroda Tajnik Stranke Eksc. Vidussoni ie prav. tako sprejel posadko s poveljnikom na sedežu direktoriia Stranke v krogu visokih dostojanstvenikov Stranke in
Oboroženih Sil. V svojem govoru je proslavljal junaštvo posadke in izročil darilo Stranke kot znak hvaležnosti do mornarjev, ki so zagotovili eno najsijajnejših italijanskih zmag.
Zgodovinski Ducejev govor ie zbudil velikansko pozornost po vsem svetu in neznansko občudovanje Osi. Na konferenci tujezemskih časnikarjev v Berlinu ie šef tiskovnega urada zunanjega ministrstva, pooblaščeni minister Schmidt dejal, da se da vtis Mussolinijevega govora označiti edino z besedami, da ie govor grandiozen. Istega mnenja so tudi v drugih zavezniških prestolnicah, kakor v Bu-dimpešti. v Zagrebu, v Sofiji, v Bukarešti. v Atenah, v Madridu in drugod. Vsi listi so si edini v tem. da je Duce odgovoril z rimsko močjo.
Tajnik Stranke Eksc. Vidussoni ie podal poročilo Stranke Duceiu na seji Nacionalnega direktoriia. Izčrpno ie poročal o žrtvah, ki jih prispevajo družine hrabrih italijanskih borcev z vseh front. Poročal ie. koliko ie Stranka izdala za pomoč v vojni prizadetim. ki gre v milijone lir. Poročal ie tudi o požrtvovalnosti mladine in ženskih fašijev ter navajal podrobne številke.
Posebni Hitlerjev odposlanec ie odlikoval z redom železnega križa II. razreda dvanajst italijanskih častnikov. ki so se posebno izkazali v vojnih akcijah v vzhodnem Sredozemlju. Odlikovanje se ie izvršilo na letališču nekega sredozemskega oporišča.
Najvišje cene zelenjavi in sadju je določil Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino. Ena kila zeljnatih glav sme stati največ 1.50 lire. rdečega zelja 2 liri. kislega zelja 4 lire. ohrovta 2 liri. motovilca 10 lir. radiča 4 lire. špinače 5 lir. rumenega korenja 1.20 lire. črne redkve 1.50 lire. kolerabic
4 lire. čebule 2 lire. šalot 4 lire. češnja 8 lir. osnaženega hrena pa 4 lire. Kila namiznih jabolk sme stati največ
5 lir. kila jabolk II. vrste 4 lire. kila lipovega cvetja 18 lir. Vse te naivišje dopustne cene morajo imeti prodajalci vidno označene v svojih prodajalnah.
Najvišje cene za suhe gobe ie izdal Visoki komisar s posebno odredbo. Prodajna cena suhih jedilnih gob na debelo ie določena 1300 lir za 100 kil franko skladišče brez mestne trošarine z nadrobno prodajo v Ljubljani pa 150 lir za kilo.
Ukrepe za preprečevanje steklino je določil s posebno odredbo Visoki komisar. Lastniki psov moralo skrbeti, da se psi med seboj ne bodo pogrizli ali z ugrizom škodovali osebam. Zunaj stanovanj morajo zato imeti močan nagobčnik ali pa biti na vrvici. Klateče se pse in mačke, ki jih ni moči brez nevarnosti ujeti ali pobiti, lahko pobijejo tudi organi javne sile. ki so v ta namen pooblaščeni uporabljati strelno orožje. Vsi kršitelji teh ukrepov bodo kaznovani po že veljavnih določbah.
Uslužbenci urada za razdeljevanje živilskih nakaznic v Ljubljani bodo po naročilu mestne občine ob razdeljevanju nakaznic za mesec december opozarjali premožnejše sloje, naj oddajo ponošene obleke in stare odete. Darove naj izročajo v Frančiškanski ulici št. 6. v Karunovi ulici št. 14. v Žibertovi ulici št. 17. Ob Ljubljanici št. 29. ali naj pa sporoče svoj naslov v osrednji pisarni v Puccinijevi ul. 9.
Ker mnoga podjetja izplačujeio v mesecu decembru svojim nameščencem trinajsto plačo, božičnico in podobno, opozarja davčna uprava, da so podjetja dolžna pravilno odtegovati usluzbenski davek, če imajo trinajste plače, božičnice itd., določene pogodbeno, značai ponavljajočih se dohod-k°y. uh ie treba prišteti redni plači dotičnega meseca, v katerem se ti dohodki izplačujejo. Iz skupnega zneska ie treba izračunati in plačati davek P° -v. Bo. ter vse druge vzporedne davščine. Če pa trinajste plače in božičnice niso določene pogodbeno iih ie smatrati kot dohodke, ki se pojavljajo le od časa do Časa in so zaradi tega obdavčene po čl. 90. Vsi ti dohodki so zavezani avtonomnim dokladam. ki znašajo 125 odstotkov od osnove. to ie od uslužbenskega davka. Prav tako so ti dohodki zavezani obrambnemu prispevku in po potrebi tudi socialni davščini.
Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata sporoča sledeče:
Dne 23. novembra t. 1. se je začela zadnja delitev krompirja letošnjega pridelka, ki se bo zaključila z dnem
13. decembra. Kdor si krompirja ni nabavil do tega dneva, izgubi pravico do nabave krompirja. Svetujemo, naj si vsaka družina napravi malo zalogo, ki nai traja do novega pridelka 1.1943. V teku ie delitev 1 kg fižola na osebo z odrezkom »H«. Ta delitev se bo zaključila z dnem 19. decembra. D litev sira, ki ie bila namenjena za november se bo začela z 9. decembrom na odrezka »A« iu »B« navadne živilske nakaznice.
Okrožnico o naknadni razdelitvi oblačilnih nakaznic io izdal Pokrajinski svet korporacij v Ljubljani. Zdaj. ko ie prva razdelitev oblačilnih nakaznic končana, smejo dobiti naknadne oblačilne nakaznice samo otroci, ki izpolnijo 1. leto. osebe, ki dobe dovolienje za duplikat, vojaki, ki imajo neomejen dopust, in osebe, ki so se vrnile domov. Vse te osebe pa dobe nakaznice brez odrezkov za dobo od prvega novembra dalje pa do dne. ko so nakaznico prejeli.
Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani sporoča vsem tistim učencem, ki zaradi višje sile niso mogli opravili izpitov za preteklo šolsko leto. da bodo ti izpiti v mesecu decembru. Učenci, ki žele delatj izpite. naj se čim prej prijavijo pri ravnateljstvu gimnazije.
Svojce internirancev in vojnih ujetnikov prosi mestni urad za popis ujetnikov in internirancev v Kresiji, soba št. 44, da takoj sporoče. če se je vojni ujetnik ali interniranec vrnil domov, prav tako tudi vse morebitne izpre-membe glede njega.
. Tekmovalni natečaj za zvišanje kme-tjjskih produktov je razpisal Pokra-iinski kmetijski inšpektorat na predlog predsednika vlade. Glavni predmeti natečaia so žito. krompir, stročnice v zrnju, sladkorna pesa. krmila ter živinoreja z ozirom na produkcijo mleka. Kmetovalci se udeležijo tekmovanja s celotnim gospodarstvom in njega organizacijo, ki se z njim prijavijo. Posestva so razdeljena na tri skunine. Prva skupina obsega pet nagrad v skupnem znesku 15.000 lir. druga skupina 10 nagrad v skupnem znesku 13.000 lir in tretia skupina 24 nagrad v skupnem znesku 22.000 lir. Pokraiinski kmetijski inšpektorat v Ljubljani. Pucciniieva ulica 9 sprejema prošnje, kolkovane s 6 lirami, do 31. januarja 1943/XXI. in vabi kmetovalce k natečaiu.
Zaradi varčevania z električnim tokom bodo zagrebške trgovine pozimi odprte samo od 8. na do 15. ure. Samo trgovine z živili in najvažnejšimi življenjskimi potrebščinami bodo odprte do večera.
Španski generalisim Franco ie sprejel nemškega veleposlanika, ki mu ie za 50. roistni dan izročil Hitlerjevo osebno voščilo in avtomobil kot Hitlerjevo darilo.
Barvanje usnjenih Izdelkov s speci Jelno barvo na brizgalnik. Barve In aceton — Efaks — Napoleonov trg.
Osebne vesli
POROČILI SO Mi
V Ljubljani: *. Zdenko Jicha, rinil. *«t.. ia gdč. M irna Rusjanova, dipL pbarm
Bilo (rečno!
UMRLI SO:
V Ljubljani: Anton Svajg&r, poStnl uradnik; Albin Ravnikar, v[fijš knjigovodja v pok.; Marija Dolenčeva; IMlIetni Alf oni Paulin, profesor v pok.; Mletni Alojzij fiabee, vlakovodja; Ljerka Čarmanova; Mirko Jerlan, trgovski zastopnik; Drago Prinčič, ab3. Jur.
V Novam mestu: Ferdinand Seidei, profesor v pok.
V Ambrusu na Dolonjskami Ludovik Vidmar, trgovec in posestnik
V Provacini; »dietna Avgusta Orlova.
V Celju: Karla Mesarčeva.
V Slovenskih goricah; etletnl Ernest Sarer-nlk, gostilničar In posestnik.
V Mariboru: 5«letni Jakob Plavfak, strojnik; eoletnl Matija ttauber, strugar; 68!etnl Rajmund Tnpoluik, ieler,niški uradnik v pok.
Naše sožalje!
V Španiji so mobilizirali letnik 1914.
Mobilizacija se ie po poročilih španskih listov izvršila disciplinirano in navdušeno, zlasti ker ie mnogo izmed' mobilizirancev bivših bojevnikov
£
Tel.
40
88
DRVA PRENOS GOMBAČ
GLEDALIŠKA 14
ŠPORTNI TEDNIK
Vse kaže, da so naše domače športne prostore za letos zaprli in da do pri-I hod n. e sezone ne bo več vesti z njih. Treba bo malo potrpeti in zasledovati športne dogodke drugod.
V desetem kolu italijanskega prvenstva so zabeležili naslednje rezultata:
Torino-Triestina 41, Ltguria Vcnezia
1-0, Atalanta-Milano 0 0, Lazio-Vicenza 2 1, Bologna-Fiorentina 3 1, Bari Roma 2 2, Ambrosiana-Genova 3 0, Livorno-Juventus 0-3.
Tri krepke in izrazite zmage: v Torinu (sicer to štirico društvo stvorili oboji, pol na pol), v Bologni in v Milanu; dva polovična uspeha ali neuspeha: v Bariju in v Bergamu; ia naposled ena sama zmaga na tujem, ta pa i£ot senzacija dneva: v Livornu je Juventus zbrisala iz razpredelnice poslednjo ničlo v rubriki porazov.
Triestina je doživela v Torinu majhen debakl; v uteho ji ie lahko, da so ji Torinci samo dvakrat potresli mrežo, in sicer šele v drugem delu igre; do odmora so lastni igralci poskrbeli z dvema avtogoloma, da nista šli moštvi brez rezultata na oddih. Ali... takšni neuspehi se odražajo tudi v klasifikaciji, in v resnici je Triestina prav malo nad dnom. Je še vedno edino moštvo brez zmage J
Torino se je tako s svojimi silami in z izdatno pomočjo svojih someščanov, ki jim je uspel j*odvig v Livornu, približal prvemu mestu do dosegljive razdalje, še eno zmago naj zabeleži v svojo korist, a Livorno da obenem doživi še en poraz, pa bodo Torinčani z znatno boljšim količnikom na čelu razpredelnice.
Drugo torinsko moštvo, Juventus, je na tretjem mestu. Počasi se stvari bistrijo. Treba je bilo celo tretjino tekmovanja, da se je stanje v prvenstvu vsaj nekoliko ustalilo. Nekoliko, ker velja to samo za vrh in rep. Sredino zavzema pet moštev: Roma, Bologna, Milano, Ambrosiina, Fio-entina — in vsaj petorica ima po 10 točk. Spodnja tretjina moštev ima spet bolj jasno določena mesta.
Moštva »z dna« ne potegnejo. Triestina je v Torinu privabila na igrišče eamo 4000 gledalcev, tudi Venezia ni bila bolj privlačna; na sanpierdaren-skem igrišču se je znašlo samo 3000 gledalcev. Tretje moštvo »z dna«, Vi-cenza, je nastopila v Rimu proti Lazi-ju in je bila komat dovolj dobra za 5000 radovednežev. Sicer so tudi O'tale tekme doživele bolj sirom'šen obisk; nemara se že pozna vpliv pozne jesensko dobe. Najmočnejši je bil obisk v Milanu, 12 000 gledalcev, tudi v Bologni je prireditev potegnila: 10.500 ljudi. V splošnem pa se je obisk v primeri s prvimi nedeljami skrčil nekako na polovico. To nedello le bilo vseh gledalcev nekaj čez 60.000.
V drugem razredu je nastala cela prekucija. Vodeča Sr>ezia je morala vtakniti svoj prvi poraz, Napoli je bil poražen, lanska prvorazredna Medena prav tako; Pro Patria, ki re je vrinila v vrh, se je morala zadovoljiti samo z 0-0. Dočlm je v tej tekmovalni skupini v začetku kazalo, da se je postavil že vsak na svoje mesto, je nastal po desetem kolu položaj zelo nepregleden. Vodi sicer še vedno Spezia, pa ne več gladko, in za njo se nahaja Napoli; kat če, na petem mestu ga najdemo! Pro Patria, Padova, Pisa so moštva, ki se poleg Spezije prerivajo v vrhu.
Gorizia se je po deseti tekmi močno ločila od ostalih. Se ni utrpela nobene izgube v točkah, a drugi za n;'o, Grion, ima samo 14 točk. Gorizia se lahko pokaže tudi s količnikom: 39 7.
Z zunanjih terenov smo dosegli samo švicarske rezultate: Basel-Luzern
2-1, Blenne Grenchen 0 1, Cantonal-Young Fellows 31, Grasshopers Ztt-rlch 112, Lugano Lausanne 4 2, St. Gallen-Servette 31, Young Boys-Nord-stem 2-0. Dvoštevilčni rezultat v takem tekmovanju kaže z ene strani, da so letos »skakavci« v izredni formi, po drugi strani pa je Zlirich letos samo dobavitelj točk in priložno t za olepšanje količnika.	O. C.
Listek ..Družinskega tednika“
Ali sle potrebni počitka ali gibanja?
Napisal prof. dr. K. Kotschau
lj'udje mislijo, da so potreb-
ir 'paJ0 težav« pri delu, -m -j , ploske noge, ker lih pisaril r e n*a t ez e n i<V Hin SS «®i «£i prenatezeni. Ce odpovedo pri delu. se
um zdi, da . so potrebni počitka, zi-kaj potrebni počitka? Ce so živci enostransko prenatezeni, ali je potlej vse telo potrebno počitka? če tovarniški delavec pogosto stoji osem do deset or v slabem zraku na istem mestu in pravlja srednje težavno ročno delo (pri. jeklenem rezilu, pri stružnem stroju, pri optičnih delih itd.), ali je Potlej telo tako predelano, da je potrebno počitka? Ali je potrebna po-Pi.tka tipkarica, ki ves dan sedi ob otrok,em stro'u’ ah gospodinja brez
.Opazovanja pričajo, da je vzrok eMj>Y drugje. Opazoval sem deset?* delavce, ki so po osem do oeseturnem težkem delu z veseljem
nai-ii; B,port a!,..lah!<0 atletiko ali vrt-nek lž ®e J™ ie pač zljubilo. Uči-maV ^1 ta’ -d-a -so blli ,« na
Di-ai !i^et svezl ln veseli, niso bili tak« ,11 utrujeni, temveč so se celo dobro počutili, kakor da ves dan he bi bili nič delali. Ti možje tudi ni-knkx«?i,emu telesu pripisovali bogve scml sposobnosti. Morda so delali 1 s svomni rokami in s svojo
glavo. Takšno enostransko delo ne more nikoli privesti do utrujenosti, ki bi bila potrebna počitka, temveč bi moralo biti delo porazdeljeno tako, da bi se napor izenačil na vse telo. Ko se je to zgodilo, zunaj v naravi, na svežem zraku, tedaj je bilo telo spočito in sveže, tako kakor bi bilo telo dobilo nekaj, kar mu je bilo manjkalo. Isto se godi duševnim delavcem in pisarniškim močem. Ti so potrebni telesnega izenačevalnega. dela, gibanja v naravi, nikakor pa ne brezdelja.
Poznam ročne in umske delavce, ki po svojem delu, utrudljivem za glavo u» živce, zvečer še skupaj gojijo ®P°ft< posebno lahko atletiko. Prešern™,,1*;0	k?.k°	ta šport te ljudi
sprosti, uh poživi in razveseli in nji-telesa dobrodejno razgiba, drugače je pri ljudeh, ki jih
nočiv^L, «irUJ!r38t- zape!'e. da zvečer počivajo ali odidejo v krčmo. V resnici to m telesna utrujenost, temveč po„ večini enostranska utrujenost določenih majhnih mišičnih skupin, pogosto celo samo živčna oslabelost. Ker torej telo v resnici sploh ni utrujeno, tudi ne potrebuje počitka. Zato živčno oslabeli človek ne najde pravega miru, dokler svojemu telesu ne privošči izčrpanja, ki ga tako nujno potrebuje. Pravilnost tega naziranja se kaže tudi v tem, kako se takšni ljudje na mah počutijo sveže in živahne, če se zvečer razgibljejo pri igri in športu., živčna utrujenost so kmalu razprši notranje neugodje in nezado-voijstvo, ki sta posebno značilna za enostransko delujočega civilizacijskega človeka, se umakneta pravcati
otroški neskrbnosti in razigranosti, ki učinkujeta še nekaj dni nato. Razen tega je spanje po takšnem razgiba-nju čisto drugačno, namreč pristno, takšno,- kakršnega brez telesne utrujenosti nikoli ne dosežete, vsaj ne v isti meri.
Telesna razgibanost pa pomaga odstraniti tudi marsikakšne težave, bodisi revmatične narave ali zaprtje ali motnje krvnega obtoka, težave, ki jih povzroča enostranska in dolgotrajna drža. Tudi v tem primeru ni potreben počitek, temveč izenačenje utrujenosti na vse dele telesa. Kako pogosto srečam ljudi, ki so tako okoreli, da ne morejo niti zapestja sprostiti, še dosti manj pa kake druge mišice. V vseh takšnih primerih ljudje mislijo, da se morajo varovati gibanja, ker bodo tako ostali zdravi. V resnici pa prav noben organ, nobeno delovanje živega telesa ne postane boljše m močnejše, če se telo varuje gibanja. Samo vnetja in rane potrebujejo popolnega miru, sicer se pa utegnemo krčev iznebiti samo s sprostitvijo, slabosti s telovadbo. Trdimo celo lahko, da je sposobnost telesa tem večja,.cim večji je njegov napor. 1 o dokazu jejo posebno sposobnosti vojakov y vpjni, vojakov, ki v civilnem življenju tudi niso vajeni napora. Civilizirani človek pa pogosto ne mara razumeti,.da njegovo preveč in enostransko čuvano telo nujno j*otrebuje razgibanosti.
Tudi gospodinji so pogosto tako godi, če ima na primer ploske noge. Fogosto toži o bolečinah v nogah, ki se sčasom naselijo tudi v kolkih in križu. Te bolečine bi odstranila s
tern, da bi telovadila z nogami, še bolje pa tako, da bi tekala bosa po travi ali. j*o pesku, seveda, če bi o pravem času opazila, da ima ploske noge. Toda gospodinja pravi, da ima toliko tekanja v gospodinjstvu, da vzrok gotovo ni pomanjkanje gibanja. To naziranje ne zadene v bistvo. Hoja po ravnih tleh stanovanja lje
frivede do aktivnega delovanja mi-ic na podplatih; noga je v tem primeru samo pasivna opora telesa. Ker mišice na podplatih aktivno ne delujejo, se. ne okrepe, temveč se samo ugreznejo, čisto drugače je, če se skuša noga na neravnih tleh prilagoditi in tako začne mišičevje gibati. Vsi narodi, ki poleti hodijo bosi, tako rekoč ne poznajo ploskih nog in tudi ne drugih neprijetnosti, ki jih pri nas povzroča pretesna obutev, obutev z visokimi petami in že tudi preozke nogavice.
Torej tudi hudo zaposlena gospodinja in posebno za pultom stoječi prodajalci in prodajalke potrebujejo telesne razgibanosti za izenačenja svojega enostranskega dela. Samo po sebi se razume, da je najbolje, če se gibljejo na svežem zraku, pozimi pa v telovadnicah. Počivati in varovati se gibanja se mora samo tista gospodinja, ki je dopustila, da so se ji noge tako izpridile, da nima ničesar več pričakovati od naravnega treninga. Dokler je še kaj lastnih moči, je zdaleč najvažnejša naloga, da iih urite, kar pogosto ljudje opuščajo.
Prepričanje, da se ie treba varovati gibanja, ie žal že tako ukoreninjeno, da je povzročilo že marsikakšno nesrečo. Vsakdo, kdor ima kake
težave, se varuje gibanja in hoče, da tudi drugi z njim tako ravnajo. Po večini je pa vse prej kakor potreben varovanja. Vse, kar ie šibko in nevajeno, je potrebno treninga, ne pa počitka. S tem si zlo samo še povečate, telo postaja čedalje šibkejše in vsako, še tako majhno breme postane pravcata muka. Takšno neprestano varovanje nujno povzroči, da vse telo odpove pokorščino in da nastanejo organske izpremembe, ki se iih ne da več popraviti. Potlej sta pa v resnici potrebna samo varovanje in skrb, a samo zato, ker je bil zamujen pravočasen trening v začetku oslabljenih (ne poškodovanih) moči. Tako posta.-neta varovanje in nega žal res nujno potrebna.
Moje izkušnje me uče. da je danes več težav in bolezni zaradi pomanjkanja telesnega gibanja kakor pa zaradi pretiranega gibanja; duševno se dandanašnji zelo veliko zahteva od netreniranega in za tore i pogosto nerazvitega organizma. Nesorazmerja med telesnimi in duševnimi zahtevami kaj lahko privedb do tega, da odpove,, duševni d<;L Tedaj to imenujemo zivcno slabost. Močne živce ima vsekako telesno dobro izvežban in zdrav, človek, če se telo čuva, ne postanejo živci od.nornejši, temveč kvečjemu se občutljivejši za vse zunanja dražljaje. 7,a telo in dušo ni boljša okrepitve kakor telesno gibanje na svežem zraku, hoja, plavanje in športi vseh vrst, pozimi pa telesne vaje i» igro v telovadnicah.
Zato trdim: skrb za zdravje je nujno potrebna!
Leih und Leben. Planeg*
i ,1
morskem dnu,
menček.
Ti prvi vžigalniki so »tali desel
goldinarjev. Ker so iih Dunajčani vne-» kupovali, ie njihov iznajditelj kmalu postal močno premožen mož.
morskem dnu,
STANOVITNI ITRNI VOJAČEK
V prejšnjih {asih so Imeli na vseučiliščih navado, da ie novopečenega doktorja dekan njegove fakultete poljubil tedaj, ko mu je dal diplomo. Na breslavski univerzi so Imeli ta običaj ie pred okroglo 60 leti.
stač se je prekopiceval kakor za stavo in dleto ni hotelo zaostajati za njim in se je po svoje zabavalo po mizi. Hrušč in trušč je bil tolik, šen, da se je zbudil tudi kanarček in jel prepevati, in sicer v stihih. Edina, ki se nista premaknila z mesta, sta bila plesalka in enonogi kositrni vojaček.
7. Ko se je močilo, so se zbrali vsi kositrni vojački v svoji škatli, ljudje so pa legli spat.
8. Zdaj so se jele igrače igrati igro ,obisk je prišel* in .vojno*. Kositrni vojački so rožljali v škatli,
V okrilju noZl
VELIKI UMETNIKI NE CENIJO SPANJA
Voltaire je popil vsako noč po dvanajst skodelic kave. Napoleon je diktiral svoje osnutke ob dveh ponoči
dnevna svetloba nima. Rembrandt je ljubil svetlobo sveč. Njegove slike ne izžarevajo naravne svetlobe, s katere sonce osvetljuje predmete, se na njih lomi in jih poživlja s kontrasti, temveč nenaravno svetlobo, ki jo je ustvaril njegov umetniški duh.
Veliki Napoleon Bonaparte je večino svojih načrtov in osnutkov naredil po noči. Navadno je hodil spat okrog devetih, potem je pa vstal okrog dveh ponoči in diktiral svojemu tajniku, ki je moral biti ob tej uri zmerom buden in pripravljen za delo. Navadno je Napoleon delal nekako do petih zjutraj, potem je za par ur zaspal, nato pa odjezdil na prehod. Zgodovina piše o njem, da je včasih sedel v sedlu nič manj ko celih osemnajst ur, pa ni bil po ječi toliko utrujen, da ne bi še ponoči delal. Ob dveh ponoči je prav tako sprejemal važne obiske, kakor popoldne. Celo ko je bil že na Sveti Heleni je pozno v noč bral.
Noč za nočjo je pisal Honore de Balsac svoje največje delo »človeška komedija«, ki obsega približno 40 zvez kov. Delo je prestavljeno skoraj v vse kulturne jezike. Balsac je navadno pisal v postelji, in sicer pri svetlobi štirih sveč. Njegovi sodobniki so pripovedovali, da je pisal včasih tudi po 18 ur, ne da bi se ganil od dela. Cesto po cele mesece ni odšel z doma in je venomer delal. Čez dan je zelo malo jedel, šele zvečer je použil precej obilno večerjo, potem je spal do polnoči, nato pa delal.
Francski pesnik Francois Voltaire (1604.—1778.) je vsako noč popil po dvanajst ali še več skodelic kave medtem ko je delal. Cesto se mu je primerilo, da je v sanjah pesnil. Naslednje jutro jie lahko skoraj dobesedno napisal pesem, ki se mu sanjala. Friderik Veliki je o Voltairju takole povedal: »Vse noči dela, da ga pa sled njič le ne bi premagal spanec, použije veliko ksvc §
Angleški državnik Gladstone (1809. do 1898.) bi o sebi lahko dejal, da je tri tretjine svojega življenja preživel brez spanja. 6e ko je bil mlad, je delal do enih ponoči, pozneje, ko je postal ministrski predsednik, mu je bil pa dan sploh prekratek in je zmerom delal še ponoči. Po navadi je moral na raanih sejah vztrajati do jutra. Bil Je pa tako odličen govornik, da so se celo tisti, ki so spali, zbudili, ko je aadel govoriti. Ko so mu na starost že tako opeSaJe oči, da ni smel več brati in pisati, je pisal z zaprtimi očmi.
Vsak ustvarjajoči duh išče in tudi najde ure, v katerih najlaže dela in lahko najbolj zbere svoje misli. Zato *e vsi veliki ustvaralci dele tako rekoč v nočne in dnevne delavce. Mozart Schubert in Flaubert so na primer najlaže delali zgodaj zjutraj. Noč so porabili za počitek in navdahnjen je. Drugi so spet lahko kaj velikega ustvarili samo ponoči, ker je tedaj njihov ustvarjajoči duh najbolj silil k sprostitvi. Napoleon je nekoč dejal, da je duševno najbolj len ob dveh popoldne, dvanajst ur pozneje, torej ob dveh po noči, pa ideje kar stresa na papir in ureja Evropo. Veliki francoski romanopisec Honore de Balsac (1799.—1850.) Ete včasih noč za nočjo pisal, italijan-*ki skladatelj Giuseppe Tartini (1692. do 1770.) je pa često pripovedoval, da ce mu njegove najlepše sonate porode Y snu in jih napiše, potem ko se prebudi. Tudi to ustvarjanje v snu je tipično za velike umetnike.
Vsak veliki duh potrebuje svoj red. Njegova notranjost ga prisili, da si vsako uro, da celo vsako minuto dneva ln noči razdeli tako, kakor prija njegovi ustvarjalni zmožnosti.
Španski slikar Clovio je nekega krasnega majskega dne obiskal svojega prijatelja slikarja Greca. Našel ga je T zatemnjeni sobi, sedel je, ni delal, pa tudi spal ni, temveč je premišljeval. Prijatelju, ki ga je povabil na »prehod, je izjavil, da sončna svetloba moti njegovo notranjo luč.
Tudi veliki italijanski kipar, slikar ln arhitekt Michelangelo (1475.—15640 (Je večji del ustvarjal ponoči. Njegov učenec Vasari pripoveduje, da je delal Včasih po cele noči pri svetlobi ene ta me sveče iz kozjega loja. Ko je nekoč prijel v dar dvajset kil voščenih •več, je darilo odklonil, češ, da more delati edino pri sveči iz kozjega loja, ki daje belo svetlobo. »Njegova soba Je bila temna ko grob,« je napisal o njem francoski pisatelj Romain Rol-land. »Po sredini preproge si Je na slikal smrt, ki nosi na hrbtu krsto. Sivel je zelo utoožno In Jedel skromno. Ponoči pa često ni mogel spati. Tedaj Je vstal in delal z dletom. Iz lepenke si je naredil č^ado, nanjo pa pritrdil svečo, da mu je osvetljevala samo meter na okrog ln je imel proste roke. Cim starejši je pos&ajal, bolj Je ljubil samoto. Čutil Je potrebo, da je delal »edaj, ko je ves Rim okrog njega spal...«
Nizoaemskl slikar Rembrandt (1606. do 1669.) je uporabljal za svoje slike ■snačilen odtenek zlate barve, ki ga
Pajkova požrešnost
V požrešnosti se s pajkom ne more meriti nrav nobena žival. Pajek požre namreč za zajtrk štirikrat, za kosilo devetkrat in za večerjo desetkrat toliko kolikor sam tehta.
Zoologi so to pajkovo nenasitnost Ugotovili tako, da so več pajkov redili v ujetništvu in jih tehtali. Potem so ugotovili, da bi v primeri s pajkom moral pojesti človek nič manj ko za zajtrk celega pitanega vola. za kosilo dve kravi in koštruna, zvečer pa osem ovc, štiri prašiče in štiri ribe.
Kolikor denarja — toliko ugleda
V Amsterdamu še danes veliko dalo na to. kako se kdo poroči. Seveda si pa ienin in nevesta lahko privoščita samo toliko svečanosti in užiyata le tolikšen ugled pri poroki, kolikor denarja imata.
Poročni par lahko že s tem pokaže svoie blagostanje, da gre skozi nai-večia in najbolj okrašena vrata na magistratu. Zato mora pa plačati kar 120 do 150 goldinarjev. Za BO goldinarjev imajo na magistratu urejena druga vrata, ki sicer niso tako sijajna kakor prva, vendar še zmerom dovoli lepa. Tisti, ki pa nimajo niti beliča, da bi si z njim utrli čim boli svečano pot k poroki, na morajo skozi vrata, ki imajo za edini okras ščitnik proti dežju.
Novopečeni doktor je dobil noliub
Sončni mrk v 18. stoletju
Ko so leta 1777. zvezdoslovci napovedali sončni mrk. ie neki zaskrbljeni župan nekega severnonemškega mesteca izdal svojim meščanom naslednji razglas:
iNa povelje kraljeve vlade razglašam. da bo 18, t. m. mrknilo sonce. Prebivalcem našega mesta to zato v naprej povemo, da se ob pogledu na ta nebesni čudež ne bodo prestrašili. Sončili mrk ne bo imel nobenih posledic in bo sam od sebe spet izginil.«
Izumitelj vžigalnikov
Komaj so si Dunajčani leta 1831. opomogli od prvega presenečenja, ko so dobili prve cigare, že jili je Čakalo novo. Pred dunajsko bolnišnico si ie lepega dne postavil skromno prodajalno neki Štefan Roine-r in prodajni razne drobnarije. Nekega dne ie pa na vrata prodajalne izobesil tablico in na njej napravil reklamo za vžigalnike, Dunajčani sprva niso cenili prodajalčevega izuma, potem so si pa zelene pločevinaste podolgovate Škatlice s čudnim zemaškom zmerom bolj utirale pet do ni!'*
Prvi vžigalnik bil iz pločevino.
vseboval je pa majhno stekleničico z vnetljivo vsebino. Zgoraj se ie ste-kleničica zoževala v ozek vrat; ki ie gledal iz pločevinastega ovoja. Če si ob tem vratu podrgnil neko posebno paličico, se je. če Je človek imel srečo. na robu stekleničke pokazal pla-
PERPETUUM MOBIL R
K
6. »To bi bila žena zame,« je pomislil, »toda kar nekam preveč odlična je ln stanuje v gradu, jaz pa v škatli, kjer nas živi pet in dvajset. To pač ni pravi kraj zanjo, toda skušal se bom seznaniti
8. Zdaj so se jele igro ,obisk je prišel* in , sltrni vojački so rožljali ker bi tudi radi bili poleg, ioaa niso mogli dvigniti pokrova. Hre-
Križanka
1 A 2 3 H ^ 7 M «
Če črnci posnemajo Evropce
Neki črnski poglavar si je zadal nalogo, da bo v svoie kraliestvo vpeljal šege in navade Evropcev. Da bi sam dal dober zgled svojim podanikom. _ se je oblekel po evropsko in sklenil, da bo odslej na sprehode jahal na iskrem konju, kakor delaio evropski vladarji. Ker se mu je pa zdelo, da bi pri tem porabil preveč moči. si je dal izdelati velikanskega lesenega konja na kolesih, kakršne imaio pri^ nas otroci, in zapovedal svojim služabnikom, da ga vsako iutro vodiio na njem na sprehod.
Zanimivosti z vseh vetrov
V Siriji so odkrili razvaline starega gledališča, v katerem je imelo prostor 12.000 gledalcev, oder je bil dolg nič manj ko 120 metrov in visok šest metrov.
Pred okroglo 2000 leti so v Indiji poznali igro, ki zelo spominja na današnji šah.
Kit ima 12 do 18 centimetrov debelo kožo, ki je znotraj obložena s samo mastjo. Zato prav lahko zdrži vse življenje v ledenomrzli vodi.
Sipe v boju s sovražnikom izločijo velike množine temne tekočine in z njo zmedejo svojega napadalca, da zgreši smer. Poleg tega pa lahko postanejo tudi živordeče, če jim to koristi.
Pave so najprej gojili Feničani ti so jih prinesli v stari Egipt, šele odtod so pa prišli v Evropo.
Po ugotovitvah nekega grškega raziskovalca je najstarejše glasbilo na svetu flavta.
Znanstveniki sodijo, da so ribe potrebovale 5 miUjonov let, da so se »naučile plavati«. Vsa ta dolga stoletja so se namreč predniki današnjih rib samo plazili po sladkovodnem in
z njo.« In legel je kakor je bil dolg in širok za neko tobačnico, stoječo na mizi, da je lahko po mili volji opazoval drobno, malo gospodično, ki je še zmerom stala na eni nogi, ne da bi padla.
?UGANKE
Vodoravno: 1. Važen otok v Salomonski skupini. 2. Mogočen indijski vladar iz 16. stoletja; mesto v severni Italiji. 3. Nagel; osem (po lattn., začetek imena našega meseca, ki pa pri nas ni več osmi v letu). 4. Ime svetnika, ki ga upodabljajo z medvedom, je pa tudi ime francoskega skladatelja; japonski denar, stoti del- jena. 5. Pol ust; kratica pri imenin; pojdi! italijansko in franc.); zajec ju ; jima, zebra pa ne. 6. Življenje (po hebrejsko, nam je žensko ime po naši prvi materi); milost (po hebrejsko; zdaj je žensko ime). 7. Črke ga tvorijo; hud dež. 8. Nemška kratica za konjsko silo: vprašalnica, tudi kemični znak in kitajska dolžinska mera; osebni zaimek; pritrdilnica. 9. športnik; moško ime (iz grš.). fo. Planet in prvina; del pohištva, li. Industrijska rastlina; smuči (norv.); moško ime (vladarjev); prvo dvoje skupai pomeni: od prejšnjega leta; zadnjih pet črk pomeni japonsko ve? lemesto.
Navpično: 1. Priimek in ime francoskega slikarja ekspresionista (1848. do 1903.). 2. Lepotičje, nakit; lepa ;;vrtna cvetica. 3. Adamov sin; pesnitev ^ isto kakor prvo pri 11. vodor. 4. Časovna enota; iz dragocene tkanine. 5. Ploščinska mera; lepe postave. 7. Kemični znak za baker; pogost slovanski priimek, med drugim ruskega lirika in slikarja ter bolgarskega pripovednika in pesnika. 8. Tuje moško ime; imeniten južni sadež. 9. Nič (po nemškem)kemični znak za lahko kovino; število. 10. Grški_ velikan, ki si je v boju s He-raklejem ob dotiku z zemljo pridobil vedno novih moči; Dostojevskega roman (nevednež, bebec). 11. Italijanski skladatelj (1858.—1919., Bajaz-
zo).
*
ZLOGOVNICA
1.	3.
Z
in enonogi
9. Stala je vzravnana na eni nogi in raztezala ročici.
10. Vojaček je bil pa prav tako trden na eni nogi. Niti za trenutek ni odmaknil oči od plesalke. Ko je udarila polnoč, se je na lepem odprla tobačnica in iz nje je
skočil majhen črn vražiček. V tej tobačnici namreč sploh ni bilo tobaka, temveč vražiček. In to je bilo tisto Imenitno.
»Kositrni vojaček,« je dejal vražiček, »brzdaj svoje oči!«
Valje prihodnjik.
II professore Justi ha inventato »lopo molti anni dl lavoro lin anello mt-raviglioso di rare materie prime, con il quale ha costruito una specie di moto perpetuo. Questo anello e gia dl per se un disereto conduttore di elet-tricita. Se lo raffreddiamo nell’idroge-no licjuido fino ai —260 gradi, esso non offre piu nessuna reslstenza. Di fronte ad una temperatura cosi bassa — vicinissimo allo zero assoluto — esso perde infatti molta parte della sua proprieta e si sottomette alle leggi spe-ciali della natura.
Qesto anello e pošto in un cilindro di vetro, pieno di aria liquida, e viene poi ricoperto con un cilindro di ferro munito del magnete e deH’indotto. In-nestando la corrente elettrica l’indotto; provoca nell’anello una corrente circo-j larc. In tal modo 1’elcttroma gnete puo« sopportare addirittura 8 kw. QuandoJ !a corrente normale viene interrotta 11J magnete ritiene ancor sempre tutto 11; carico, poiche 1’anello freddo e un con-i duttore eccessivamente facile ed in es-, so circola ora senza interruzione, una! corrente della potenza di varie centi- J naia di ampere. La corrente continuera; a circolare senza fermarsi e senza di-i minuire d’intensita finche Sara man-J tenuto, con l’idrogcno lifluido, la ne-; cessaria temperatura di — 260 gradi. ;
Prescindendo dalla spinta iniziale dal; fuori, trattasi dunque, di vero moto; perpetuo.
Profesor Justi je po večletnem delu iznašel iz redkih prvin čudovit prstan, s katerim je sestavil nekakšen perpc-tuurn mobile. Ta prstan je sam po sebi zmeren prevodnik elektrike. Ce ga pa v tekočem vodiku ohladimo do —260 stopinj, tedaj ne nudi nobenega upora več. Pri tako nizki toplini, ki se pribil; žuje mrazu v vesoljstvu, namreč izgubi mnogo snovi svoje lastnosti in se podreja posebnim prlrodnim zakonom.
Ta prstan položi v steklen valj, poln tekočepa zraka, čezenj pa trdno povezne železen valj z magnetom in tuljavo. Ko vključi električni tok, vzbudi tuljava v prstanu krožni tok in elektromagnet more nositi kar 8 kil. Ko profesor redni tok prekine, maenet se vedno obdrži vse breme, kajti mrzli prstan .te čezmerno prevoden in v njem sedaj kroži brez prestanka tok jakosti več sto amperov. Tok bo krožil brez nehanja in upadka vse dotlej, dokler vzdržujemo s tekočim vodikom potrebno toplino —260 stopinj.
Torej — razen začetne izpodbude od Kimaj — nravi perpetuum mobile.
A, a, a, a, a, ba, bil, ča, dar, dt, do, dra, dr o, dro, d uk, d vi, e, sta, s/o, go, god, haj, lian, in, ist, ja, ja, ?<*• hi, ti, li, lo, lo, mu, me, mik, mur, na, ne, pril, ra, rad, re, st/t, sre, &tra, ta, tol, tre, u, u, vi, vne, v or.
Iz teh zlogov sestavi 22 besed teh pomenov: 1. Evropska severna dežela; 2. kitajski veletok; 3. sporazum. 4. otok; 5. del pluga: 6. gorečnost! 7. rusko mesto; 8. drobne reci; JJ* zver; 10. sebičnež, 11. nezgoda; 1« srednjeevropsko gorovje; 13. nasprotno od napredovanja; 14. kis; 16. oblast vo; 16- muzika; 17. ropar; 1»> ovijalka; 19. mesec; 20. kamela; velika dežela; 22. hišna naprava.
Prve in tretje črke navzdol sestav* ljajo ljudski vremenski pregovor.
Rešitev ugank iz preišnie številke
Križanka: Voiloravno po vrsti: 1,
'pečat. 2. ropar, orehi. 3. iti, Hela, at- f ' gpodar, ta 5 AskamJ, sin. ti. os, n. c«. 7 ; Bosanec. 8. te, postrani, 0. oh, A»ie,
* 110. Vttrnu zvoki. 11. arije, otrok.
! Čaroben lik: 1. mol. 3 maiaC. a. ko***
} 4. Jarek, 6. ček.
10. XII. 1942 XXI.
DRUŽINSKI* TEDNIK
ŽIVLJENJSKE RESNICE Z VSEH VETROV
Siromašen biti pomeni, da nimaš dovolj. Torej je lahko siromašen tudi bogatin.	t
Poštena neumnost je pač še zmerom več vredna kakor napačna modrost.
•
Mnogi ljudje ravnajo s svojo dobro vagojo kakor s pražnjo obleko. Nataknejo jo samo za praznične priložnosti.
•
Le tedaj si drzni vsakemu človeku r obraz povedati resnico, če jo sam preneseš.
Pogosto, kadar nam razum odpove, nam pokaže čustvo pravo pot.
Ljubezen je slepa, ljubosumnost vidi prikazni.
Predsodek je zmerom znamenje šibkosti.
Kdor sam sebe graja, upa na tihem, da mu bodo drugi ugovarjali.
Laž je orožje slabičev.
Upanje v hvaležnost je nehvaležnost.
Vedrost je počitek. Veselost pa hrepenenje po počitku.
Delati pomeni, izpolnjevati življenje i vsakdanjimi dolžnostmi.
Radosti so naša krila, žalost naše ostroge.
0
Besede sicer ne lomijo kosti, utegnejo pa zlomiti srce.
•
Molčanje utegne biti modro, pa tudi strahopetno.
•
Nihče nima toliko sovražnikov kakor resnica.
Ce že moraš rezati, izberi takoj estet nož: rana se bo laie zacelila.
Modri je zmeren tudi pri dobrem.
NA3 NAGRADNI NATEČAJ
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen v te) rubriki, plačamo 10 lir
Močnik s cvetačo
Deni v skledo 30 dkc enotne moke ter ubij jajce. Mešaj z vilicami, da dobiš svaljke. V kozici razbeli žlico kakršne koli maščobe in praži na njej polovico svaljkov tako dolgo, da lepo zarumene. Potem dodaj Se ostale svaljke m zalil z dvema likoma tople vode Vse skupaj pusti vreti 15—20 minut. I osebei skuhaj majhno cvetačo, ki io narežeš na drobne koščke. Kuhano odlil in jo stresi v močnik. Vse skupaj osoli, dodaj dva pretlačena paradižnika ali žlico paradižnikove mezge in še malo prevri. Močnik je okusen in nasiti ji v in bo vsakemu všeč.
M. V.. Ljubljana
Dobri keksi za praznike
Iz pol kilograma enotne moke. 4 dkg kakršne koli maščobe, dveh žlic medu. 8 dkg sladkorja, polovice pecilnega praška, malo mleka ali pa tudi kakšnega mlečnega nadomestka, nastrgane limonine lupinice in vanilijeve-ga praška zamesi testo. Razvaljaj ga za nožev rob. zreži na razne oblike in speci v vroči pečici. Keksi so zelo okusni in tudi času primerni.
S. N.. Ljubljana
Nekaj praktičnega za na tre!
»Joj kako je to praktičnok ml je ^kla že marsikatera gospa na trgu. Kaj naj bi le to bilo in zakaj je tako praktično?
Na košaro za na trg sem priSila z močno vrvico prav lično torbico. Iz močnega blaga sein vrezala torbico, ki Je 2j cin dolga in 15 cm visoka. Zapeti j° z Bumbom. če pa imate za-
#§£v V' 'ffiriss
JIMe In
tična samo za to. da “nart f »t spravi,ene razne drobnarije? pa? pa tudi zato. ker varuje obletfo. ki g” tako rada drgne ob košarico.
# A. S.. Ljubljana
Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, plačajo 10 Ur. Znesek lahko dvignete ta: ~2l.p° objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere vec takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične cospo-flmje. Ljubljana. Poštni predal 315.
— ■ 1 — ---------------
Krvni pritisk raste da paloači
N®kaj o zdravem spanju
r,e^enica pravi, da je spali « E. j Polnočjo nniboli zdravo spalo« či i naiveč zaleže. Nemški fizio-ie	n,iUnn le 1)8 ®e dalje iu
i srnini2L ?. v®žllil1 odkritij v zvezi
“Majem. Predvsem priporoča, da bi
hodili spat s • sončnim zahodom in vstajali o j>olnočL Takšno spanje imenuje »naravno spanje«, zakaj ko sos-ce zaide, se morajo vsa živa bitja odpočili, in ko se poraja, se morajo zbuditi. V tej Steekmannovi trditvi je je mnogo resnice, čeprav ni prikladna za našo delovno in življenjsko razporeditev. Spanje pred polnočjo je velike važnosti za nas. kakor je ugotovil tudi nemški profesor Kretz. ki je raziskoval ritem krvnega obtoka pri zdravih in bolnih ljudeh in ugotovil marsikaj zanimivega.
Pri svojem raziskovanju je prot. Kretz dognal, da bolezni srca in motnje krvnega obtoka povzročajo napade v določenih obdobjih. Nočna naduha, ki napada bolnika iznenada, v spanju se pojavi navadno okrog polnoči. Tu-*di nepomembnejši pojavi, kakor močno utripanje srca zjutraj, potem ko ostanemo, med oblačenjem ali umivanjem, spadajo v to vrsto napadov. To smo doživeli že skoraj vsi. Odrasli navadno po neprespani noči.
Vsak človek mora sam sebi izprašati vest. Do polnoči se počutimo utrujene. potlej pa nastopi nekaka »mrtva točka«. Ko to prebrodimo, nam ni težko bedeti do jutra. Ta pojav je splošen, zato je tudi vzrok splošen, in sicer v vsakdanji življenjski črti. v času. ko se zaključuje dnevni ritem življenja.
Jako zanimivo je spremljati pritisk krvi in delovanje srca.
Eno in drugo se začne z vzhodom sonca okrog štirih zjutraj in doseže »popoldanski vrhunec« okrog dvanajste do štirinajste ure. Po kratkem odmoru se začne naglo vzpenjanje do drugega vrhunca. Najvišjo točko pa doseže okrog polnoči. Po tem torej vidimo, da čas okrog polnoči teiia največ krvi in da je tedaj njen pritisk najjačji. Potlej urno pada in doseže najnižjo točko ob treh zjutraj. Isti tok ima tudi poraba kisika.
Kakor torej vidimo, se začne dan našega telesa jako zgodaj. Njegovo delovanje raste postopno in zato naj so nikar ne čudijo tisti, ki puščajo svojemu temperamentu na izbiro, da se krvni obtok z njimi pošali. Žile so •zjutraj ozke in ne morejo vršiti naj-večjega napora, kar ga zmorejo. Ce to od^ n jih zahtevate, mora priti na pomoč srce. ki začne burno utripati.
To dejstvo pojasnjuje, zakaj dose-zajo športniki svoje najboljše rezultate popoldne. Tedaj sta srce in ožilje na višku svojega delovanja. To tudi dokazuje, kako važna ie jutrnja telovadba. Z njo poživite krvni obtok in pripravite telo na delo. Vsi. ki jim zjutraj jako utripa srce. naj v svoj jutrnji program uvedejo telovadbo, najbolje dilialne vaje.
Spanje igra' važno vlogo v našem življenju. Zato ni dobro, da največji pritisk krvi. to se pravi čas. ko ie porabo kisika največja. doživimo bitd-o'- Najbolje je, če ta čas prespimo. Spanje pred polnočjo ima tudi to prednost, ker smo tako menjanje obtoka krvi razdelili na 5 do 6 ur. Razen tega se kri ponoči nabira v pljučih in v nogah in to olajšate s tem. če ležite. Zbiranje krvi v posameznih delih Mesa ima svoj namen, ker tako raabremeni delovanje srca. ki potrebuje odmor. Ta rta j popolnejši stroj potrebuje vsaj eno uro počitka. Če varčujemo srce pred polnočjo, mu bo laže zdržati »polnočni višek«, ko ie njegovo delo najtežje. Zato naj velja pravilo: kdor bi rad dolgo živel, naj hodi spat pred polnočjo!
NEGA OBLAilL
Snažite klobuke, obleke, čevlje in plašče o pravem času!
če vas je dež napral v vašem novem klobuku, se nikar ne ustrašite. NI še izgubljen, če le klobučevinast, ga na-tlačite s tankim papirjem in s krajci obrnjenega navzgor sušite v topli sobi, nikakor pa ne pri peči. če je potrebno, lahko krajce klobuka znova polikate, v večini primerov je pa dovolj, če jih poščetkate z mehko ščetko. Veluraste klobuke osvežite tako, da jih držite nad paro in potlej oščetkate s prav mehko ščetko ali čisto platneno krpo. Z belih klobukov odstranite madeže z zmesjo magnezije in bencina. Madež namažite s to zmesjo in zdrgnite s staro zobno ščetko.
(Ti trije modeli so risani Urečno za »Družinski tednik« in niso bili 8c objavljeni.) Za praznike bo prav prijetno doma, če boste imele domačo obleko, v kateri boste ljubke In kar je prav tako važno, toplo vam bo. Naši trije modeli domačih halj so za to ko nalašč. Prvo si lahko sešijete iz stare plesne obleke, drugi dve pa iz volnenega blaga, ki ga okrasite s svilo in pošitki.
Obleke in plašči
Predvsem je važno, da volnenih in tudi drugih oblek ne nosite dva dni zapovrstjo. Kdor menja obleke, jih varčuje. Ko obleko slečete, jo prezračite. Potlej lo obesite na obešalnik, in sicer tako, da visi lepo vzravnana kakor na telesu.
Mokre obleke sušite v topli sobi, ne pa' blizu peči ali na soncu. Likajte jih Sele popolnoma suhe. Z blatom oškropljene plašče in obleke najprej oščet-kajte, nato pa na lice polikajte z vlažno krpo.
Pletene obleke in volnene jopice bomo varčevali s tem, da nove preple temo z istobarvno nitjo na komolcih. Ce niti nimate, ker ste kupili jopico že narejeno, podšijte kos blaga na vsakega izmed komolcev.
Svetlikajoča se krila in obleke po pravimo tako, da jih oščetkamo s ščetko, ovlaženo v tejle tekočini: zmešajte 3 dele vode, en del salmijaka in en del bencina. V to tekočino lahko namočite tudi krpo in z njo zdrgnete svetlikajoča se mesta. Nato zlikajte z vlažno krpo.
Varčujte čevlje!
Preden prvič obujete čevlje, jim s smirkom zdrgnite podplate in namažite s firnežom nekajkrat zapovrstjo. Podplati tako ne bodo propuščall vla ge, bodo mehkejši in bolj trpežni ter ne bodo škripali. Bazen tega je dobro če že nove čevlje natrete z dobro kremo za čevlje, čim mehkejše je gornje usnje, tem finejšo ščetko morate uporabljati.
Brž ko čevlje sezujete, jih denite na kopito. Lakaste čevlje nagačite s papirjem, če so čevlji vlažni, jih nikakor ne smete sušiti blizu peči, ker postane usnje trdo in začne pokati Ce so športni čevlji le otrdeli, jih pazljivo namažite z ricinovim oljem in kmalu se bo usnje spet zmehčalo.
Predvsem pa pomnite: ni dovolj, da čevlje samo vsak dan očistite in namažete. Po nekaj mesecih se na kozi nabere plast prahu, maščobe ih blata: to plast je treba odstraniti s terpen-
tinovim oljem in šele potlej namakati s kremo.
Gumijasto obutev umivajte z mlačno: .vodo. Hranite jo na hladnem, preko poletja jo pa korenito namažite z glicerinom, da ne bo pokala.
čevljev iz irhovine (semiš) ne smeteh čistiti vlažnih. Ko so suhi, jih oščet-: kajte z žično ščetko ali z radirko. Madeže snažite c bencinom.
Kute in šali
Nikoli jih po uporabi ne zvijte, temveč razobesite v omaro, kjer nai bo na vratih pritrjena vrvca, nalašč za obešanje rut. Rute iz umetne svile perite v mlačni milnici. Ko boste splakovali, kanite v vodo malo kisa.
Volnene rute perite v vodi, ki ne sme biti toplejša od 35 stopinj. Za pisane rute raztopite v vodi do 25 gramov mila na 3 do 4 litre vode.
Krzno
Krznene ovratnike, čepice in plašče, v katerih vas ie dež napral, ali se je na njih stajal sneg, najprej dobro otresite, da izgine poslednja kaplja. Plašč najbolje iztepeta dve osebi. Krzno obesite in sušite na hladnem. Madeže odstranite s krzna na dva načina: krompirjevo moko segrejte in Jo srednjetoplo posipajte po madežih, ce je vse krzno umazano, posipajte kos za kosom. Po kratkem času iztepite in oščetkajte. Namesto krompirjeve moke lahko vzamete tudi otrobe. Drug .pripomoček je kaša iz žaganja in bencina, s katero zdrgnete madeže. Bencin hitro^uhlapi, žaganje boste pa iztepli
Rokavice
Ko slečete rokavice, jih takoj shranite. Nikoli ne pustite, da bi se prsti obrnili narobe. Ko kupujete rokavice, takoj vprašajte, kako se čistijo ali pe-rejo. Barvaste rokavice iz tkanine se najbolje perejo v mlačni milnici, ki ste ji dodali malo kisa. Volnene rokavice perite prav tako kakor volnene obleke. Rokavice glacč nataknite na roko in jih zdrgnite s čopom vate, namočene v bencin, ali pa s tetraklorom.
Za spretne roke
Sama si sešij tople golenice!
* Iz košarice za Šivanje...
... bomo vzele škarje, nitko in šivanko, iz skrinje obrabljeno volneno krilo, jopico ali moške hlače ali pa morda celo nov kos blaga, ter si ukrojite — golenicej zakaj prišla je zima in z njo potreba po toplejši obutvi.
Tudi letos bomo zelo nosile golenice iz blaga, ki si jih bomo z nitko, šivanko, potrpljenjem in dobro voljo sešile čisto same. Iz hvaležnosti za pozornost in trud nam bo-° vso zimo prijetno grele noge, nas varovale prehlada in pokrivale stare, ze hudo na vidnih mestih pokrpane nogavice.
Po možnosti bomo izbrale ne preveč mečkavo blago in pazile pri krojenju, da bodo tekle vse nitke navzdol. Morda tiče kje raztrgane smučarske hlače: boljše dele porabimo za lice, a slabše in obrabljene dele za podlogo, ki jo krojimo za pol centimetra ožje. Da se lepše oprimejo noge, posebno če hočemo-^ napraviti visoke, jih ukrojimo iz štirih delov. Kupimo dve primerni zadrgi. Pri krojenju pustimo 1 etn širok rob za šive: na zunanji stra-
ni, kjer bomo všile zadrge, pa pustimo rob 2.5 cm, ker bomo šivale tako, da bosta zadrgi skriti pod robovi.
Vse sešite vrhnje dele in enako
jimo iz enojnega, dovolj trdnega blaga, to najbolj sitno delo odpade. Ko smo končno s tem povsem zadovoljne, jih skupno s podlogo ie enkrat na lice prešijemo ob obeh
sešite dele podloge zlikamo po od- 'trane,h šiv,6v- da bodo trdnejše. Se-
daj jih pazljivo zarobimo spodaj, blago proti blagu, prišijemo zadrgi, tako da sta — kakor že rečeno — čimbolj skriti pod robovi, vendar pa tako, da se gladko odpirata in zapirata. Na oba prednja dela pritrdimo na roko 10 cm dolgo, 2 cm široko temno ela-; stiko in ko je to gotovo, zarobimo; zgoraj. Vrhnji deli so daljši od pod-; loge, zato jih preprosto zapognemo in z gostim križnim vbodom prišijemo na podlogo. Tudi tu s strojem prešijemo na lice, in sicer s takim robom, da v primeru, da so nam golenice zgoraj nekoliko preširoke, potegnemo skozi rob vrvico in jih s tem nevidno zožimo.
Golenice, za katere se dobi enoten kroj v uredništvu (za ceno 1 lire), so prirejene za čevlje z visoko peto in so jako lične. Kroj si bo lahko vsaka sama po svoji nogi zožala ali razširila.	Mila
SAH
Urejuje A. Preinfalk
Aljehinova turnirska pot
1892,—1942.
Dr. Aljehin je pričel šahirati že kot dete in ko mu je bilo dobrih petnajst let je bil že mojster in to ruski mojster, kar je bilo še več vredno, če pomislimo, da je bil šah tudi pred vojno v Rusiji na najvišji stopnji. Leta 1910. le začel nastopati na mednarodnih bo jiSčih in jim je ostal zvest do današnjih dni.
Aljehinova turnirska pot je blesteča in sijajna tako po uspehih kakor tudi po izvrstnih Igrah. Nismo v zadregi za briljantne partije, pretežka je le izbira. Odločili smo se za spodnji partiji. Prva je z ruskega šampionata, kipetn ln divja, druga pa z njegovega zadnjega evropskega turnirja, dognana in ostra.
INDIJSKA IGRA A. Aljehin—H. Lowenfiseh
Petrograd, marec 1912,
1. d4, c5. 2. d5, Sf6 (dandanes igramo eS). 3. Sc3, d(i. 4. e4, g6. 5. f4! (oster poseg v središče, črni zavrača e5). Sbd7. 6. Sf3, a6 (na Lg7 bi beli
Sritisnil z 7. e5, de5. 8. fe5, Sg4. 9. e6, de5. 10. Lb5+ itd.). 7. e5, de5. 8. fe5. Sg4. 9. e6, Sde5. 10. Lf4, SXf3+. (Ali Lg7. 11. De2! SXf3+. 12. gf3, Sf6. 13. ef+ in 14? 0 0 0.) 11. gf3 (11. DX13, fe6! 12. DXg4, e5), Sf6. 12. tc4! Ie6. (Bolj zvito bi bilo Lg7 in na 13. ef74-KXf7. 14. d0-l-, e6 itd.)
, 13. de6, Db6 (menja dam tudi ni :zadovoljiva: DXdl+. 14. TXdl, Lg7. 15. Lc7, 00. 16. Lb6! itd.). 14. De2!f DXb2? (kakor največkrat, je taka požrešnost pogubna, seveda jo beli ovrže z genialno Kombinacijo, ki je vreden posnetek Andersenove nesmrtne partije s Kieserickim; previdnejše bi bilo; Lg7 z 0-0). 15. Sb5!! (ne pa bojazljivo 15. Kd2?, Sh51. 16. Le5, Lh6+, 17. Kd3, LXe6!. 18. LXe6, Td8+ s prednostjo), DXal+ (abfi. 16. LXb6 + . Kd 8. 17. Tdl + , Ld7. 18. Le5, Db4 K 19. c3, Dh4+. 20. Lg3 itd.).
16. Kf2, DXhl (Db2. 17. Sc7t- Kd8. 18. Tdl+ in SXa8 je tudi brezupno). M« Sc7+, Kd8. 18. Dd2+, Ld7. 19. ed7, e5 (SXd7. 20. Le6 z matom). 20. Se6 + , Kf7. 21. d8D + , XXd8. 82. DXd8+, Kf7. 23. SXf8 + , Kg7. 24. De7 mat. Beli je strahotno maščeval trdnjavi.
DAMSKI GAMBIT Dr. Aljehin—B. Rabar
Monakovo, september 1942.
1. d4, Sf6. 2. c4, e6. 3. *3 (moderna katalonska igra, ki se je tudi na rao-■nakovskem turnirju imenitno uveljavljala), d5. 4. Lg2, dc4. 5. Da4+ td7
(črni se vzgleduje po Aljehinovi obrambi proti Jungeju; s 8bd7 pride čr-;ni laže do protiigre, vendar za ceno večje kompliciranosti, ki je pa proti Aljehinu tvegana, če ni igralec ravno levje srčnosti). 6. DXe4, Lc6 (lepa ; kupčija bi bila, če bi beli hotel menjati I).
7. Sf3, Ld5 (Aljehin je tu nadaljeval s Sbd7. 8. Sc3, Sb6. 9. Dd3, Lb4 itd., kar dela lepši vtis, kakor pa umetni manevri s tem lovcem). 8. Dd3. c5.
9. Sc3, Lc6 (črni je res izvedel c5, toda lovec mora zgubiti še eno notezo>
10. 0-0, Sbd7. 11. Tfdl, ed4. 12. 5Xd4| LXg2 (čmi se je torej znebil zoprnega lovca, toda beli je zato mnogo bol;e razvit in pritiska zlasti na liniji d). 13. KXg2, Le7. 14. Df3, Db6. (2e večkrat smo opazili, da v sličnih obrambah izvira večina težav iz tega, da čmi ne more najti primernega mesta za damo. Tudi v naši partiji se Ra-barju nič bolje ne godi.)
15. Le3, 0-0. (Na DXb2? bi dama zašla: 16. Scb5 z grožnjama 17. Sc7 i-,in 17. Tdbl; poskusiti bi se pa dalo ;Da6 in na 17. Sdbd, Tc8. 18 SXa7’ TC5!) 16. Sf5, Lc5. 17. Sa4, Da5,V SXc5, SXc5 (dozdevno se je črni kar dobro izmazal, toda kakor je pri Alje hinu tolikokrat na vrsti, so izvije presenečenje čisto na drugi strani. Pred stavi jati si moremo, kako je potem f Aljehinom težko igrati, ker se moraš ; neprestano bati, da ne nasedeš n3 ;skrito mino).
19. SXg7J, KXg7 (čmi nima izbire). ;20. Ldi, Sce4 (Scd7 ovrže 21. Le3 s TX^7)- 21. DXe4, Df5 (da prepreči .najhujže, se črni zateka v slabo konč Inico). 22. DXf5, ef5. 23. Taci, Tfe8. ;24. Tc7 (to je močnejše kakor e3, ker ; je vedno treba stremeti za aktivno pozicijo, razen če bi se izgubljenemu nasprotniku s tem tudi ne odprli preve-£W izgledi na protiigro), TXe2. 25, TXb7, Kg6. 26. LXf6 (skakač mora ;Proč, saj lahko postane na e4 preveč neprijeten), KXf6. 27. Td6+.
| Rabar se Je tu morda malo zgodaj vdal pričakovati pa res ni imel kaj, kljub temu, da je v trdnjavski končni ;ci; predvsem ima kmeta manj, a kmeta f5 in a7 sta šibka in ju lahko beli osvoji, n. pr.: Kg7. 28. Tdd7, Tf8. 29. Kf3, Tc2. 30. a4 in b4 in dam ,ska kmeta hitro prodreta. To je spet •ena izmed onih partij, pri kateri poraženi sploh ne zagreši otipljive napake, pa vendar kar nekako mimo ;grede izgubi. To je samo dokaz, kak« se ze neznatne napake v otvoritvi utegnejo bridko maščevati. Včasih j« kriv kar celotni obrambni sistem — Ikakor najbrže tu.
prtih šivih. Ko pazljivo spenjamo golenice na podlogo, tako da jih držimo zelo upognjene navznoter, jih večkrat pomerjamo. C« pa kro-
če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, sezite po »Družinska*«
Medtem ko Je avto skoraj neslišno drsel po znani ji pokrajini, se iz ravnine in plodnih polj povzpel po ostrih ovinkih v hribovitejše predele, je Janina molče opazovala svojo Po poli sestro. Sedela je zleknjena v kot v sinji obleki iz šantunga in je bila videti kakor lepa podoba.
Ta vitka, izredno ljubka deklica je bila na prvi pogled res nedopovedljivo lepa, tiste siiajne lepote, ki jo težko prezreš. Imela je vitke noge z drobnimi gležnji in visokimi narti, nežne, bele, lepo oblikovane roke in čvrst, snežno bel vrat. Bujni lasje so bili pšenično plavi, neugnani in lahno kodrasti. Pod belim čelom so nekoliko začudeno in zdolgočaseno gledale v svet velike, sinje oči, ki skoraj nikoli niso izpremenile svojega izraza. Na rdečih, sočnih ustnicah ji je skoraj zmerom trepetal lahen nasmeh in razgaljal blesteče bele zobe.
. Da, Janina je morala priznati, da je njena po poli sestra lepa ko boginja, lepša od nje. Vendar je tej tepi sliki manjkalo nečesa, globine in duha. Elina je po svoji materi podedovala poleg vse njene lepote tudi njene napake: počasnost mišljenja in komaj opazno omejenost, ki se je izražala posebno v njenih brezizraznih velikih očeh in polodprtih ustnicah, smehljajočih se tjavdan.
Kakor koli že, to mlado dekletce j <4 bilo s svojo lepoto, ogromno doto in industrijsko mogočnostjo svojega očeta v tedanji francoski družbi imenitna zenitna .partija1. Elina tudi nikoli ni skrivala, kako rada bi se mlada poročila, zato se je Janina zelo začudeno vpraševala, kako to. da je tako izpremenila svoje mnenje o taka vaznem problemu. Gotovo se je lepa Arletta potrudila, da bi ji izbrala kar se da imenitnega ženina s kar se da blestečim naslovom...
Zdaj so se pripeljali že skoraj do gra^eme. Avto je smuknil čez dvižni most, ki je ostal še iz starih Časov skoraj takšen, kakor je bil tedaj.
Nova graščakinja je namreč trdila, da je prav ta most najboljši dokaz plemstva de Bergerjevih, in ni dovolila, da bi ga prenaredili. Samo okrog železnih verig je dala zasaditi glici-nije m vrtnice ovijalke, da bi pode-lila. nekoliko romantike tej idilični sliki iz nekdanjih dni.
In res se je človeku zazdelo, kakor da vstopa v zaklet grad speče Trnju]-,	-	.	,Jlav	Je	Jmc
cice, tako bujno so cvetele drobne, Janina. »Ti, ljuba moia Ki m;
ovijalke in zavijale zelo mlada in ne čutiš'odgovornosti vhod v graščino v nežno rožnato ko- ki si mi jo naložila *
10. XII. 1942-XXI
preno.
Grad sam Je bil nekoliko prenov-Jjen, tako je bila nova tudi velika, prostrana terasa, vodeča iz salona naravnost na vrt. Ostali so pa še stari stolpi, stolpiči, oviti z vzpenjal-kami, zelenim bršljanom in vijoličastimi glicinijami.
Ko sta izstopili iz avtomobila, je Elina prijela Janino pod roko in jo odpeljala naravnost v njeno sobico.
Ta sobica je ležala v tretjem nadstropju in je gledala na severno stran. Sonce je k redkokdaj posvetilo vanjo, ker je metal senco nanjo velik, okrogel stolp, eden izmed štirih grajskih stolpov, med katerimi so bili okopi. Bila bi celo nekoliko mračna, če se ne bi bila prav pod njenim oknom razbohotila velika vrtnica-ovijalka in izprožila svojih vejic in vršičkov celo v gobo, sikč na pološčeno pisalno mizico iz mehkega lesa.
Ta sobica je bila razen prostorov za služinčad naj skromnejša v vsem gradu. Vendar se Janina nikoli ni pritoževala zastran nje, čeprav je bilo gospodu de Bergerju pogosto nekoliko nerodno, da stanuje njegova prva hči v tako zakotni izbici. Janina ga je pa vselej sama rešila iz zadrege, zatrjujoč, da je vsa navdušena za to izbico, ker je edina, ki v njej .rasto vrtnice*. Resnica je bila. da se je Janina s sobico sprijaznila samo zaradi te vrtnice, sicer se ji je zdela nekam otožna in mračna. Nikakor on ni zamerila očetu, da je dodelil drugim gostom lepše in sončnejše sobe m da sta Elina in Gaston vse leto stanovala v razkošnih sobanah v pritličju.
»Uf,« je vzkliknila in zalučala svoj ročni kovčeg na posteljo, pregrnjeno z .dragoceno preprogo iz časa Ludo-vika XV. Tako sem vesela, da sem tukaj!«
Odprla .je omaro, skrbno obesila vanjo svojo sivo -volneno jopico, odložila klobuček in rokavice, nato se je pa obrnila k svoji sestri, jo prijela za obe roke in posadila k sebi.
»In zdaj,« je vzkliknila in jo vso objela s svojimi toplimi, rjavimi očmi, PMPoveduj, ljubica moja!«
»Hočejo me poročiti!« je spet vzkliknila Elina m se nakremžila.
»Saj to vendar ni takšna tragedi-ja!« je odgovorila Janina, skušajoč jo potolažiti,
»Ti govoriš tako, ker ne veš... Poročila naj bi se z nekim inženirjem, ki ga sploh ne poznam, ki nima ije naslova, ne družabnega položaja, ne premoženja...«
Janina,jo je presenečen« pogledala.
»Kdo ti pa vendar vsiljuje takšnega moža?« je vzkliknila.
»Oče! Menda je zblaznel!«
Janina se je oddahnila.
»Oh, ce je samo oče...«
»Saj je. tudi mama za to,« je ogorčeno vzkliknila Elina in obrnila lepo glavico k Janini.
»Tvoja mati?« se je začudila Janina. »Ona dovoli, da se poročiš s človekom,. ki ga ne poznaš, ki nima naslova in družabnega položaja? Tegfc skratka ne morem verjeti! Zakaj vendar vse to?«
»Videti je, da tiči za tem neka trgovska kupčija, sama ne vem, kaj, kaj voh, da nimam pojma o takšnih stvareh... toda rekli so mi, da bo očetova tovarna kmalu na psu, če ne bomo sprejeli tega človeka v našo družino,«
»Očetova tovarna, ena najlepših na Francoskem?«
»Da, In naše premoženje, to pre-! mozenje, ki o njem pravi Gaston, ,da
ffn Tli	*	K J i. 1 • y l
bom osvojila srce tega gospodiča, ki bo drevi prišel k nam na večerjo.« Vsa prepadena je vzkliknila Janina: .»Elma neverjetne stvari mi praviš! Le kako bi mogla tvoja poroka s tem nepomembnim človekom rešiti naso družino poloma?«
Elina je izgubila potrpljenje; lepi obraz .ji je zalila rdečica jeze.
»Saj tudi jaz tega ne vem! Kako naj se znajdem v njihovih trgovskih računih? Oče in mati sta mi pridigala vse to dve uri in na koncu sem razumela še manj kakor v začetku. Od vsega sem doumela samo eno: grozi nam huda nevarnost, propadli bomo, ce ne bomo ustregli temu človeku.«
»Tebe bi žrtvovali!« je vzkliknila Janina ortorčeno. »Zakaj? Zakaj?«
»No, vidiš,« je nekoliko pomirjeno odgovorila_ sestra, »tudi jaz sem se tako vpraševala. In še sem se vprašala: zakaj prav mene?«
In na vprašujoči pogled svoje se-Je nadaljevala: »Saj nisem jaz edino dekle v tej družini. In celo mlajša hci sem. Kadar je treba rešiti cast kakšne družine, pridejo najprej na vrsto prvorojenci...«
»Kaj?« ie vzkliknila Janina in šinila kvišku. »To si rekla?«
se jeziš?« je hladnokrvno zategnila Elina, »Menda vendar ne zahtevaš od mene, da bom pustila, naj store z menoj, kar hočejo, ne da
o1 s!ii A1 Posebno zdaj, ko sem se odločila za nekaj tako idealnega...«
Janina se je vsa nasršila. »Prav. prav,« je suho deiala. »O tem mi bos pripovedovala pozneje... Zdaj mi
vorili?«la'1S1’ kaj S° na t0 odK°-»O, očeta ni bilo treba dolgo prepričevati... Vseeno je, katera izmed njegovih hčera mu pridobi izgubljeno bogastvo. Mama je bila bolj trmama? ™ in ■ se tebe vmešati vtozade-o. Rekla je, da ti s svojim značajem .,SV0J° nravjo nikoli ne boš privolila v takšen predlog...«
»In prav je imela,« je vzkliknila moj
. .	itiš	_____
logom!«1 na^°^a s takšnim pred-
»Zakaj?« je naivno vprašala Elina. »Zakaj naj bi se prav jaz odločila za ta korak?«
Tolikšna naivnost je razorožila resno Janino. Z drhtečimi prsti si ie zvijala kodree, ki so ji silili v obraz: to je delala vselej, kadar je bila nemirna. In vendar se je skušala zbrati m je ze nežneje in topleje zašepetala: »Res je! Ti nisi kriva, ljuba moja! Zd i. se ti čisto naravno, da odložiš na moje rame to breme, saj sem jih do slej tako radevolje nosila. Niti spomnila se mai, da bi mogla odbiti tvojo prošnjo, ker se nisi. domislila, da gre za vse moje življenje, za mojo usodo za mojo osebnost, še več, za mojo nravno čistost! Meni se zdi ta trgovska kupčija nesramna! Jaz sebe ne prodam!«
»Oh!« je vzkliknila Elina otožno »vse_ poroke so bolj ali manj trgovske kupčije. Navadno prinese nevesta v zakon lepoto, čistost in precejšno doto, ženm pa naslov, dober položaj " družbi m sposobnost, naložiti nevestino doto v procvitajoče podjetje.«
. »Morda nekateri res tako delajo.« je resno odgovorila Janina. »Jaz si pa nisem nikoli svoje poroke tako zamišljala! Po mojem je odločitev za zakon m zakonskega druga tako važna, da smejo odločati samo nravni premisleki. In potem ie še toliko drugih, zelo važnih problemov: pravilna razlika v letih, izobrazba, okolje, vera... Kakor praviš, sploh ničesar ne vemo o tem mladeniču, ki nama bi ga starši radi obesil!.«
»To je vse skupaj neumnost, čisto tvojega mnenja sem!« je vzkliknila tuna zadovoljno.
»Že, že, toda mene ta neumnost pošteno skrbi,« je zamišljeno rekla Janina.
In opazujoč sončno liso, ki se je poigravala na sosednjem stolpu in ki nikoli ni mogla doseči njene izbice z vrtnicami, je .zamišljeno vprašala:
»Povej mi, Elina, kdo je zagovarjal ta načrt, mama ali oče?«
Lepe sinje oči so skoraj brezizrazno strmele vanjo. In z glasom, ki je bil za cudo podoben njenemu, je odgovorila :
»Kako naj to vem? če se ne mo-um, je bilo obema do tega, da se ta načrt uresniči.«
»Dobro, potem vem, kje sem. To pomeni, da ona zagovarja ta načrt!«
»Janina!« se je nenadno razburila plavolasa lepotica. »Prepovedujem ti, da bi tako govorila o moji materi!«
»Prav imaš,« je spet vsa krotka odgovorila Janina. »Ni bilo prav! Priznaj mi, to se mi je tokrat prvič primerilo..., Ne morem premagati ogorčenja, ko vidim, da stavijo na kocko tebe m tvojo bodočnost!«
»Ne moje!« je strastno vzkliknila tima. »N.evmorem tega tvegati! Rekla sem ti že, da imam svoj načrt...«
Lepe riave oči so jo spet pogledale prizanesljivo in ljubeče. Videti je bilo, da se Janina pač ne zna za res razjeziti.
, »Sjrotica, bila sem nekoliko nepotrpežljiva. No. povej mi zdaj, kakšen načrt unaš?«
»Moj načrt se imenuje Jean du Beauchamps! Grof je, bogat in športnik od nog do glave, član je vseh najuglednejših klubov in njegova mati...«
in si naposled za p. t okrog belega
vratu čudovito smaragdno ogrlico, ki se je tako lepo podala k sinjim cvetlicam na obleki, je že skoraj pozabila na razgovor s sestro. Slika v zrcalu Ji je bila všeč. Nasmehnila se je sama sebi, se hudomušno priklonila svoji podobi in odbrzela iz sobe.
Hitela je proti salonu, kjer so jo po navadi čakali njeni domači. Dobila je vsako leto nekaj poklonov, da je zrasla in postala lepša, oče in mačeha sta jo vselej poljubila na čelo. Gaston m Elina pa na lice. Nekaj minut so se pogovarjali o Juanu, babici m njenem življenju, potem je pa pomenek hitro krenil na važnejše zadeve. Kmalu so vsi pozabili, da je že enajst mesecev niso videli, in se niti iz vljudnosti niso več zanimali zanjo. Lila je kakor nepotrebno pohištvo, k} se ga navadiš, ker ga vsak dan vidiš m bi ga takoj pozabil, če bi ga ne bilo več v sobi...
To pot je Elina nekoliko zmešala sprejem, ko se je sama pripeljala ponjo na železniško postajo. Vendar Janina še ni videla Gastona. svojega po poli brata, ki ga je imela od vse družine razen očeta najrajši. Ko je hitela po stopnicah, ga ie zagledala, kako stoji ob znožju in si prižiga cigareto.
»Hej, Gaston!« je vzkliknila veselo.
»O, Elina!« je odgovoril, ne da bi
bil dvignil glavo.
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke. klobuke itd Škrob) io 8vnllolika sraire. ovratnike, za-pestnire itd Pere, suii. niouga la lika domače perilo Parno čisti posteljno perje io pub
tovarna JOS. RESCM LJUBLJANA
»Toda, ali ga ljubiš?« jo je začude-no vprašala Janina.
»Pravim ti, da je popoln. Eleganten, bogat, svetovnjaški. In razen te-ffa goji plemenske konje. Ena izmed *H?ane kobil je dobila lani nagrado
»Toda, ali ga ljubiš?« je Janina ponovila svoje vprašanje.
*** **	.je. pri.
znala Elma in zardela vse do plavih las.
Zdaj je nežen smehljaj ožaril Ja-ninin obrazek. Pobožala je svojo sestro po glavici in nežno dejala: »Potrudila se bom, da bom uredila to stvar, mala moja!«
i res-i, j® razveseljeno vzklikni. Ia Luna. »Torej se boš res ti žrtvor vala namesto mene?«
»O, ne!« je vzkliknila Janina, toda Elina je že tekla po stopnicah in je ni več slišala.
VI
Življenje ie tako čudno...
. Janina je vzela iz kovčega obleko iz belega organdija, posejano z drobnimi sinjimi cvetlicami, podobnimi spominčicam. Oblačila se je hitro, toda previdno, brez kakršne koli pomoči. Vedela je, da je njen oče zelo strog glede točnosti, pa tudi glede elegance. In vendar je menda mačeha vselej poskrbela, da njena pastorka m imela nobene spletične.«
Še zmerom se je vpraševala, ali je mogoče, da bi bil družabni položaj njenega očeta tako omajan, da bi iskal izhoda v tako nemogoči poroki ene izmed syoiih hčera. Ko si je pred zrcalom urejala lase, si pudrala rame
»Saj ni Elina, norček!« se je zasmejala Janina.
Fantov bledični, ozki obraz, izrazitih, toda ne posebno lepih črt, je zardel.
»Oh, Janina! Nisem te pričakoval danes, zato sem zamenjal tvoj glas z Elininim... Tako podobno govorita. Pridi dol, da te poljubim!«
Takoj nato je dobila kratek in glasen poljub, edini, ki ji je bil v tej hiši res pri srcu. Gaston je imel svojo po poli sestro skoraj rajši kakor svojo pravo sestro in Janina je to čutila. Tudi ona je imela rada Gastona, čeprav je vedela, da bi bil še vse bolj simpatičen, če bi imel skrb-nejšo in boljšo vzgojo. Tako se je pa rad gizdalinil in petelinil, kakor je to videl pri svojih tovariših.«
Janina ga je hudomušno vrtela in ogledovala od vseh strani. Bil je nekoliko manjši kakor ona, toda precej čokat.
»Zrasel sicer nisi, toda pomožatil si se,« je na videz občudujoče dejala. »In zagorel si kakor kakšen star mornar!«
. »Vsi smo tako zagoreli v Oxfordu,« je ponosno odgovoril Gaston.
_ »Inlcaj si jSa počel tam?« je vprašala Janina segavo.
»Imenitno sem se zabaval,« je priznal mladenič z otročjim ponosom.
»Menda te vendar ni oče s tem namenom poslal na vseučilišče?«
»Eh, se bo že sprijaznil z mojim življenjem,« je nekoliko v zadregi odgovoril mladenič. »Sin. kakor sem jaz, je ustvarjen za to...«
»... da požene bogastvo svojega očeta pp grlu!«
»Bezi no, Janina, saj dobro veš, da tega bogastva ni mogoče pojesti!«
»Glej no, Elina je bila pa malo prej drugačnih besed.«
»Ali si že govorila z njo?« jo je nekoliko začuden vprašal brat. »Veš, menda se je nekaj sprla z očetom...«
»Da, povedala mi je... Vidim, da ti je vse znano.«
»Tega ne. morem reči. Vem samo, da pričakujejo tu nekega gospoda; njemu na east so postavili vse v hiši na. glavo. Vidiš, celo tvoje počitnice pri nas so prestavili. Zaradi njega si prišla mesec dni prej k nam, ali ne?«
v. *Da. toda pravim ti. da je bilo to čisto zaman!«
.»Torej se tudi nočeš poročiti z njim? To pa nj prijetno! Spet se bo razbesnela nevihta na našem mirnem družinskem nebu... Odkar se je si-
Pre vidno
Janez in »Ančka sedita na ki opici.
Janez vzdihne: »Oh, Ančka!«
»No?«
»V vašem srcu berem kakor iz odprte knjige.«
»Potlej se pa, prosim, nikar tako vztrajno ne dotikajte platnic te knjige!«
Moč poznanstva
Mati: »Metka, včeraj si dovolila, da te Je ta tujec poljubil in danes te spet«
Metka: »Toda, mama, danes mi vendar ni bil ve€ tuj!«
Nadobudni ninko
Mamica: »Ali veš, kam pridejo otroci, ki ne nosijo svoje prihranke v hranilnik?«
»Vem,« pravi sinček, »v kino.«
Na sodišča
»Odkrito vam povem, gospod odvetnik, da sc mi zdite za to razpravo ne koliko premladi.«
»Gospod predstojnik, saj še ne veste, kako dolgo bo proces trajal!«
Kaj je diplomat
Mali Jožek vpraša svo!ega očeta: »Oče, povej mi, kaj je diplomat?«
»Diplomat je mož,« pravi oče, »ki nikoli ne pozabi na ženin rojstni dan, pač pa na leto njenega rojstva.«
V trgovini
Kupec: »Ali tl čevlji iz krokodilje
mogoče pojesti", bi tudi šlo po kožo tudi res vodo drže?«
hfiniL *	!!°’	„da	use	bo J? ra,z-', »Se^da, dragi gospod, sicer bi imel
minilo, te se ne bom potrudila, da krokodil zmerom vodo v trebuhu,«
Iz današnjih dni
Mati: »Metka, pojdi v klet In poglej, ali steklenica za alkohol, na kateri je napis: ,Solna kislina*, še stoji na svo jem mestu?«
Metka: »Kaj pa je v steklenici?«
Mati: »Olje.«
Zadrega
»Številka pet in Štirideset,« zakliče jetniški čuvaj v celico, »vaša žena želi govoriti z vami.«
»Katera?«
»Saj sem vam povedal, da vaša Žana
»Toda katera? Saj veste, da sedim zaradi mnogoženstva.«
Nesporazum
»Z mojo hčerjo se torej hočete poročiti? S čim bosta pa živela?«
»Z doto moje žene.«
»Kaj pa hodite potem še za mojo hčerjo, ce ste že poročeni!«
V Soli
Učitelj: »Naslednike Mohameda so imenovali Kalife. Povej mi, Janezek, kako se imenuje dežela, ki so ji via dali?«
Janezek: »Kalifornija.«
Sreča
»Torej sl srečno poročen, Tone?«
»Drži! Moja žena je srečna in jaz sem poročen.«
Veliko zahteva
Janez se hoče poročiti. Gre v župnišče in pravi župniku: »Rad bi se poročil, prosim, če uredite vse po trebno.«
»Kako se pa pišete?«
Janez začudeno pogleda: »Gospod župnik, še tega ne veste, pa ste me pred tridesetimi leti krstili?!«
Zdravo letovišče
Starejši zakonski par si ogleduje neko mestece z namenom, da bi se v njem nastanil čez počitnice. 2ena je nekam boječa, zato vpraša mimoido čega gospoda, domačina, ali je mesto zdravo.
»In Se kako,« odgovori domačin. »Ko sem prišel sem, nisem imel toli ko moči, da bi se pokonci držal, skoraj nobenega lasu nisem imel na gla vi, pa tudi hoditi nisem mogel.«
»čudovito!« vzklikne boječa gospa. »Kako dolgo ste pa že tukaj?«
»Od rojstva!« se odreže neznanec.
Strahotno
rota Elina domislila, da je svojo dolžnost zvrnila nate, je nastopilo zatišje...«
Janina je začudeno dvignila obrvi, ».torej je tvoji materi le toliko do tega?«
»Menda že! Toda ona trdi, da te ni njena zamisel da zal teva to oče. f.aj poznaš očeta! On pa trdi vselej tisto, kar hoče mama. Morda siromak niti ne sluti: da ga je mur.a pregovorila...«
Janina ga je pokarala:
»Gaston, kako pa govoriš o svojih starših!«
Vzkliknil je iskreno: »Saj to je resnica. Sama veš da ju imam rad, zelo rad oba, toda sa.i vendar nisem slep. Vidim ju. kakršna sta. Očeta je sama dobrota, toda popustljiv je in lahkoveren. Mama je nenavadno lepa m. pretkana, toda takšna navadna bitja, kakor sva midva, ie ne morejo vselej razumeti. Zdi se, da je pobrala vso družinsko inteligenco in da je zato ni dovolj ostalo za njene otroke. In ne samo to. da je lepa in inteligentna; vsa gibčna je, prožnega duha. prebrisana in prikrita. Bila bi imenitna žena kakšnega diplomata, ali se ti ne zdi?«
Janina ga je poslušala in ga ljubeče pomilovalno gledala. Dečko ' je bil še preveč prostodušen, da bi se zavedal, da s svojim opisom ni naredil materi posebnega poklona. Tenkočuten človek bi utegnil njegove besede celo drugače razumeti.«
Res je bilo, da ie bila lepa Arletta diplomat od nog do glave. Nobene stvari ni storila, ne da bi jo poprej od vseh strani pretehtala in ugotovila, ali ji bo v korist ali ne. Nikoli ni povedala odkrito tistega, kar je o svojih bližnjih mislila, nikoli storila, kar so drugi pričakovali, in vselej je zvabila svoje bližnje, da so storili zanjo tisto, kar je ona hotela.
»Povei mi vendar. Gaston,« je zamišljeno vprašala Janina, »kako se je mogla tvoja mati, tako stroga zastran družabnih manir in pri izbiri svojih znancev, odločiti, da da svojo hčer tako nepomembnemu človeku? Zdi se mi, da tiči tu neka skrivnost ali pa... kupčija.«
»Oho,« je vzkl-knil važno Gaston, »zdaj si pa v črno zadela, če bi la vedela, kaj vse počenjajo pri nas, da bi bilo temu mlademu p-ospodiču kar najbolj všeč v naši hiši. Uredili so mu čedno stanovanje v paviljonu v parku.«
»Nemogoče! Tisto, ki ga sicer vselej urede za d’Amplierjeve?«
»Da. Vse to zato, da bi mu ne bilo treba stanovati v vasi kakor drugim inženirjem in da se zato ne bi tod počutil tujega. Drevi bo prišel na večerjo...«
»še to povrhu!« je vzkliknila začudeno. »Kolikor vem, doslej mama ni dovolila, da bi oče vabil svoje inženirje v našo hišo.«
»Toda če bi ga bila celo pripravljena sprejeti v mvojo družino kot
zeta. je to kajpak nekaj drugega,« jo je naivno poučil Gaston.
»Seveda! Gaston, toda ali res ne veš, zakaj vsa ta komedija? Menda ni mogoče, da se je očetovo bogastvo razblinilo in da smo se znašli na robu prepada? In če bi to tudi bilo res, kako bi nam mogel pomagati ta nepomembni inženir? Ne ne. tu mora tičati vmes še nekaj drugega...«
Gaston se je izprsil kakor mlad petelinček in jo važno pogledal.
»Hm. zdaj si ie čisto blizu, ljuba sestra. Za tem nekaj tiči!«
»Nekaj, kar ti veš, Gaston!« je vzkliknila nestrpno Janina. Na dan z besedo!«
»No, posluSaj. Ujel sem nekaj stavkov med mamo in očetom, ko sta mislila, da ju nihče ne sliši. Vrata v njuno spalnico so bila priprta in slišal sem ju...«
Janina mu je požugala s prstom: »Ali si .slišal*, ali .prisluškoval'?«
Gaston se ie nekoliko zmedel in opravičujoče se dejal:
»Hm... prvo in drugo. Toda če me bos oštevala, ti ne bom nič več povedal...«
Janina je pomirljivo zašepetala: »Le povej mi, dragi. Vedeti iiioram vse. če hočem braniti ubogo Elino. Torej, kaj si slišal?«
»Iz materinega pripovedovanja sem uganil, da gre za nekega mladega inženirja, ki je izumil nekaj senzacionalnega na področju modernega letalstva. Tovarna, ki bi ji prodal la izum. bi. bila najmogočnejša v vsej Franciji, da, morda celo na vsem svetu. Ta.gospod je bil pa doslej zelo previden in zapet. Gotovo se boji, da ga ne bi kdo opeharil, in zato skrbno skriva svoj izum. Da, rekel je celo, da bi rajši vrgel svoj izum v vodo. kakor da bi ga izkoriščali nepošteni ljudje. Ali ti je zdaj jasno? Vse to je zaupno povedal svojemu bivšemu ravnatelju, ta je pa menda izblebetal to važno skrivnost Clarcku...«
»Oh,« je vzkliknila Janina, »to pomeni...«
»... da je Clarck napletel vso *«-• devo. Zdaj ti je to še bolj zoprno, ali ne?«
Smejal se je, vedoč, kako Janina sovraži tega človeka., ki ga je njegova mati naprtila,njegovemu očetu. Prebrisan, prožen in brezobziren, jo doslej vodil očetovo tovarno zanesljivo in vzorno, pomagal prebresti hude čase gospodarske krize in imel med delavci in inženirji več vpliva
Gospod Kocmur bere v dnevniku	W	Ja
svo o osmrtnico. Ob misli, da njosx>vi “I	It Nl ^udno,
priiateljl verjamejo, da »e mrtev, Kal?.®:	JI	)	• e P°k°raval nie-
cblile kurja polt. Stopi k telefonu in\*?Z"č15Y<?to*" !?.ni “^enil niče-pokliče	svojega	najboljšega prijatelja-	prokurkH vprasa' za svct svojega
Jaka? AU	Si bialj	^’a Clarck, visok, zapet, domišljav
mo._o &jmitnico?«	j	jn vog r,jbek, se je zdel Janini podo-
^	Jaka. »Od	kod pa<	bnn udavu. Bilo je, kakor da bi se
bil prilepil na njihovo družino, posebno pa na njeno mačeho, čeprav je bil z Janino zmerom izredno Ivi
govoriš?«
Svarilo
Pred nekim majhnim švicarskim me-stojim stoji deska z zanimivim svarilom za avtomobiliste:
»Ce boste vozili počasi, boste vide’1 naše mesto. Ce boste pa vozili hitro, boste videli našo ječo.«
jv uii	uh;iuiu	AiiiLtuiu
bezniv, ga ni mogla trpeti. In okoli Ščina, da si je prav on izmislil načrt z neznanim inženirjem, ji je vlila še več nezaupanja.
(Dalje vrihodniii)
»Čemu. ko ie bila hiša vendar le »podana!«
»A zdai ni več.«
»Da, iztaknil sem nekega oskrbnika. Prikupen človek, poročen. Oaledal ti ie hišo s svoio ženo in ie službo •dklonil.«
»Potlej morate najti kakeaa dru-»ega.«
»To ne bo lahko. Kakšno vsoto nai tahtevam zdai za hišo. ko ste odklonili ponudbo Mr. Grosteina?«
»Nobene. Če dobite še kakšno ponudbo. mi. prosim, to sporočite.«
»To ie malo verjetno. Kakšne namene pa ima Miss Cowleveva s hišo?«
»0 tem si še ni na jasnem. Vse-kako do nadaljnjega ni več na prodaj. Morebitno prodajo bo vsekako poverila vam. Če dovolile, vam bom zdaj za vaš trud z Mr. Feliksom Grostei-nom izročil ček za deset gvinei. Če bi se hotel še dalje pogajati z vami. ea pošljite k meni.«
»Na prodaj je nič koliko velikih poceni hiš. Nič več ne bomo slišali o njem,« je pesimistično odvrnil Turtle.
Toda dogodki so pokazali, da se ie motil.
11.
Nonna je bila vsa iz sebe. ko ji ie Jimmie povedal, da bo morda postala IastnicaT velikanske hiše na Queens-Gatu. Najprej je malce začudeno vprašala. ka[ bo počela z njo. ko ii ie pa razložil, da io bo lahko izpreme-mla v stanovanjsko hišo z več stanovanji, je bila na vso moč vneta zanjo >n ie jela kovati načrte, kako bi jo mogla izpremeniti v svetio in prijetno bivališče — načrte, ki bi bili priielno presenetili vsakega arhitekta, zakaj nekaj tako običajnega, kakor-je vprašan ie stroškov, kajpak ni upoštevala.
Noano je vso prevzela misel, da bo mogla temačno, staro hišo kako polepšati.
»Tako sem vesela, da ie nisi pustil Feliksu Grosteinu,« je rekla. »Ne morem razumeti, da jo ie hotela Enid prodati prej. preden smo našli zaklad Kdaj boš privedel v hišo človeka, ki naj dalje raziskuje. Jimmie?«
»To bo jutri prvo. kar bom s^ril. Turtle ni mogel najti hišnika: vsak prosilec je zahteval plinsko napeljavo centralno kurjavo in druge udobnosti A jaz poznam nekoga, ki bo šel vsak dan tja. Kje naj začnemo naša raziskovanja?«
»V dnevni sobi — oh. to je čudovito! Pomagala mu bom — toda, Jimmie...«
»Kaj je. dušica?«
»Ali ne bi bilo dobro, odtrgati s sten vse tiste grde tapete? Temne so in umazane in bodo morale lepega dne tako in tako izginiti. In potlej bomo lahko videli, ali ni pod niiini kai skrito.«
»Pametna mala ženica! Morda so vrata skrivnega predala prelepljena. Odtrgati tapete ie kajpak boljše, kakor pa s svedrom luknjice vrtati Če bomo res našli zaklad, ti bo Enid dol/na veliko hvalo.«
»Ne — tebi. Jimmie! Ti si dobii pismo stotnika Brudna in lakoi izpre-Cledal. kai tiči za njim. Ali misliš, da bodo dragulji ali denar?«
»Oboje.« ie smehljaje se zatrdil Jimmie. »Cele opeke iz čistega zlata in rubinov, tako velikih kakor golobje jaice. Morda je pa zaklad tudi samo list papirja s skrivnim receptom stare dame za zdravljenje trganja!«
»Oh. Jimmie, tega še sam ne verjameš.« Prižela se ie k njemu in mu • prsti nobrodila po laseh. Takrat ie pozvon.lo.
JMislim, da bo to Enidin mali Plul,« e_ rekel Jimmie.
Odšel ie k vrtnim vratom. In res ie •tal pred njuni, kakor je pričakoval, vel iln riKot.
»Kar naprej, predstavil vas bom •voji ženi. Silno ie že radovedna, kai bo slišala o golfski izkaznici. Ona ie namreč tisia. ki o je našla. Upam. da ste dobro igrali?«
»Tako, srednje.« je odvrnil Phil. »Potreboval sem tri udarce za deseto luknjo.«
»Torej ni nikakršen blagoslov, biti prvak,« je vzkliknil Jimmie. »lakšen mož je na poti domov zmerom nesrečen, ker je ta ali oni udarec slabo namer.1. medtem ko se ne-codnež veseli redkih posrečenih za-■lahov.«
Nonna. le s zanimanjem opazovala ■oza. »i. Pa ie želela spraviti z nie-fovim bivšim dekletom. Ugajal H je ■a prvi pogled. Njegova velikost io ie »alce zaskrbela, ko je sčdel na enega »med majcenih vrtnih stolčkov, ki je
SUeii/Md tetine dediščine
Detektivska povest * Napisa! Herbert Adams
zaškripal v vseh sklepih in se zaši-bil. a ie le vzdržal.
Jimmie ie segel po steklenici whi-skyja. »Povejte, kadar bo dovoli,« ie zamrmral in točil poživljajočo pijačo v visoki kozarec.
»Jaz sem prav za prav abstinent,« je rekel Phil. Ko je Jimmie takoi nato Jen ial točiti, je brž pristavil: »Še ne. še ne! Rad imam. da piiačd oo čem diši. Če sem rekel, da sem skoraj abstinent, sem s tem mislil samo. da ne pijem ne rdečepobarvanih vin ne sleparskih cocktailov. ki diše po kemičnem laboratoriju. Z dobrini whiskyjem je pa druga.«
»Ali ste kai izvedeli o golfski izkaznici?« je vprašala Nonna.
»Oh. vse!« je odvrnil. »Veste, naročil sem svojemu prijatelju, nai naplete igro v četvero, človek vselej več izve. če ljudje drug z dr.ugim kramljajo, in lahko zadaja vprašanja, ne da bi se zdel sumljiv.« Korenito ie srknil .pijačo za abstinente*, potlej pa nadaljeval: »Ime moža. čigar izkaznico ste našli, ie Feliks Grostein.«
»Feliks Grostein!« ie ponovila Nonna in Jimmie ie dodal: »Draguljar iz Hatton-Gardena.«
»Ali ga poznate?« ie presenečeno vprašal Phil.
»Ne. a toliko da ni kupil hiše,« ie odvrnil Jimmie. »Toda zavrnili smo njegovo ponudbo.«
»Potljej je naša najdba čisto brez vrednosti,« je rekla Nonna vidno razočarana. »Gotovo si je Grostein ogledal hišo. preden jo ie hotel kupiti, in pri tem očitno izgubil golfsko izkaznico. To se lahko vsakomur zgodi.«
»Zdi se. da gre res za čisto nepomembno naključje,« je rekel Jimmie. »Med Gregoryjem Brudnom, iskalcem zaklada, in med Feliksom Grosteinom. draguljarjem, bržčas res ni bilo medsebojnih stikov — čeprav je nenavadno, da ie hotel tako iznenada kupiti hišo. Kakšen človek je to?«
„ »Na glasu je precej petičnega moža, a ni posebno priljubljen,« je odvrnil Mackenzie. »Pri igranju golfa zmerom popeva. To drugim ne ugaja. Kadar dobiva, popeva .Poročno koračnico ali kaj podobnega, če izgublja, vam postreže s .Pomorščakovim grobom in to ie še slabše.«
»Kaj ie prepeval, ko ie zadel luknjo na prvi mah?« je hotel vedeti Jimmie.
»Tega ne vem. a vaša diagnoza tega primera je bila pravilna. Bil je tako razburjen, da ie pri naslednji luknji dvakrat s palico mimo udaril. Potlej ie nehal igrati. V splošnem ie slab igralec. Vsi so vedeli o tem dogodku. Bila ie zadnja igra. Tekme se vrše zmerom prvo soboto vsakega meseca.«
»S tem je naša teorija spet ovrže-na,« ie rekel Jimmie. »Prvo soboto tega meseca so našli ubogega Brudna umorjenega. Feliks Grostein gotovo ni imel opravka s tem. zakaj po takšnem dogodku vendar ne more iti rja igrišče in zadeti z enim udarcem v lukn io!«
»Ali Mr. Grostein kdai igra golf z lady Carrindoryjevo?« ie vprašala Nonna.«
»Tega ne vem. Ali poznate ladv Carrindoryjevo?«
»Njeno ime ali bolje, njen naslov ie napisan na hrbtni strani golfske izkaznice.« je odgovoril Jimmie.
»Sele pred kratkim ie zavarovala svoje dragulje pri nas za petdeset tisoč funtov,« je pripovedoval Phil. »Morda kupuje pri Grosteinu. Njeni diamanti so znameniti.« i,JViSe se. zcJi zelo razumljivo,« je re-f«* Jimmie »a vendar tavamo kljub
k se« (*a*le.X. popolni temi! Zakaj nnoono r11! 'Mislil da ie v hiši na Sa to« ^ u .^J">1 zaklad? Zakaj so ?^r,am umorili? Mislim, da moramo feltksa Grosteina cisto izvzeti.«
A ni bilo tako lahko, izbiti si Feliksa Grosteina iz glave. Naši trije znanci so dolgo sedeli na verandi in obravnavali zadevo z vseh strani. Bil je topel večer in priletno ie bilo sedeti fpn i ^F1 vrtičku, ki ie tako samoten ležal sredi velemesta. Razgovor ie kmalu obtičal. Nonnini podjetni možgani so vneto premišljevali, kako bi spravili Enido Cowlevevo z njenim oboževalcem. Jimmie se ™ trudil, da bi odkril zvezo med bogar
tim draguljarjem s Hatton-Gardena in siromašnim Brudnom. Phil ie kadil svojo pipo in ie kdaj pa kdaj izpre-govoril kako besedo. Ni bil bogve kako zgovoren človek, temveč eden tiste mirne, prikupne vrste ljudi, ki jih človek rad vidi okoli sebe. Bilo je skoraj polnoči, ko ie odšel.
Mož. ki ga ie bil Jimmie najel za iskanje zaklada v hiši na O.ueens-Gatu (kakor je to imenovala Nonna). ie bil neki star tesar. Heywood po imenu. Jimmie ga jo poznal že več let in mu je popolnoma zaupal. Nameraval se ie drugo jutro sestati z njim v hiši na Queens-Gatu.
Hiša je bila videti v jasnem jutr-njem svitu še bolj neprijazna. Od zadnjega Jimmijevega obiska se ni očitno ie nihče ničesar dotaknil. Hev-woodu je z nekaj stavki pojasnil, da utegnejo biti v poslopju skriti dragulji ali tudi samo listine in da ie treba zato vse načrtno preiskati. Najprej bi bilo pač naiprikladnejše, strgati tapete s sten.
»Jaz pa nisem takih misli.« je rekel Hevwood. »Če je imela stara dama tukaj res .skrite kake dragotine, jih je hotela bržčas kdaj pa kdai pogledati. Za*p P.?-^ Mia nalepila tapete čez skrivalisce. Razen tega ne bi mogel sam odtrgati tapet z visokih sten Zato bi bili potrebni trije možje z odri in lestvami, a vi prav gotovo ne bi hoteli, da bi toliko ljudi vohljalo tod okrog. Po mojem so stari kamini najboljša skrivališča. Morda bo se nai boli učinkovito, da me pustite nekai dni po mili volji brskati okrog. Preiskal bom kamine in druge skrite kotičke. Če nič ne najdem.
	
	
	
DARMOI
najboljše odvajalno sredstvo
vam še zmerom ostane časa, da odstranite tapete.«
»Prav imate.« ie odvrnil Jiinmie. »Začnite, kjer hočete, in če kai najdete. vam najdenina ne bo ušla.« Sprevidel je. da ne bi mogel en sam mož odstraniti tapet s skoraj pet metrov visokih sten. Razen tega ni bilo verjetno, da bi bilo skrivališče vise. kakor je mogla doseči stara da-m.a. In v resnici tudi nobena luknja ni bila zvrtana više kakor en meter od tal.
S Heywoodom je obšel hišo in mu predlagal to in ono. Res ni bilo napak. najprej preiskali kamine. Mnogi izmed njih so imeli teže rezljane lesene opaže Nekateri izmed njih so bili dragoceni, drugi nerodni in grdi. Se enkrat ie tesarja posvaril, naj se loti dela res previdno, da ne bo ničesar poškodoval.
»Če. si bo hotel kdo ogledati hišo. dozenite. kdo ie in od kod prihaja. Ne pusčaite noter nikogar, ki ne predloži dovoljenja tvrdke Turtle & Turtle, in tudi tedaj vprašajte za ime. Turtle sicer ne bi smel nikogar več poslati sein. a morda bo kljub temu to storil,« je rekel Hevwoodu. preden ie zapustil hišo.
»Ze- prav.« je odvrnil starec, »če kdo pride, mu bom kakor foksterjer ostal za petami in povsod lazil za njim!«
Jimmie ie prišel v 6voio pisarno nekoliko pozneje kakor običajno.
»Neki Mr. Crostein vas čaka in Želi' z vami govoriti.« S temi besedami ea
je pozdravil njegov pisar. Jimmie ni bil preveč presenečen, da ea ie poiskal mož. ki je hotel tako iznenada in tako hitro kupiti zapuščeno in pozabljeno hi So. Vesel je bil, da ea bo spoznal.
Feliks Grostein je bil komaj sred-njevelike postave, eladko obritega, mesnatega obraza, na prsih mu je visela težka zlata verižica z uro in na vsaki- roki mu ie blestel velik dia mant. Bil je elegantno oblečen, njegov cilinder se ie svetil. Nedvomno ie bil Feliks Grostein premožen mož. Razkoračen ie stal in ie naredil vtis odločnega moža.
»Prišel sem zastran hiše na Queens-Gatu,« je rekel brez ovinkov. »Turtle mi je dal vaš naslov. Rekel je. da je ne marate prodati. Ali to drži?«
»Da,« je odvrnil Jimmie.
»Mislite pač. da boste tako lahla navili ceno. A to pri meni ne užge.«
»In bili ste tako priiazni in me obiskali, da bi mi to povedali?« ie smehljaje se odgovoril Jimmie. Grostein ie zastrmel vanj, kakor da bi bilo njegovo nadaljnje zadržanje odvisno od uspeha te preizkušnje.
»Slišite, mladi mož,« ie začel s preudarnim glasom in vtaknil obe roki v hlačne žene. »Ponudil sem vam prav čedno vsoto za hišo in zelo nespametno je, če jo odbijete. Če bi bila vaša last. ne bi izgublial besed o tem, A kakor slišim, ie last mlade dame. ki ne živi v bogve kako dobrih razmerah. Zato prevzemate veliko odgovornost. če vplivate na mlado damo. da zavrne edino ponudbo, ki io ie in ki jo bo kdai prejela. Zelo veliko odgor vornost!«
»V tem imate nedvomno prav,« je odvrnil Jimmie. kakor da bi tehtal kupčijo z druge strani. »Zakaj hočete kupiti hišo?«
»To vam prav za prav ni nič mar.« je odvrnil nekam zviška draguljar, »A vendar vam bom povedal. Rad bi poceni kupil veliko hišo. Tisoč funtom je zato več ko dovoli, a Turtle jo ie navil na petnajst sto in to je moja zadnja beseda. Bedak ste. če odbijete mojo ponudbo in kršite svoio dolžnost nasproti svoji klientki. To mi ie rekel tudi Turlle in ta bo že vedel.«
»Obžalujem, da sem si zapravil Tur-tlovo dobro mnenje.« ie mirno odvrnil Jimmie. »Bržčas veste, da se ie v tej hiši zgodil umor?«	I
»Čeprav se utegne še tako nenavadno slišati, a prav to me ie spravilo na misel, da bi jo kupil.«
»Kako to mislite?«
»Mislim, da me je Turtle pred kakimi šestimi tedni opozoril na to hišo. Ogledal sem si jo. a bila ie v tako strahotnem staniu, da sem opustil misel na nakup. Potlej sem lenega dnp bral o umoru. Tedaj sem vedel, da jo bom lahko dobil skorai zastonj — tako rekoč za piškav oreh.«
.»Mi pa nismo špeceristi,« je odvrnil Jimmie.
»Samo jako mladi ali jako nespametni ljudje se šalijo pri kuočiiskili pogajanjih,« mu ie zabrusil Grostein. »Hiša ni nič vredna — nihče vam ne bo dal zanio več kakor iaz. Ponudil sem petnajst sto funtov.« Vzel ie roko iz žepa in podkrepil vsako svojih besed z gibi. ob katerih so se bliskali njegovi diamanti.
»Sodim, da ste si io še enkrat ogledali?« je vprašal Jimmie.
»Ne. ker se je zelo dobro spominjam.«
Jimmie ga je zamišljeno pogledal, kakor da bi pretehtaval ponudbo, a premišljeval je le. ali mož laže. Njegovo vedenje mu ni ugajalo. Kako je mogel golfsko izkaznico, ki jo ie bil uporabil v začetku meseca, izgubiti v nisi., če je ni prestopil ža šest tednov? Tudi Turtle ie trdil, da že več mesecev ni imel nihče v rokah ključa razen Brudna!
»Če že šest tednov niste bili v hiši. kako potlej veste, ali nismo kai storili. kar je še znižalo njeno vrednost?«
»Tega niste mogli storiti, ker ie bila že tedaj v tako slabem staniu. kakor si je le moči misliti.« ie odvrnil Grostein. ki si je očitno domišljal, da ie zelo spretno odgovoril na vprašanje.
»Podprilltčnt prostori so temni: ali bi mogli to napako kako popraviti?« ie vprašal Jimmie.
Grostein ga je predirljivo pogledal. Jimmie ie Čutil, da mu to besedičenje ni po godu.
»Nisem bil v podpritličju, kar je seveda nespametno. A za popravila sem i tako in tako namenil nekai sto funtov.«
Torej ni bil v podpritličju — in tatu ie bila. Nonna našla izkaznico!
»Prejkone ste poslali tja kakega stavbenika?«
»Nikogar nisem poslal tja.« se je glasil nestrpni odgovor. »Vem. da ponujam preveč, a vztrajam na svoji ponudbi.«
»In mi vztrajamo na tem. da jo zavračamo.«
»Ali jo torei res hočete zavrniti?«
»Da.«
»Ali se zavedate svoje odgovornosti?«
»Mislite si, da se.«
Feliks Grostein je Jimmija jezno pogledal, a to mladega moža očitno ni prav nič ganilo.
»Plačam vam šestnajst sto.« ie zdajci vzkipel. »A sprejmite takoj ali io pa odklonite.«
»Odklanjam,« je odvrnil Jimmie.
»Znoreli ste!« ie kriknil Grostein. stopil za korak naprej in zgrabil svoj svetli klobuk, ki ga ie bil položil na mizo. Obrnil se je proti vratom, a se ie iznenada spet obrnil. »Če kupim hišo. bom potreboval odvetnika. Zastopate lahko tudi mene, čeprav ste zastopnik lastnice. Zastran honorarja se ne bova prepirala...«
»Zelo ste ljubeznivi. Mr. Grostein. a ker nisem pooblaščen, žal ne morem zastopati ne vas ne Miss Cowlev-eve v tej zadevi.«
Draguljar ga ie spet predirljivo pogledal. kakor da bi poskušal odkriti šibke točkev njegove obrambe. Potlej je rekel počasi in s poudarkom:
»Plačal vam bom za hišo dva tisoč funtov, dva — tisoč — funtov.«
»Hvala vam. Mr. Grostein. a očitno vam Turtle ni nrav sporočil mojih besed. Hiša sploh ni — več — na prodaj.«
Jinfmie je zadnje besede izgovoril prav tako počasi in s poudarkom kakor Mr. Grostein svoje. Grostein ie za trenutek zastrmel vanj. potlej si ie jezen poveznil klobuk na glavo, zdirjal iz sobe in zaloputnil vrata za seboj.
12.
Zvečer istega dne ie Jimmie na poti domov za trenutek pogledal v hišo na Queens-Gatu. da bi videl, kako Hevwood napreduje. Možak ie bil snel neki kaminski napuše in ga spet vzidal. To ni bilo majhno delo za enega samega človeka, A bilo je brez uspeha. Toda na koncu koncev ga tudi nihče ni tako hitro pričakoval.
Bil ie prijetno presenečen, ko je našel Nonno v družbi Euide Covvlev-eve. Obe mladi dami sta se čisto resno pogovarjali o popravilih, ki bi jih izvedli v hiši na Oueens-Gatu. če bi tam uredili stanovanja. Pripovedovali sta mu. kaj nameravata storiti, in Nonna mu ie povedala, da si bosta z Enido delili hišo in zatorej tudi vse dohodke in izdatke.
»2e prav.« je odvrnil Jimmie »a pri svojih proračunih ne pozabita, da bo hiša vaiina last samo še pet in dvajset let in da' vama mora v tem času povrniti vse stroške in vreči tudi nekaj dobička.«
-Britanski sistem zemljiške najem-ščine se mi zdi zelo nepravičen.« je rekla Enid. »in ne vidim, zakaj nai bi po poteku določene dobe vse skupaj zapadlo lastniku zemljišča.«
»Kupčija je kunčija.« ie odvrnil Jimmie. »Lastnik da v zakup zemljišče za devet in devetdeset let za pet funtov, pod pogojem, da bo po preteku te dobe prešlo z vsemi poslopji v njegovo last. Liudie pogosto zelo malo plačajo, ker traia zakup le še kratek čas. in potlej se pritožujejo da morajo iti. To ie nespametno, ali ne?«
»Ali bi nam stari zemljiški lastnik vzel hišo z vsemi ličnimi, novimi kopalnicami, ljubkimi okni in vsemi drugimi rečmi ki jih bomo zgradili in nam ne bi za to prav nič plačal?« je vprašala Nonna
»Seveda bi to storil.« je odvrnil Jimmie. »Zato ne boš vseh teh prenovitev izvedla za to. da mu boš naredila veselje, temveč ker misliš, da bos imela kai od tega. ko bo hiša še tvoja. Zato za takšne reči ne smeš izdati več. kakor ti utegnejo povrniti.«
(Dalje nrihodnjiS)
SAM O
SEKUNDI
NAPISAL TEP. 0. SIEXENS
Bogat, bajno bogat bi bil...
A bil sem preiznaidljiv.
»Da. vem, --- to zveni paradoksno, a je resmcuo. Škoda... ^auoKsno,
V svojih rokah sem imel premoženje — bisere. Črne, čudovito lepe bisere; z lastuo roko sem jih bil nabral, tako rekoč iztrgal morskemu anu... Vsak lovec na bisere vam bo Pripovedoval o lagunah, kjer lahko •prelen potapljač zbira zaklade. In to •sni bil storil.
,s?m *ve potem s svojim napol ni.« i n ('°luom in s svojim sreč-vnhlv. menoui vmil v Sureh-Bede-vaiim, »o m, takoi ponudili devetde-set tisočakov zanje... Vedel sem pa. dol.n ■“•»ko. v Parizu ali v Londonu in I I a,inain še polovico toliko —
obšel S0m su bil od,ožil- da bom sW y.vt!?ne >n uvozne carine jn se kozi divnno vrnil v civilizacijo.
nr ‘ecla«. ~ ironično naključje — ko
•etn "v ni •n.iti -ŠS cel° ~‘\° ,ia ko»nem. reol . D.rist«'iišcu srečal svojega sla-Rikri ,’n|aj<*Iia iz šolskih let. Petra tova^; Na k0,lcu sv,:ta - rao' 8‘ari
.,et, ?e nisva videla. Tzpre-
"I se ie bil. Poprej je bil vesel.
močan, živahen — zdai ie bil star. siv in strt...
. »Veš,« je rekel, »samo eno upanje imam se, samo eno hrepenenje... da bi bil spet doma... človek božji, vsega teca sem že do c v la sit; to življenje ni zame... Poskušal sem... vse sem poskušal, toda... no, saj ie vseeno. Vrnem se...«
Smehljaj se ie zabliskal v njegovih utrujenih očeh. trdi,'cinični izraz se je omilil.
»Doma... tam bo odslej ves moj ?vet!n L01*8- spominjaš se še moie zene? in male... zdaj ne bo več majli-f-V.® vrne,n. Prijatelj moj. ti dve me ljubita — obe... Kljub vsemu. Ti
silnim.1? m ne moreš predstavljati. It nimaš nikogar...«
prav.'..nik°Sar "i8ein Ime,~ tam- fe
,,jyž]cdal geni prijatelja. Njegova
ust.i so bila toga. oči so strmele __________
kakor da^ bi hotel zgrabiti veliko, daljno srečo, da bi se oklenil te čvrste vere v edino, kar je še bilo zanj na svelu.
»Ni se mi posrečilo...« Pogledal me je s svojim napol srečnim, napol mučnim smehljajem. »Človek pade. se spet pobere... in spet pade... izgubil sem in — kljub temu se vračam Onidve... Onidve me vendar ljubita...«
Da ljubili sta ga. tega Petra... Za trenutek me je obšel hladen, tuj občutek: in mene. kdo me ljubi,..? Ah. Kai... imel sem bil svoj denar... lil skupaj sva odšla domov.
Človeka lahko poblazni — ta divjina
Pet dni sva si krčila pot skoze pragozd; pet dni sva se s težavo prebijala dalje v žgočem soncu, v vlažni tropski vročini, in pet noči sva izčrpana legala h kratkemu nemirnemu počitku.
In potlej dalje... zmerom dalje Zmerom molče, čuječno.
Ta hromeča vročina...
Govorila sva — ob hladnih večerih poleg malega taboriščnega ognja — o tem. kai bova vse storila... on s svojim domom, iaz s svojim denarjem.«
Pripovedoval mi je tudi. kai bi »toril. če bi imel moj denar... In po-eledal sem ga samo. kadar je tako govoril. Bil sem bogat, hudo bogat In mislil sem si: Ah da. če bi imel moje bisere... Mislil sem. da bi pač rad storil vse vse. da bi imel toliko denarja. Seveda, česa vsega ta Peter ne bi bil storil za moje bogastvo...
In kai —; da — kaj bo morda"še storil Kai bi mogel ta Peter ie storiti...
S to mislijo |e vzklil v meni srd.
Tisto noč nisem spal niti uro. Vidci nevoščiuvost in pohlep in zavist
aiohfi °VI^ Zdaj sem opazoval sleherni njegov gib: prežal na njegovo najmaniše dejanje...
In vsako noč sem izvlekel svoje bisere m jih skril — kadar Peter ni gledal — v najbolj nenavadne kotičke in na naiboli skrita mesta.
Bil sem iznajdljiv, zelo iznajdljiv...
. Potovala sva dalje... drug za dru-Bim. S težavo... In iaz: nczaupen.,.
In izpregovorila nisva nobene besede.
In peto noč — se ie zgodilo.
Po dolgem, vročem dnevu sva bila postavila šotorišče ob robu hladne, mirne mlake. Iz nedoločnih sledov okrog nie sva sklepala, da utegne biti tu napajališče kakega tigra...
Torei. dvojna previdnost!
Imel sem prvi stražo, Peter za menoj.
Ko sem ea zbudil dobro uro po polnoči — se ni bilo zgodilo nič vznemirljivega...
Takoj sem legel, a sem neprestano prežal na Petrove gibe. dokler se ni utrnil iz rdečkastega ognjenega svita in ie njegova utrujena postava izginila v temi — kakor za temno tenčico...
Zakaj vse bi bil prej pohabil kakor varnost svojih biserov.. Z neskončno previdnostjo sem iih vzel v roko: otipaval sem majhne ploščate kroglice — in iih nato skril na drugo mesto... Tja. kjer iih Peter ne bo našel... kjer jih ne bo nikoli iskal...
Pri tera »em položil puško blizu sebe. v dosegu roke. Drgečoč po vsem telesu sem zaspal...
Ko me ie Petrov divji krik zbudil in sem planil pokonci — je bilo ie skoraj prepozno..
Tam le ležal Peter, skorai nezavesten od strahu in onemoglosti... in tam je stal — tiger, prežeč, pripravljen na smrtni skok...
vrniti utrujenega in izčrpanega ea ie bil »reseuetil tiger ua poli k vodu
Njegov položaj ie bil obupen. Na prvi, pogled sem spregledal njegovo stališče: niti sekunde ni smel izgubiti. Žival je gledala samo svoio žrtev... meni je ostala samo ena pot...
Previdno, a vendar po bliskovito sem dvignil puško... stal sem na ugodnem mestu... nameril — nioi prst se je dotaknil petelina...
In tedaj... sem okleval... v tisti odločilni sekundi sem okleval...
Bil je strahoten trenutek. Samo s prstom bi mignil in bi rešil prijatelja — in tega nisem storil. Okleval sem... ali naj... ali nai streljam... ali...
Ne., da... Peter, sovražnik — Peter, prijatelj... biseri — tovariš...
Grozne sekunde. Strahotna večnost. A potem...
Tedaj sem ustrelil... A tega nisem bu nameraval. Povem vam: nisem hotel tega storiti. Nisem hotel — in vendar...
Da. ustrelil sem. Dvakrat, trikrat zapovrstjo — in žival sem zadel že pri odskoku. Z zamolklim udarcem [e telebnila na tla. Še umirajoča je žival otepala okrog sebe... a Peter ie ostal nepoškodovan. Opotekel se ie. Trepeta ioč.
Ko mi ie potem roko položil na laket — sem se obrnil stran. Strino sem buljil v temo — da ue bi videl mojega obraza... Izjiregovoril nisem niti besede.
Mislil sem na svoje bisere. M sem uh bil prav tisto noč skril v cev svoie ouške...
Današnja znanost ne zanika brezpogojno trditev o človeških »čudežnih zmoznostih«. Na tisoče in tisoče telesnih in duševnih človeških fenomenov znanost tudi z najmodernejšimi pripomočki ne more razjasniti. Narava ustvarja v svetu žive in mrtve materije tako čudovite reči, da bi bilo napak, če bi čudeže prištevali vsevprek v pravljični svet.
Najmodernejša fizikalna teorija je brez ranitve in čez neka! časa spet
Naravna razlaga .nadnaravnih* pofavov
Skrivnestne spesobnasli reti
O fakirjih, sugestiji, rekordih in »čudežih«
na primer neznansko zamotan nauk o svetlobnih žarkih — znamenita kvantna teorija! Pred kratkim so dokazali, da je naše oko zgrajeno po tej teoriji in da zazna ravno se dražljaj najmanjše svetlobne množine (fiziki ji pravijo svetlobni kvant). Ali ni prilagoditev oči na fizikalne ^lastnosti svetlobe tisočkrat večji čudež kakor' še tako nenavadne zmožnosti vseh fakirjev in čarodejev tega sveta? Resda je v tem neka razlika: »mojstrovine« narave v našem telesu nastopajo v istem obsegu pri vseh ljudeh, medtem ko čudežne zmožnosti, o katerih beremo v časopisih, presegajo normalne meje in jih naravoslovne znanosti ne morejo pojasniti.
Skrivnost fakirjev
»Rekorderji« na tem področju čudežnih zmožnosti so bili že od nekdaj indijski fakirji, ki so bili za zahodnjaške znanstvenike pogosto na videz nerazrešljiva uganka. Nekoč so na Angleškem na vse mogoče načine kontrolirali nekega fakirja, ki je bos hodil po žarečem oglju. Na podplatih ni imel najmanjšega mehurčka, medtem ko je moral neki drzen študent že po nekaj korakih opustiti svoj poskus s hudimi opeklinami. Takšne fakirske zmožnosti so »pristne«, ker jih normalen človek nikakor ne more posnemati. In vendar takšni čudeži niso »nadnaravni«. Moderna znanost more večino takšnih »čudežnih umetnij« že dokaj enostavno razložiti.
Zadnji čas so preiskali in razkrinkali znameniti fakirski strik z žeblji. Fakir, ki leže na desko, nabito z žeblji, se sploh ne rani. Naučil se je namreč svojo kožo tako orožno napeti, da je žeblii ne predro, temveč se- samo vtisnejo vanjo kakor v gumijasto žogo. Nam navadnim zemljanom se ta umetnija ne bo posrečila, ker ne moremo mišičnih in prožnih veznih tkiv z voljo obvladati. Fiziologija razlikuje »proste« in »avtomatske« dogodke v našem telesu. K avtomatskim štejemo na primer hitrost utripanja srca ali razširjanje in zo-ževanje žil, ki povzročata rdečico in bledico. Posebno sposoben fakir se nauč} z železnim treningom obvladovati tudi »avtomatske« reakcije svojega telesa. Vse njegove presenetlii-ve sposobnosti dokazujejo, kako njegova volja obvladuje ves njegov organizem. To je torej skrivnost fakirjev. Njihove predstave so pogosto osupljive, a vselej so samo »skrajne zmožnosti človeškega telesa«. Znanost ne more razložiti vsakega fak;rskega čudeža posebej, lahko pa trdimo, da je ta problem, o katerem se ie že toliko razpravljalo, v bistvu že rešen,
Čudež sugestije
Ni nam pa treba iti v indijsko čudežno deželo, če hočemo videti presenetljive in »nadnaravne zmožnosti«. Človeški »čudeži« se — kakor znano — tudi pri nas gode. Zmerom se nekje v Evropi »pojavi« človek, ki s svojo »jasnovidnostjo« razkrinka kak zločin, ki razglaša skrivnostne in baje tudi resnične prerokbe in zna še različne druge umetnije te vrste.
Mnoge, celo večina teh umetnij so sleparije, so pa med njimi tudi resnejši primeri. Takšna je bila na primer znana Terezija iz Konnersreutha v Nemčiji, katere rane (stigme) je preiskalo mnogo zdravnikov; bile sq res »pristne«. Vasica Konnersreuth je bila dolgo časa cilj stotin in tiso-cev obiskovalcev, ki so hoteli doživeti Terezin čudež. Celo knjižnico bi lahko napolnili s priznalnimi in odklonilnimi spisi o »največjem čudežu dvajsetega sotletja«. Danes ni v Konners-reuthu zaradi odločnih cerkvenih odredb nič več tako živahno, Terezine rane pa še zmerom obstoje. Kako se da to pojasniti?
V tem primeru gre namreč za rane, ki se redno pojavljajo, nastanejo
izginejo. Takšni primeri »stigmatiziranja« — kakor to imenuje znanost — niso tako izredni. V primeru Te-re*ije iz Konnersreutha je bila moderna poročevalska služba posebno »učinkovita«. Neizpodbitno so dokazali, da dobijo nekateri, globoko verni ljudje ob določenih dnevih Kristusove rane na svojem telesu — torej resničen »čudež«.
Znanost je tudi to sporno vprašanje preiskala stvarno in mirno. Njen odgovor je podoben kakor pri fakirjih. Te rane niso nič »nadnaravne, ga«, temveč samo izraz posebne konstitucije posebno občutljivih ljudi. Če so se pri Terezi Neumannovi pokazale rane, je bila vselej v stanju neke histerične ekstaze, in v tem stanju so se pokazale rane kot telesni izraz njenih prvotno izključno duševnih predstav.
Pristni in lažni čudeži
Utegnil bi kdo reči, da je to pač preprosta teorija, s katero znanost razlaga »pravi čudež«. Na to se da odgovoriti z dokazom. So nekateri primeri, ki so v bistvu podobni znanstveno preverjeni »stigmatizaciji«, in sicer pri ljudeh v hipnozi. Berlinski strokovnjak za živčni sistem prof.
Schlultz je pred kratkim poročal o nekem starejšem primeru, ki je posebno prepričevalen dokaz tega nazi-ranja.
Pri znanstvenem poskusu so nekemu hipnotiziranemu mladeniču rekli, da si je opekel roko z žarečim kovancem. Kovanec je bil. sicer popolnoma mrzel, a hipnotizirani fant je tako reagiral na to duševno predstavo, ki so mu jo sugerirali, da se mu je na roki naredil napet in čisto tipičen opeklinski mehur! Takšni primeri se večkrat dogajajo in so prav takšna uganka kakor stigme ekstatične Tereze Neumannove.
Današnja znanost se klanja pred resničnimi čudeži življenja, pred neraziskanim razmerjem med telesom in dušo, a hkrati so izgubili svoj skrivnostni nimb čudeži jasnovidcev, hipnotizerjev in stigmatikov. Danes vemo, da utegnejo čisto duševna čustva in reakcije nri človeku intenzivno poseči v človeško življenje. Moderna medicina zdravi mnogoštevilne bolezni — celo revmatizem, naduho, seneni nahod (Heuschnupfen) — tudi psihološko kakor s sugestijo in hipnozo. in je dosegla že odlične uspehe. To tesno sodelovanje duše in telesa pojasnjuje presenetljive začetne uspehe »čudodelnih zdravnikov«, ki zdravijo s sugestijo. ?,Tr6je?o bolezni lahko zdravimo s sugestijo — mnogo, nikakor pa ne vseh. Vsi »čudodelni zdravniki« prei ali slej dožive neuspeh pri poskusu sugestivnega zdravljenja neprimernih bolezni.
Skrivnost teh »čudežnih ozdrav- „„
Ijenf« je danes razjasnjena.	Mnogo	nostdokazala	da	Mi’-
je ljudi, katerih hrepenenje	po ču-	nost	noKazrja,	na	i..n.
dcžu je tako močno, da gredo	s svojo
boleznijo najrajši k človeku,	ki bol-
nikov pač ne ozdravlja, temveč skrivnostno šari s kakršnim kol-i »nadnaravnim« zdravilom — tudi če je to zdravilo sam larifari. če ima takšen človek, ki ljubi čudeže, kako bolezen, na katero se da vplivati duševno, ali si samo domišlja, da je bolan — kar ni nič nenavadnega — je za gospoda s turbanom, stekleno kroglo ali katerim koli trikom lahka stvar: na bolnika vpliva s sugestijo, mu pripoveduje, da je zdaj že zdrav — in včasih bolnik res oadravi, če je njegova bolezen dostopna takšnim postopkom, če pa bolezen ni psihološko ozdravljiva, se utegne tudi poslabšati in v tem je nevarnost, ki grozi takšnim, čudodelnim zdravnikom, proti kate- ‘ rim so v nekaterih državah izdali stroge ukrepe. Vsak izšolan zdravnik se poslužuie tudi psihološkega zdravljenja, vsekako z zavestjo svoje odgovornosti, in ne kakor »čudodelni
zdravnik«, za sleherno bolezen od histerije do zloma kosti.
Presenetljive zmožnosti našega telesa
Skoraj vsak dan beremo o bolj ali manj pomembnih rekordih, ki iih dosežejo športniki na tem ali onem pod-ročju. Le redko kdaj pa pomislimo na to, da ima tudi telo čisto normalnega in nikakor ne po rekordih hlepečega človeka zmožnosti, ki so v resnici Dolj občudovanja vredne kakor tek na sto metrov v rekordnem času ali kateri drug športni uspeh. »Rekordi« normalnih ljudi prekašajo celo rekorde velikih športnikov, zakaj človek jih »postavlja« neprestano in ne samo v določenem trenutku kakor pri športnih tekmah.
Najpresenetljivejši rekord doseže pač naše srce, ki je najboljši stroj na svetu.
zRekordit našega srca
Pri zdravem človeku utriplje srce približno 72 krat na minuto. V sedemdesetih letih požene tako srce okrog 150 milijonov litrov krvi po žilah. Delovna zmožnost srca je en sam dan tako velika, da bi lahko » njegovo energijo dvignili 20 metrskih stotov 18 metrov visoko. Z drugimi besedami: človeško srce bi moglo s svojim delom dvigniti telo skoraj 300 metrov visoko, če torei pomislimo, da ta čudoviti stroj tehta samo okrog 300 gramov in porabi v primeri s katerim koli strojem samo neznatno množino goriva — pet metrskih stotov sladkorja zadostuje za 17 let dela — lahko brez pretiravanja govorimo o rekordni delovni zmožnosti srca.
Naše srce ima pa »rekord« še v nekem drugem pogledu. Srce je tako žilavo. da prenese celo hude rane in ubodliaje, ne da bi prenehalo utripati. Pogoj ie seveda tako izpopolnjeT na operacijska tehnika, kakor jo poznamo dandanašnii. Za modernega kirurga ni operacija srca nič več hudo tvegano delo, zakaj odkar ie leta Polami galebi (laridae) prelete ve-1896. prof. Rehn iz Frankfurta ob	likanske daljave.	Poleti žive	v	sever-
Maini prvič uspešno sesil srce. so to	nih pokrajinah,	kier izvale	mladiče,
operacijo ponovili ze okrog oOO Krat- potem, ko na obišče severne dežele Po zdravniški statistiki so nrebodeno zima, na odlete daleč proti južnemu srce usnenno zn«ili v 42% m v 60» n	pr,,..,, kier tedaj	vlada zima
so zašili prestreljeno srce: vseh skn:	:	t; nnlami galebi Drelete	v	enem
k ar okrog 40.000 kilometrov, v i letnem času pa okrog 20.000 kilometrov.
redamo se ne, kako dolgo lahko človek vzdrži brez spanja. »Rekord budnosti^— kajpak ga je dosegel nek! Američan — znaša doslej nepretrganih 115 ur. Pri plesnih tekmah brez odmora so mnogi udeleženci vzdržali pokonci po 80 ur in zraven neprestano plesali, tOTej opravljali telesno delo. Pri različnih prazničnih priložnostih, ko noč izpremenimo v dan, je da najbolj občudovanja vreden izmed, že marsikdo izmed bralcev gotovo
vseh sposobnosti našega telesa.
Koliko človek vzdrži?
človeško telo dosega najneverjet-nejše »rekorde« takrat, kadar ga v to prisilijo bolezen, nesreča ali drugi vzroki. Oglejmo si nekoliko te »rekorde« in začnimo z organom, ki je že od pamtiveka sedež naše duševne osebnosti in velja za najbolj skrivnosten in najbolj nedotakljiv organ. To so možgani.
če se izogibamo določenih mest, lahko^ brez Škode z iglo zabodemo v možgane, ne da bi jih kaj ranili! To velja tudi za tako imenovane neme dele možganov, ki jih imamo po pravici za sedež vseh naših najvišjih duševnih lastnosti, to je značaja, razuma in spomina. Izvzemši neme dele možganov lahko možgane dražimo in izpodbujamo,. če se jih lotimo tam, kjer urejujejo gibanje mišičevja. Posledica je trzanje mišic in strokovnjak dobro ve, katere mišice se premikajo, če draži določeno mesto v možganih. Lahko celo odstranimo majcene delce — to dokazujejo ozdravljeni možgani, prestreljeni s kroglo — da, celo večje dele možganov lahko operativno odstranimo, ne da bi s tem ovirali delovanje organov našega telesa. Zadnji čas se je celo posrečilo, da so živemu človeku dobesedno zašili možgane! Sveže možganske rane so zašili s čisto normalnimi šivi! Novo zdravstveno metodo so uporabili celo za bolezni, ki so iih spremljali^ nadležni in nevarni izrastki na možganih. Izrastke so izrezali in vrzel v možganih zašili.
Naševtelo ima tudi na drugih področjih čudovite sposobnosti. Niti za-
vzdržal po 40 ur brez spanja brež posebnih posledic.
Organizem ima za te občudovanja vredne zmožnosti prihranjene posebne rezervne sile, in to ie dobro. V resnici torej v svojem telesu več organov, kakor jih neobhodno potrebujemo. Pogrešamo lahko mandlje in slepič, teoretsko bi vzdržali tudi brez čutil. Važno je, da so vsi dvojno nastopajoči organi za polovico odveč, to se pravi, da po enega lahko odstranimo, ne da bi ogražali življenje. Vsekako bi pa s tem žrtvovali naše rezerve, a še ne do kraja. Rečemo lahko, da sta samo dve petini dvojnih organov neobhodno potrebni. Pogrešamo celo lahko majhen del drugega krila pljuč, ki je ostal od zdravljenja s pnemotoraksom. človek lahko živi, tudi če izgubi 3 litre krvi (vsega je ima 5 litrov). To je vsekako skrajni primer. Mnoga individualna nagnjenja bi že prej odpovedala, saj utegne pogosto le neznaten prenapor skaliti ravnotežje.
Našteti primeri vsekako še ni-o popolni. Poznamo še mnogo drugih zanimivih primerov _ organskih motenj. Sem_ spadajo ljudje brez želodcev in ljudje z umetno skrajšanimi črevi. Današnji kirurg ima čudovite možnosti. Laika morda preseneča, če pomisli, kakšne napore lahko zahteva od svojega telesa, a vendar je zanimivo,, koliko vzdrži njegovo telo. Današnji zdravniki to vedo. Vedo pa tudi, da so_ nekje meje. Rahel zbodljaj v podaljšani hrbtenični mozeg, kier je. center utripanja srca in dihanja, miligram določenega zdravila preveč — pa je po človeku.
S ir urn Svetem, Praga.
40.000 kilometrov prelete v enem letu
pa j je bilo takšnih operacij _ 133. V nekem primeru ie rešil slavni kvniv'* Kauerbrueh živlienie pacientu, č;gar srce je bilo čisto prebodeno z ostrim nožem od spredaj navzad. .Tasno ie torej, da na presenetliiv n a'"in zdravi lastne rane, seveda če so dani določeni pogoji za kirurško operaciio.
Gladovni relcordi normalnega	iui.
Na srečo je min’! tisti čas,, ' o so se poklicni umetniki gladovanja
Ptica, ki šali hraste
Svojevrstna ptica je nedvomno neka posebna vrsta vran, ki živi v severnejših krajih. Ta ptica se polagoma prftiB! nekaterih besed, toret !;1-
kor papige, noleg teca pa še opravlja dobro de'o. ker pogozduje pokrajino, deniično pojavljali skoraj v vsakem I kier živi. Prenaša namreč želod in večjem mestu in prec’va?ali svoje nič j 'T.:i i? neznanega vzroka vsaja, v zeiu
kaj razveseljive umetnije. Sposobnosti teh »umetnikov« prav za prav niso bogve kako zanimive, ker je zna-lahko skoraj vsak normalen človek gladu ie 20 do 30 dni, če ima dovolj energije za to. Gladovni Succi je vzdržal 40 dni pod strogim nadzorstvom, župan mesta Corka na Irskem. Swinney po imenu, ki je v zaporu začel gladovno stavko, je pa vzdržal celo 75 dni brez hrane!
Kajpak ie zmožnost gladovania pri netreniranih ljudeh različna. Odvisna je v bistvu od človekove konstitucije in od kakovosti njegove običajne prehrane. Telo ima na različnih mestih pomožne zaloge (v glavnem maščobe), ki dovoljujejo, da človek vzdrži dalj časa brez hrane.
Neznani rekordi čutil
Ijo in to prav na mesto, ki hrastu najboli ugaja. Zanimivo je. da želod tako dobro vsadi, da ga ne izkopljejo niti divji prašiči niti druge ptice, temveč iz njih prav gotovo zraste hrast.
Snažna muha
V Braziliji živi neke vrste muha. ki izredno ljubi čistočo. Kakor hitro kaj poje. že si osnaži tipalke, noge in ves sprednji del života tako, da izteguje jeziček in se umiva. Po njej naj bi jemale zgled tudi naše muhel
Petelin s sedem metrov dolgim repom
Zgodbo brez besed
i
Na Japonskem goje neko posebno vrs.o petelinov z izredno dolgimi re-
Navajeni smo, da zmožnosti naših	vsotp	zo*°	v‘"
čutil ne cenimo preveč visoko, in po pjščaiire S, večini imamo prav, če jih primerja-	_	e	te	_svoi<
mo z zmožnostmi živali. In vendar do-
slabo razvit, »rekorde« v občutljive.-1— .. B°l|_ ko petelin dorašča. daljši
svojevrstno pasme petelinov zapro Japonci v majhne kletke, ki iih obesijo na drevo. Navadno
sti, ki jih pri njem sploh ne bi pričakovali. Zadnji čas so se mnogoštevilni učenjaki baviliv z vprašanjem, kakšno množino različnih snovi mor? normalen človek še zaznati. Naredili so poskuse, in sicer tako, da so v veliko posodo kanili toliko dišave, da jo je bilo ravno še moči zavonjati. Tako so ugotovili presenetljive meje zaznavanja različnih vonjav. Dognali so na primer, da človek zavoha kafro, znano sredstvo proti moljem, ce ie je komaj 16 milijonink grama v kubičnem centimetru kakšne tekočine. Neko drugo snov pa človeški nos zavoha, če je je komaj 4 bih.lonmke
grama! Rekord ima zoprni vonj mer-aptana, ki ga zavonjamo, tudi ce ga je samo 4 stobilijoninke grama (torej ulomek, čigar imenovalec ima 14 ničel!).
Nenavaden '»rekorde našega očesa
Znano je, da vtisne človeško oko predmete obrnjene na mrežnico in da jih vidimo takšne, kakršni so, sele v možganih s pomočjo vidnega centra. Angleški učenjak prof. Stratton
Že naredil zanimiv poskus tega pro-lema. Pred oko si je pritrdil zamotan sistem leč, ki je predmete postavil na glavo. Drugo oko je zavezal. Tako je učenjak preživel teden dni. Najprej je seveda videl okolico obrnjeno — a četrti dan je videl spet vse pokonci, imel je pa občutek, da njegovo telo na glavi stoji. Na koncu poskusa je prestal tudi ta občutek in je videl tudi s sistemom leč pred svojim očesom pravilno.
Ta poskuB dokazuje, da tako neskončno kompliciran aparat, ki urejuje očesno zaznavanje, v kratkem Času lahko izravna tako občutno motnjo, kakor je na primer narobna slika okolice. To je »rekord«, ki je mor-
rep irna. Zato imajo petelinie kletke precei velike odprtine, skozi katere
visi petelinji rep v globino. T> viseči Petelinji repi napravljajo seveua prav čuden pogled. Dvakrat na teden potem peljejo peteline iz kletk na sprehod. Tedaj se pa pojavijo nove težave. Ker imajo petelini včasih tudi do sedem metrov dolge repe. jim mora na sprehodu pomagati več ljudi in jim nositi rep. samo da se ne pomaže na tleh. ker bi sicer žival izgubila na vrednosti.
£l|MUIIl!!UIIIM!l!!IHI||||||||!t||||l|illJ;
1 © KV1UJI	|
~	/a
E SLIKE. FOTOGRAFIJE. GCDELINE. =
= LjUBLjANA, Vvonova 4 = nMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiitiiiuiii?
FR. P. ZAJEC
IZPRAsAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Strllorlevo ul. 6
pri frančiškanskem mostu
vsakovrstna otaia, tiai.inogitdi, lopiomen, Barometri, fitgrometri, itd. Vettka izbira ur. zii!im;t m srebrnine. Samo kvalitetna optika	Ceniki	btez:'aCno
IZDELUJEM IX POPRAVLJAM vso damsko garderobo prvovrstno — cene •zmerne. — Krojačnica, Gregorčičeva ulica 12/11 levo.
FILATELISTI POZOR! Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6.
Počrnjevanka
Počrnite vsa s piko označena polja in zagledali boste zanimivo slika
Izdaa K. Bratuža novinar: odgovarja H. Kern. novinar: tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi t Ljubljani