94. itev. PoStnlnn platana v QotODlni. Oelje, torek 23. avgusta 1927. Leto IX, Izhaja torek, öetrtek In soboto. Stane mesečno Din T— za inozemstvo Din 20*—. Posamezna fttevllka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. J'ic©jiska knMni^ MB ^^^H fl^Tft W^H« JH ^pSbL ^n^l^U ^^^H^^^^^B^^^P ^^^^^^v ^^^^^^Bh^^^^^^^^k« .^^^^^^^L .^^^^^K ^^^^^^L^^^^^^^V ^^^^^^^^L^^^^^^^b ^^^^^^^^^l Urednlfttvo In upravniitvo i Celje Strossmayerjeva ulica pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Oglasl po tariffu. Telefon int. štev. 65. Vera in Sovjeti. Te dim so jie z-godilo v Rusiji nekaj povsem neprieakovanega. V razmorj-u pravoslavne cerkve do sovjietske vlade jie nastopiii neroaden in z-elo značiien preokret. Metropolit Sergej v Nižjem Novgoi'odu, ki je vodil doslpj najlju- le.:«i büj proti sovjetsikfi vladii,, je izdal prog las, v katere.ni sc* postavlij.a popol- noma ilia stran sovietov. Pozifa vse pravo*lavne cerkvene obcine in celo- kupn.o duhov.sein.o, da prizna jo sovjet- sko vlado kot od'ino zakonito in prav- noveljia\,no. V proklannaciiii' iha^la^) med drugim: »Vsi čutimio z naraščajoro sigur- nostjo, da je dan«es že padana inoznoM lmirnega dent in »igu>rneg,a obstoja pod sovjetsko vlado in njeninii zakoni. So- daj, ko siiio v Rusiji že dosegli ta dol- !4O iazuljeni eil), se pojavlja z novo s*- Jo padzcinoljisko rovarenjie sovražneg i nain i nozeniisitiva -iib so kaze v iiiinoi-iii. kakor n>. pr, varsavwki atentat, v na- padiili na naša inozemska zaslopstva, v atenilatih, tatviuah in požigili,. Aktiv- nost sovražnikov sov.jet.sike Rusije uni- čujoue vipliva na niireiii razvoj nasciga notranjoga zivljenja in mdrnega dela ter j.e zato nnjino pötrebno, da se vse vei'iMJ ljwdistvo in celoknpna dluhov- si-ina posiavi na stran vlade in podpi- ra njiMio akeijo v boju /ja lep&o bodor- nost n a rod a in dirzave. Rms'ki vermiki naj tudi do.sovjet- j ske vii'ade, ki predstavlja našo dorno- \ viino, ostanejio pravoverni. Us-pehi in j veselje. sovjelske Rusije je prav tako ! liia.sa stvar, kakor so nasi vsi porazi in lieusipehd in zato upauiio, da se n.a.ni / božjo pornorjo posreoi, da nresniri- mo iv svoje najboljwe namere. MnoM'i iiuisili bratov siiiiatrujo sovjetsko vlad'o kot i>rodn.kt sluicaja in ji prorokujej-o le kratko živiljienij«. Pozabljajo pa, da vodi božja roka clov«Btvo vedno k go- toveinn ciljiu. Oni, ki znakov časa no- reio špoznafi. naj še naprej verujejo. dti J« nt>ma.i>oče prelaiuiti s stariin re- žiinom,«n,e da bi istoeas.no prisel pre^ Join tudi s pravaslavTio corkvijo. Tod a swlaj, ko so patrijarhi sprejeli sklep, dia bodoido sovjetsko vtade vodili po- litiko absolntne lojialnosti, inorajo ti I'j'udjie ali opustiti avoje simpatijie in delovati izključno le v imenu naše skupne ver«, ali pa inorajo izstopiti iz liiaše oerkve, da na ta naoin enk«'at za vwelej mapravinio konec obstrukcoi.« Proglas naglaša dalje, dia so rnski pravoslavni diiilioniiki, ki bivajo v ino- zeniis'tvn, dobifi poziv, d.a pisnieno iz- razijo s\'oio loiahiost do sovjetske via- * d<\ v nasprotineni sliK-a'ju boclo izol>co- • ni. Praklamiacijo je podpisal metro- ' polit Sergej, ki je po stnrti Tych-ona ! poglavar ruske pravoslavne cerk^e. ! nadaljiu tverski nietropolit in. 5 skofov. j Metropolit ffergej je ustawovil tu- ; di pravizorno patrijarhovsko sinodo, ' s katero je zadovoljma vlada. S tern je sinoda diobi.i'a. zakoniit ponieji. im je ü'O~ ' stala za cerkev vdiovna oblast. j Za.nimiivo bo sedaj opazovati ka- ; ko stalisee bodo zavzeli mmogi ruski (.Miiigranti, ki so razkropl'jipni no vsvh i S'vc'lu. Morda se tudi veiuiar oni spri- jiaznijo z novimi ra>zmorami v Riisiji. p KONGRES NAiRODNTH MANJ- S1N. Od 22. dio 24. avigusta t. 1. zborn- jie v Ženevi III. koi/igres orgarazpeije evroi>skib m.wl'narod«nih nianj&in, v kalereim jo zasv.opa'iiiib r5") narodii>v.>!i. kii i)n>(lsfav1jajo skupaj sedem lnili.jn- nov ljudi. Zastopani so Slovenei i/. Jlalijf in Avstrije, Srbi iz Spreewal- da, Nenu'i iz Danske, Estonijie, Romu- nije, stalije, Jugoslavia, Litve, Polj- ske, Madzarsko in (ieškoslova.ške. Mo- ljaki iz Nemeije. (^nskoslovaske, Litve in Roinmiiiio, Madjari iz Ceškoslova- «ke. Hom'iinije, Rusije in Poljske, Ks- toiiiije in Litve, Judi iz Litve, Poljske. Uonmnske in ßoigarsko, (^oiii iz Av- strije in Ukrajinei iz Romunij?. Ukri- jinci iz Litve in Poljske. Na dnevnem redu je vprašanje nwnlsubojnega delo- vanja posanie.ziiiih narodnos'ti, vpraša- njo jezikov, državne suverenitete. manjsinskega prava in vprašanjn na- rodnostne pripadinosti. Predsednik kongresa je zastopivik Slovenoev v rinisk^ni parl>nrii(.tn,tu di'. Wilsnn, ki je žo dosedaj opravljial ta rastni poscl. p NEMOLIA. ITALL7A IN KOLO- NIJE. »Echo de Paris« poroča iz Lon- dona o pogajanjiii med Italijo in Noin- eijio, ki se nanažajo na kolonijalna vprašanjia. Dopisnik toga lista pravi. oja so pogajanja prišla do pozitivnih reznl'tatov, ki so obsezeni v sledcrfuiv ltalija se obvezujo, da bo podfirala vse neiriiske aspira-cije, ki se tic-ejo ko- lonijalne politike. Nemeija pa ji kot protiuslugo prizna, v slučaju, da bi so šlo sanio za eno kolonijalno po.sost, Ttaliji prvensbveno ])i'avico. V slufa.'ii pa. da bi so šlo za dve kolon.ijalni po- sestv,i, bi se obe prizadeti državi rned- seboj'no podpirafi in. si oblast delil;. V tein poroc'ilu se pravi dalje, da ne- kateri angleski poliitncni krogii. ni.so ravno nenaklonjeni misli, da bi se dol Palestine odstopil italijanskeinu pro- tektoratu. p TRPLJENJE NAÖIH V ITA- LJJI. Prefekt trža&ke pokrajine je od- redil, da se »Sporbno udlruižonjie« v Tr- stn in v njem nidružena društva, ki ob- slojaj.o v tej ]>okrajiinii, razpuste in da se ne sine jo obn-oviti. Dnnstveni znaki in zimanja znamenja so prepovedana in sie zaplenijio. Vsakršno premoženje irdružeinjia in ndruzenih d'Pustev, iz- kaznice, zapisniki, peeati 'in zastave se zasežejo. Trza'skeinu kvestorju in kraljievim orožnikoni je naročeno, da izvrše to naralbo. Od toga odl ok a je pri/.adetih 11 dru,stev na Tržaskem. Udruiženje je bil'o raz]juBeeno »u.pošte- vajoe, da sedan ji in madialjnii obstoj omenjenega udruženja in v njem udru/.en.ih sportntih društev ne predi- sitavljia drugea kakor lrd'i\o voljo ovi- ralii dosego visokih ciljev zakona, s katerim je bila ustanov.liena naeijo- nalna ustanova »Balilla« in drnge or- ganizaeije režinia na skodo in nevar- nost za nacijonahiii red.« p SOVJETSKO DELO V MAR0- KlT? V franooski javnosti in v diplo- inatskih krogih so vzbudiia veliko sen- zajeijo oilki'iitja dnevnika »Matina« o liripravah sovjebsike Rusije za novo protisraneasko vstajo v Maroku. »Ma- tin« abjiavlja cofo vrsto dokitinontov iz korespondence med sovjetskimi za- stopniki v Londomu, Pariizu in Berli- nu., iz kaiterih je razvidno, da je sov- jet.s'ka vlad'a preskrbela rifovcem oro/> jo in niuiiiicijto in skušala dzvesti tudi vojaisko organizaeijo maroških p le- rnen.. Aikcijia je si a za tern, da prepreei francQski vpliv v afrkskiih koloaijah in je sporeid'na a slično akrijo v angleških kolonijah v Aziji in z dogodki na Ki- lajskem. Celjska kronika. c NAR0I5NE MANJŠTNE. Ö »- ätiiti narodnih raaniiLsin se. zadinji wis mnogo razpra-vlja in pLšo. Nemšiko ca- sop'isjie pi'i. nas inia za to vprasaiijo prav lei>e besedo in še lopise načrte, za kojinii pa se skriva stara, historiena tendenca vesoljnega Nemstva, ki gre za tern, da asimiilira in germiaiiiizira gosijwdlarsko, kulturno in «tevilcno šib- kejwse slovanske na rodle, v kojih se vsled tisočletne odvisnosti od neniiskega go- spod«tvia ni davofj razvita nacijonalna zavest. Na d'rugi strani pa strerne ti niermški apostoli zascite narodnih lnanjšin za tern, da oliraitijo, utrdijo in definitLvno pridobo za NeniBtvo ves oni element v obmejuidi krajih in po- sameznili mesti'li, ki j,e po rodu sicer sloveniski, ki pa jie vsled a^strijskega solskoga in uipravne,ga nasilja po mi- selnosti in političneni nasto]>a.njiu po- stal njapol neinlski in jie tvoril pri nas za catsa mocne Avstrije takozvano »nemeurstvo«. Tr. prooes gernian.izaci- je je ob prevratu obstal na niTtvi tocki. Nezdrave prilike v državi in v*3Čno ^o ]>onavljiajoee barantanje v Beogradu s teini eleinenti pri nas je oinanjeni pro- ces -ozivito, dormice stramke SLS in NRS pia so inn diale novo brane, ker so javno in ettcijelno sankcij oni rale to, kar sta svetovna vojina in osvobo- jenjie pri drugiih narodün in \ drugih državah za vselej konea.la. Zaščita na- sega koniii)akt'no naseljenega naroda v Italtjii ali mi Koroskom je nekaj po- vsem clrugega kakor1 pa as^iracije pv- sa'ineznih sipodlnjostajerskih Si'ulinar- kovcev,, ki vodijo wsenenusko j)olitiko mod nami ter skiisajio narodlno neza- veden in protisrbsko orijentiran ele- ment, ki je odlvisen od niMiiiškega kapi- tala, in'idobiti definitiivno za Nemštvo ter ga prLkaza'ti s'v-eit'LL kot narodn.o nemisko mianjišino, ki raJji zašcite. Z Nemiei. ki tako pojiniijiejio vprasanje lnanjisinske zaščite, mii ne bomo poU*- mizirali, ker je njih niiselnost prav taka kakor ;e bila Feta 1914. c SESTANEK CLANOV SD« bo v sredo -J4. t. nn. zveeer v kavarniski siobi Celjiskega d'oina. Ziaeetek razgov vorov ob i)ol devetik Sasibanek je va- žen. c CERKEV SV. MAKSIMILIJA^ NA POPRAVLJAJO. Te dmi so zawli popravljati in prenavijati zapuščeno (H-^rköv sv. M.aksirniifij'ajna v Gaberju. (Jorkev jp služila uuh\ vojntu kot voja- ško skladiäoe in je bila dosedaj/ zap-u- fena. Popravila je bila^ iuujno po- trebna. o IZ POŠTNE SLUŽBE. Prenie- ščena je postiia uradnica gdc. Slava Rodie. iz Sv. Lenarta v Slov. »or. v Ge- fje, gde. Aim Gomišoek pa iz Gelja na Bled. c. ZAPRISEGA ŽUPANA. Ciuje- ino, da bo eel'jiski žuipan v eetrtek za- prisežen'. c NOČNO LEKARNIŠKO SLUŽ- BO opravljia ta teden lekarna pri »Mar riji Poniagaj« na Glavinein trgn. c KOLAVÜAGIJA ELEKTRIFI- KAGIJSiKIH DEL. V smiislu točk 25., 28. in 30. obvfcnega red-a v § 11. zak. I odi 12. marca 186(\ štaj. dež. zak. st. Albert .him: Eliksir resnice. »Torejl se nikaJcor nocete izjaviiti, kje sle prebiilil veeer 12., »ušca?« je vpra&il sodmik Kloda Rosoisa. Obtaženi jie sikomignil z ramonr? »Ne zajdirzavajitei se na, tej tocki«,, je od- govoriil1. »Jaz sera vain že rekel, da m.o- ra nporabai niojega 'čaisa mi tisti: dan astatii v tajnasti.« »A 6e vctis naienemo, da prizna to1 resnico?« reč-d sodniik. »Na svetu ni te sile,, s katero bi primorali cfoveka, naj govori, ako an noče.« »Motito se!« prawi n,ato sodniik. »Neki zdravndik, dr. Villiers, je po vsej priliki: nedavmo odkriil eliksh", k'r nepo- sTedno dejstvuje na podzarvest, ako ga clovefc izpije. Ta naipiitek' usipava: pa1- cienta hi ga, prisilii, da odtgovai'ja brez avi'iikov na. vprasanja, ki «o mir zadui- jiejo V, casiMega u.metmoga sprinja.« »Jaz bi ne dopusWL, d)a' se na me- n,i vrše taiki paskusili« se zadere Klod . . . »Praviwo imam1 zaforauiitii, da bi se delali eksperimenti na mojem lolosu-!* »Morete imetl popolino zauijianje v nekvarnost onega efiksiirä . . . Sicer pa, milstd li vi i.meli osebni'li stikov z dioktorjemi na Rivieri lan^ko leto? ...« »To jo toono! Spoznal sem se" z (jLoktorjeni na Priinorjiu laiusko leto . .. In smo se vidielt dva- ali * trikrat1 po- zilmi.«' ; »Povsem točno! ... In sain dr. ; Villiers bo imel priliko, da vam da sifoviti naipitek . . .« »Jaz naprej odb'ujam, da bi ga po pil!« »Nq bodite trdoglavii!« je svetoval sodnik olxwjenicii ... »Vi diabro veste, d-a imamo v rocmi lekarmi pri-pravico za n met no hranjenje, s katero se mo- rejo napitatii eelo najuipornejisi1 gla- dovnr strajkacii. Nikar nas siliti, da bi ja u.porabili,, ker vam priznam. da nva- ra v teini primeru izostati eleganca!« »Uigani«, v.praša dr. Villiers svojo ženo, vrnnvišii se dnf.ii da>n s sodišca. »ugaiini,, o kateri priliki' s0 ba izvršil preizkus rnoje iznajklbo?« »Nö veni'U od.vrn,e gospa. ViJlier- sova, ki je proti ökn.u motril-a vsebi.no neke eprwwte. »Na Kladu Rasaiauli« izjiavi dok- tor. Njiegova žena ga ravnodušno no- gleda, in dalhine: »Ab!« »Preizkns miora biti! odlo-cen!« nadaljiije kenivk. >^Ako eleksir proiz- vede priziiianj<\ ki se bo1 moglo overo- vifci, je najino bogastvo zagotovljeno.* »Med nama recenio, naj 11 verjia- niem, dux je mladoniic zasiLnzil' mrevar- jienje,, na katero je obsojen?« »Sedicij nui ni mogoce na to odgo- vori.ti.. . . Edina trdno dejs-tvo je to, da Rosois ne more natarnko povedati, kje je bis tik pred ubojem .. . Poleg tega se je poznal' z. ubito oseba . . . Pri njej so se mašla. rnmoga pi'smia, ki jako obre- menjiujejo Rosaisa ... A njegavia tr- ma v skrivanjii, kje' jie bits titsti večer, dapu«ca vse domineve.« »Kedaj se je dogodilo ubij«tvo?« v-praiša gospa Villiersova. ' »Dvanajßteiga, marca . . . Ta po- datek me je iznenadiL, kLr to je tocno onega' dine, ko sem odlpotoval v Lyon, da bi1 inkognito priisas4voval otvoritvi psihiatrijvskega komgresa, če se ti tega kongresa sp ominj&š?« »Ne, jiaz se natanimo' ne sponri- njam dne!« odgavori gospa Villierso- va in postavi stekleno skodieliico pod d'robn ogled. In» kofe je \kon;čala svoje pregleidavanije, ga. vpraša: »Ali kitas ti zares zauipanjie v ucinkova^nje svo- jega nap ilka?« »Popolno zaupanje! . . . Osebnost, podlvrzena preLzkužangiu gu'bi nad- zorstvo nad svojo miisifijio in svojimi besedami . . . Resmica, ki1 j.o je tiisti člo- vek skrival v sebi z naporom volje. se tedaj javlja kot odtisk na fotografski plošči, ko jio postaviš v vodo.« »Ali bom motgla biti pri tern' pre- izkusu?« »Upani da!« odivrne doktor . . . . »Ti si mi vedno ponuvgala pri niojih delilu! . . . Ti si se z mano niucila, prav jei, da se udeležiš že radi poeescenja.* Naivizočnasit gos/pe Villiiers'ove je po vsem videzu povecavala jezo Kloda Rosoisa, ko sta dive basilicarki ii'veli obsojenca v aperacijisiko dvorano. »Ponavljiaim vam, Rosois«, je iz- javil preiskovalni sodniik, »da ta eli- Lsir ne predsitavlja za vas nobene teles- ne opasinasti. Dr. Villiers iamxH za, svoj izdelek . . . Najhujše, kar bi moglo pri- ti iz tega pokušaja, jie to, da ostane broz uitinka.« Jetn.i'k vržo dolfl im nejasen po- gled akoli1 seibct. Slednji paskus na beg ali upor se mui je zdeJ nernogoč. »Pa dobro! Pot'.ntimio!« zaaepeta. Vdano se zlekme na operacij^ki m,izi. Podizglavje od kavcuka mu> je dr- žalo tilmik mala vise. »Pi'jte!,« ukaže. kemik, n.udeie obso- jencu stekleniei'co. Rosois jo sirašna omahoval. Oei sio mu i^kale nemožmo osivobojenje. Za tern je na ma,h primakniil dulec k ust- nicam,' i.n na eni pozirek izpil vwe, kar je bilo v drabni posodliui. Vpliiv opoj- ne tekoe.ine je biff bliskiavit. Strašna bledica se je razlila jetmiku po obra- zu: oeii so se mu zavijale pod teikimi vekaniii: dihanje mu je pastalo poeas- nejiše. »Rosois,«, jamn iizsledni soefnik z Sfran 2 »NOVA DÖBÄ* Stev. 94. 6 in § 159. stavbnega reda za bivšo Stajersko z dne 9. niovenubra 1867, dež. zak. ®t. 5, bo kiomisijonelna kolavdaci- ja elektr. daljnovoda in hišnili vodo- v'odov v Gaberju, v Spodinji Huidinji, Zavodni in na Bregm v ponedeljek, due 29. avigu'sta. Sestanek koinislje in in- ter esentov bo ob 9. dopoldnc pri trans- formatorju v Gaberjiu v bliziiLi We^k1- nove tovarne. Načrti so do dineva' ko- lavdacije na ogsed iried uradniimi ura- niii pri srezkem poglavarstivu. c IMENOVANJE. Go.spod dr. Al- bin JuJiart, siodindk pri okrožnem so- ddšcu, jo bil inienovan za namestnika drž. pravdiniika pri oeljiskem drzavnein pravdinišbvu. Cestitainio! c JZiPREMEMBA POSEST1. Na javmi dražbi je kupil dr. Kollaritsdie- vo Mšo v Mkerčevi ulici >ff. Fr. Rams- kogler, Iastnik avbotakse in izvošček. c VSE HVALE VREDNO. V zad- njiem cawu se je razpasla grda razva- da, da so nekateri trgovieq svoje kole- ge-trgovce prikrajiševali s tern, da so pa poslovinili uraii postrezali svojim odjemalcein pri napol zaprtih, pri ka- kih zadimjih vratih, ali pa so narooali stranke po poslovnih urah v svoje prositiore, češ, dla imajio potem več ca- sa izbirati si razno blago itd. Gremij trgovcev v Gelju je storil anergiciie korak e s tern, da jo opozoril radi tega postopanja svioje člane na obstoječe precUpise a posebno okrožnico, ter se obrnil tudi na obrtno oblast, da naroci .varnostniim organoni,, da nadzorujejo izpolnjevanje predpisov o obratnem casu in na/znanjajo prestopke v svrho kjazenskega postopka. Lo mialo bodie ta- fcihi, katerim bode ta korak gremija neprij(eten, tembolj pa moramo po- zdravifjati ta odiocen korak, ker smo na staiis-cu, da mora pravica in dolž- nost veljati za vse enako. c NUJNA POTREBA. Prejeli smo in objiavljamo: Celje j,e leboviščar- sko mesto in. posebno v letosnji sezoni smo iniorali opazovati, kako neprijetni sluoaji so s& dogajali pri prihodu raz- niih vlakov, ko so se avtoizvoscki in iz- voščki prepirali med. seboj, ter je več- krat prislo tudi do glasnoga pseTeka- nja zaradii cen. Pred par din.evi sem bis navzoč, ko je neki ziian tujee vpra- šal izvoščka, koliko računa do Narocl- nega doma; zahteval j,e 30 Din. Tuj.ec se je seveda obrml godrnja je, dia se mu čudino zdi, da tu ni 'iiikakorsnih tari- fov. Opozarjam veled tega lnestini ma- gistral, da tern neprijieitn-osti, ki ka] slabo vplivajo na tujca, naredi enkrat za,vedno konec s tern, da se sestavijo maksiin. tarife, katere mora visak kmi- cesij'öiiar imeti pri sebi. Pa bode vsega prerekanja konec. V Ljubljani se n. pr. peljam za 20.— Din dvakrat tako dalec kakor je odi celjsikega kolodvora d!o Narodnega doma. c DRŽ. DEŠKA MESCANiSKA SOLA. Razredlni (pona\rljiaLni) izpiti se priona v pondeljok, dne 29. t. m. ob 8. uri. Prošnje, naslovljene na ravna- teljistvo Sole, je vlagati do 25. t. m. — Isto velja glede privatnüh izpitov. Za- vršni (konlčni) izpiti se pa vrše v to- rek, dine 30. t. m. Pričetek ob 8. uri. Vpisovanje v I. in ostate razrede bo 1. septemibra od 8.—12. ure. Dne 2. sep- teinibra bo služba božjia, 3. septembra «o pa pricne redni pouk. c SLOGAŠI! V srado, dine 22. t, m. ob 20. uri je poslovilni večer češkili dijakov v Narodnein dornu. Diiio 23. t. in-, ob 7.45 pa odrfnod. Uidolozite so po- slovilnega \a'ora in odboda v cim v^c- jem dtevilu! — Ta'jnik. Širotn domovine. K KRAiLJ QSTAN1C NA ULICDU. Po insormacijah ostan» kraljevska rodbina na Bledlu do 15. septenibra. nakar se vrne v Beograd. ä SMiRT KOMANDANTA ŽAN- DARMERIJE. V Ljubljan.l \v nonado- nia uiini'l kornandamt 8. žandarmcrij- skega polka (za SU'oven.ijio) g. podipol- kovnik Marko S. Mainiffotid. Pokojnik jo bil rodonii iz PodihmnKV-Ostrožac v Hercegovini ter iie bil star komaj, 48 lot. is JURAJ BIANKINI — OSEM- DESliTLETNIK. Minister na razpo- loženju dorn Juraji Biankini bo obbaj-al due 31. avgusta osiermlesetletnico svo- jega rojßbva. Pri tej priliki mu pri ro- de splitski novrnarji castni veeer kot najstarejšemiu jugosliovieiiskemu novi- narjii in zaslužnemu narodauMnu do- la vcu. »Jadiramska Straža« pa j)ri- pravlja Biankinijiu kot svojemu prod- sednlku posebno počašoeinje. 'A VODA P1HOT1 NAiKAZILU. 0 grozni siiši v Hercegovini poročajio, da so v zadlnijiih din eh že začeli usihati mnogi potoki. Iz Bil^a prihaja vest, d.a so tamikaj uvedene karte in da se voda deil'i ljud'stvu le na podlagi teh nakazil, kakor se je v; vojni dobili kruh na karle. š VELIKA NERECiA NA JADRA- NU. Te dni se je na morju pripetila velika nesreča. Nedalec od Šibenika jo malo ladjo s 15 ljudmi zaiela nievilHa. Ladja se ie prevrnila, 8 oseb je utoni- lo, sedemi pa: se jih jie resilo na niali ladjiici. š 0GR0MEN POSET TUJGEV V R0GAŠKT. SLAT1N1. Rogal.ško Slati- iio je doi>.tej. posotilo nad 4500 gostov, od kateriih je bilo 8(>()O iz naäih kra- jiev,, ostali pa so bili iriazomici, zlasti iz Madzargke, Avstrije, Nomcije in tudi Čehoslovaske. Tudi gostje iz .ostalih balkanskih držav so bili zastopani v lepem «tevilu. Vse sobe po hotelih so bile vedno zasedene. Da se odlpravi po- manjikanjü sob, namerava mariborski oblastni od'bor, ki sedaj upravlja ro- gaško zdravilisoe, zgraditi en večji in en manjlši hotel. ,s LOVSKI BLAGOR. Upokojoni naduičitelj g. Jurko je ustrelil tekom avgusta že drugo divjiO svinjo, tokrat v Zabukovju pri Sevnici na njivi \>o- sestoice Marijie Stoparjeve, kjer je bi- la zašla v oves. Svinja jie tehtala 120 kilogramov. Zaidel jo je v glavo in ži- val je takoj abležala mrtva. Š ZA DALMATINSKO VINO pro- dial i opico. V splibsko pristaniace je iiedavmo priapel parobrod »Pa)to« s kitajlsko posadko. Mornarji so imrfi dobro dresirano opicö.. Dallmat(iiisika vino pa je na kitajske miornarje tako vplivalo, da so zapili ves svoj denar in naizadnjie prodali še opico, kijiešla v zoološki vrt. ö SENZAGIJONALNA ARETA- GIJA BANČNEGA URADNIKA. Po malogu okrožniega sodišca v Srernski Mitrovici je bil v Sreniöküi Karlövcih aretiran iLstanovitelj in ravnatelj >Frnäkogorske banke«, Pa vie Bafug- džic. Banka je pred dvema letoma po- stala insolveiiitna in je pozneje napo- vedala konkurz. Kazenska preiskava je iniela za posledicq, da je bil ravna- telj Balu:gdžic aretiran in izrocen so- dišču. ITO-pastajezazobenajboljSa! Š TEKMOVANJE NARQDNIH NOŠ. yilovensko ženistvo nrjredi ob ča&u jeseitöke. razsbav« 15. dio 26. sep- ten libra. 1927 na Ljubljanskem velesejr- nm razstavo ozirama tekmovanij-e na- rodnih naš. Pokroviteljwtvo w jwevze- la, d'voriiH datna, Nji. Vel'. Kraljioe Ma- ra je gospa Frainja dr. Taivcarjeva. Da bo ta priredibev, ki mora bHi ponos iHKsiih aena širom Slovenije in dokaz lepote iiii umietnin naskh mii'odniih noš nini liepse us/pela, pozhamo vse slov. ženie in deklota vseth kIojcv, da pridejo na ta dan t-ekmiovanja, t. j. 16. se|>- teniibra v narodiiilh nc*>alh sarnie ali pa pašljejo v njih sivoje znanke. Skrbite pa za ta, da tiudi moska nairodna nosa ne iizastane, Zawtoipanj na.i bodo tu>di v,sa (Tru.štva po možnosti v skupinaih. Ker je ta dan iiaitnenjen nianiifestacijii narodniilh nos, jie doližnost v»sake Slo- vienke in v»sakega Slovenca, da. se oseb- iio udeleiži. toc, za'vijac, sivilenäih nut, kožu- hov R'd.; kid.oi1 bi bil v poses!i kaiterega- koli teh pred'metov, naj jaivi to VeLe- sejimskemu uradii, ki previzame za v.se vposlla-ne predlnuete polno iamstvo in povrne posiljatvene stroske. Našemu kili'cu naj se .odzovejo visiii, ki z narodno idoso all kateriinukoli predmetom mo- rejio obogatiti in .spopolniti razstavo in tudii .oni, ki morejo dati iinformacije ali naslovie,, da se otdtbor orbne na do- ti)cn,e pksimenim potöm. Vse prijav.e in dopiise siprejiema priredittJ\reni odbor pod na,slovomr. Ljubljan^ki velesejmski urad, Ljubljana. š POPRAVIL0 DRŽAVNIH GEST. Ministrstvo za jaivna dda je odoJ^rilo kredit v znesku 4,28G.(XK) Dim za po- praviilo drža;vnih cost v Sloveni>. Š VPOKOJITEV DRŽAVN1H ZDRAVNIKOV. V msLntetrstvu za na- rodno zdraivje se pripravlja ukaz o vpokojitvi državnili zdra,vniikov. Vpo- kojeni bado mnogi državni sr^zki in obla^tni zdlraivni'ki, ki so izpolnili z;\- koniito službein/o doibo. s PROGLASITEV PRAV0SLAV- NEGA SVETNIKA. V imenu srbske l>navosla\rne cerkve. je patrijarh Dimi- triij,e sipoi'iocid bol^aiwki, rmski,, ramiMi- wki im grÄki j)i*a:vas>laivm.i ce.rkvi kano- niizacijo despot a Ötefana. Visokega La- zarevioa. B V SMUT, KER JE ZAIGRAL KRAVO. V Murskem Sredisču je hotel skocMti v Mivro neznan moski, katere- niu pa so pasanti v zadnjuMit trenot- ku preprecili, da izvrsi svojo nanioro. To pa ga ni odvniiilo od sklepa. Na sa- motnieni kraju je skočil vdrwgir v Mu- ro in izginil v valovih. Trupla niso niasli. Vzrok obuipiiega čina in bil ct>- up, ker je mož v gostilni zakvartal skupicek, ki ga je prejel za prod an o kravo. š 20 LET ZJA PONEVERBO. Okrozn.0 sodišče v Šabcu je objavilo razsodbo v proeesu pToti Ssovenicu Ru- diolfu Korošou, ki je kot davčni urad- nik v Srbiji i»\msil razmo ponevei'lK» in nato pobegn.il v ino.2em1.stvo. Obsojen \io ivd 20 let j«ce in dvui meseca zapora. Branitelj je proti obsodbi vložil pri- ziv. š URADNl DAN, V oetrtek, dno 25. avgusta t. 1. bo uraid>oval tajnik >Okrajnoga gremija trgovcev v Geljn« za Clane gornjegrajskega okraja j)red- pold no od 8. do 12. ur,e v Gornjeinigra- diu v posebni. sobi gostiine F. V'ersnik in od 2. do (>. uw i>oi>oLdi!iie v Mozirju. in sicer v občinski pisarni (posebna soba). Š KREDIT ZA REGULAGIJO MURE. Minvstrstvo za poljedelstvo j<4 nakazalo due 19. avgusta velikemu zupanii inariborske oblasti vsoto divia niiilijona dinaxjev za reg>ulacijo Mure od Gmureka dalje do kraja nase oblasti. 8 KREDIT ZA REGULAGIJO SAVIN JE. Istocasno kakor za regula- cijio Mure je nakaizalo ministrstvo za kmietijstvo in vode tudi dvesto tisoč dinarjiev za niajniLJn^jiše reguiacijsko delo pri Savinjä v nje gorn.jem toku. S PESNIK PETER ZORUT. Le- tos je poteklo 60 lot, odkar je umrl furtaaski pasmik Pietro Zoruttk Bil je v Vidinu aivstnjsiki fimancni uradnik. ZioruMi je Slovenec Ziorut iiz zaipadnih Brd. V goriiskem imestniem v.ntu Lin a spomeniiik, sedaj lioccjio vzidati sipo- nvinsko plo^cio v hiisi. v Maiiizanui, kj^r je živel na saroja «tara leta in unnrh š ZOPET TRGOVEG Z DEKLE- TI? Zagrebška policija je prijiela ne- kega 40-letnega možakarjia sumljive pretoklosti, ki je ze vec dni hodil po Zagrebu in nagovarjial ml ade sfuiki- nJGi, niaj vstopijo pri nj^em v službo. Na. prijavo nekih strank ga je policija pri- jttla in, zasil'Lsala. Ugotovili so, da je od- sedel že ve&letno ječo in da inui zelo burno preteklost. Ker ni inogel poja.s- niti, zakaj je vabil dekleta, ga je pofi- cija obdržala v zaporu in uvedla pre- i.skavo. zamolklkn glasom od razburjenja. »Rosois, kje ste bili ponoci 12. marca Lanskega leta?« »Pri neki Zend«, odlgovori Rosois. »Zakaj nam ni&te toga prej pove- dali?« »Ta žena je porocena. Ni'sem 3« hotel osTamotiti.« »Kako se ona pišo?« Glas se je vsesait kakor voden cu- rek v pesku: »Iizabela Villiers«, je priznal. »A? Kako? Moja aena?« Kemdk izpusti roko, na kateri je opazoval utripainje žile, pa so basin0 nagne nad uspavaniimi . . . Dvanajsti ma reel . . . Dan njiegovega odhoda v Lyon! »Kjie ste bili dlvanajstoga marca?« vfprasa preiskovalni sodmiik doktorja Villiersa. Prevarami mož pogleda svojo že- no. Izza navidez mirnega lica je zaslu- til porušitev vsega svojega žiAitjenija . . . Ona pa ni drhtela, m govorila; ca- kala je razporoke. »V. noci dvanajstega marca sera bil doma, s svojo ženo!i« iizjavi oni z ne- kako globokim glasom . . . «Ta človek ni povedal po reyni'ci . . . Preizku« to- rej d'okazuje na mojo niajvečjo žala^t, da; ucinek mojega eliiksira So ni ne- zmotljiv . . .« Danilo Gorimek: Pocestnica, (Socijalna slika.) Ne bi pisial t«h vrstic, a nocoj gore zvezde tako bajno ko svetli sipomini na dinm du'se in, krog. mene sanja pokoj. Vselej, ka gone zvozde tako bajno in sanja krog mien« pokoji, mi stopa pred duSQ kako je bilo tisto Jioč pred leti'. N.e. bi siicer pisal teh vrstic. Takrat sta hodila tesno objeta po slabo razsvetlj^nem drevoredu. Bajaii lesket zvezda se je dražil z globokim pokojemi v neko tiho in udamo sozvoč- je. Kakor nocoj . . . Ona je molče str- mela v zvezde, srkala je preJes»t iuoči in ko vsai broz misli je tonil'a v njo. Njega, ki hodi ob mjeni levici, ljubi udano in isikreno. Že tri leta ga ljubi. Ne tako ko dirugi ljudje, ki hodijo na sestanke, se poljubujejo in objemajo — radi poroke, Ne tako! Ona ga ljubi brez misli kakor lju- bi te bajne zvozdc nad seboj in pokoj krog sebe; kakor ljubi vse to čudovito božje vesoljie, ker je z njim in v njem njena duša. Duža ie preko vsega, in fjiiibezeni v nji je preko vsega in večDa. Kaj bi potlej misel — v sreu je toplo in svetlo in to je vs©. Taiko jo bilo takrat ko sta hodila tiesno objieta1 po silaibc* razsviotlienem drevored'u. Vso božjo ljubezeii je tedaj niosila v sreu; toliko je je bilo, via ni zmogla veo besed. Telo ji Je ginilo v pr«re»tiio nioč. Kakor da hodi sam duh je stapalai poleg njega. Tedaj se ji je zdelo, da se pred njima uirniikajo mra- kovi, krog njii'jiii rod leti je bil zaživel otrok in v njem j^» živela prele9t te noči. Z njim pa je umrla, In ona, pocestnica. tudi. Tovarnar in njegova žena pa Se živita in sta zadovoljna in — postena- Zahtevate-li povsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih # „Novo Dobo" # Scev. 94, »NOVA DOBA« Stran 3 Kino. c M'ESTNI KINO. PondeljVk 22. aviffusta: *Tajna wpoved*. Pr^treslji- xa drama \7s momarskotfa zi'vljonja v 8 dßJMinüUi. V glavini vloffi Edmund Lowe. — Torek 23.. srodn 21. in eetrtok 2i.r). avignsta: »hjubljenpc Wirnmtjv. Sijajna vesoloigra: iz voj,a.škoua /ivljio- nj.'i v (5 dejanjih. V #lavni vio^'i sloviti ka'i'aktorni igralec Reinhold Schnitzel. I« hraeljshe »ice dobite termometre v drogeriji SANITAS, Celje. Razgled po svefu. r 200 OTUOiK SIC JK ZAST1UT- 1MLÜ. V augloškem, okraju Bath je v krat'k^nii času obolelo 200 otrofc z vse- mi znaki zastnipljonja. Zdravniska komisija jo kot vzrak ugotovila jio- kvarjen sladoledi. r AMERIKA V ZiRAKU. Državni podiajnik v amcriškem ministrstvu za. zrakoploMstvo Edvard Warner jo izja- vif, da nainora>va amiM'iska mornarira »graditi naiinočnoj.šo zraOno flotiljo na svotu. Amorika zo sodaj razpolaga s 500 bojnimi letal i in. zaihteva sedaj ko xiyraditev dvoh imatiOnih lailij z>.i lo- ta la. r ČUDEŽN0 OZDRAVUFNJE. Ttalijla jie postala dežda Čudožov. V PitigliaiHi je kmctu Gappolcttiju unir- la žena. Mož jo šel k mizarj.ii naročit rakov, ko so jo vrnit doinov, pa jo s straliom opazil, da je žena Lzpwtfleda- la in da živi. Žen.a je prosila moža, na] ji prinase kaj hrane in se je potiutila popolnoma d'obro. Njena smrt jo bi'a sanio dazdeviia. .Boluhala jo na lozki bole/jni, kaloro ni mopjel ozdraviü no- ben adravmik. Zdaj jo zdrava ko riba in ne ve kako se j,e zopet vrnila v živ- ljenje. r NAJVEČJA STAVBA NA SVE- TU. V Ne-wyorku grade sedaj največjio hieo na svetu.,, ki bo zia 267 metrov viš- jia od Eifffcov-Gffa wtolpa v Parizu. ki mori 3(X1 nu. P-asssopie bo iinolo MO n;uJ>stroipij. Mod 7. in. 17. nctd'sIropjein bodo urejene velike terase. Ta velikan- sika staivba bo postavljena na ogroiii- nem zemljišču in bo voljala 25 milijo- nov diolarjev. Dograjiena bo Iota 1928. Na vilhiu bo svetilink, ki bo kazal pof lad'jiam in aeropl-anom. r PBEBIVALSTVO SOVJETSKE RUSLJE. Agentura sovjetske unije po roča: PrebivaßNtvo sovjefcsko imije zna- »a po zacasnom izraounu 14-6.2 mili- jonov. Od tega odipade na pravo Rue;- ,jo 1(K).5, na ükrajino 28.9, na Trans*- kavkazijo 5.8, n.a Beto Rusijo 4.9. na Uzbosko u:nijio 5.1 iiii na Tu.rkuiens.ko unijo 1 milijiOn. r KONGRES ŽTDOVSKIH MANJ- ŠIN. Minoli tedien j<3 bit v Gurihj* otvorjen židovisiki manjisinsiki kongros, ki bo razpravljial predvaem1 o zavščiti židovskih nianjišin. r KOŠARA Z BOMBAMI. Portu- galska poliicija jie zvedela, da. aamo- rava'jio neznani zarotndki spraviti v Lizbono veliko kosaro s 33 bom-b'-inii za napade na jajvna poslopja. To dni sta fakticnio dospela w, province dva tujca, ki sta nosila veliiko kosa.ro. Ko jiili je poli'ciija ustavMa, sta košare vrgla na tfa in poböginila. Na begu sta Ktreljala na zasflodlujoce straižnike ki eneiga težje ranila. V splošni zmešivja.- vi jiimia je uspelo, da sta pobegnüa. V 1 Oblehe \ moderne dam- ' ske, moške in 4 otroške, bluze, Jj krila in plašče, a lastne izdelkc in fj dunajske mo- Ä dele, nadalje Skloluke, perilo, M nogayiee, kra- f vate invsemod- | n? , 'n galante- linjske predmete "kupite po naj- nižji ceni in v velikanski izbin samo v veletrgovini R. STERMECKI, Celje. Oglejte si iz- Io2be in zalogo, da se na lastne oči prepričate. Zbirajte listke zanagrado! košari so niašli 33 pripravljieni'h pe- klenskih «trojev. r MINL.IIVOST POSVETNEGA. Pred 20 Jeiti. jo bi!l znan in sla.vljen po usem svetiu, zhisti še na Fra'nicroskeni. raizfekovalec Afrike Lebaudy,, ki so ga itnonovali kralja Sajiare. Mož tudi v gmotnoin oziru ni st,al slabo, co ponii- slimo, da si je zgradiil krarstno vito \- Niizzi. Razno poripoti^jo kiga sveta pa. so tudi kraija Sataare spravilo na bo- Ijoti iin liiodaivno je bil njiogov dvorec v Ni^zi prodan na javn.i draižbk Izdraž- bala ga je po In idem boju. meka Angille- ziinja 7M bafjino vsoto 22 mili'jonov franikov. r KARDINAL! ZAHTEVAJO POVIŠAN.JE PLAC. ŽiivilniiO v bežkih niatorijolmih prilikaih in zato ni cuda, da so tuidi kardi'na.li potrkuuli na. vrata V,atiikan,a in zajhtovah povLšanje svoj'i'h diohadkov. Kard.ina.li imiajo na loto okoli 20.000 lir doliodkav, s Jcaiteriini p.a niorajo kriti tudi stroske za ra«ziw raprüzomtacijske svrhc. Za'niimivo ,k\ da, so v,si kardinali naistopili enotno in izrooili vrhovniomtu vatikaaiskemu na:d- zorn-iku petieijo, v kateri zahtevajo, naj, so njiiilit'vi dahodki. poviišajo na ()().()()() lir. To bi vatikia.nsko Wa-gajno abrenioinilo za 1,800.000 lir vetč na l-o- to. Kardinali bi na podlaigi novili plat- projtom,ali mtvsoono okoli 5000 lir. r 8POR KADI STAROST1 PHE1>- SKDN1KA. V Argi'iitwriüi volijo vsakili Host let drza'vinega prodisodinika. Dc-so- danjii dnžaviiii prod.sedniik Don Hlpiilito li'Lgoyen hoco biti ponovno ir/,voljien.. NaMala jo hmdia volilna borba. Na- «protniiki Dona Hipolita trdi.jto, d'a v/.- volitvi naspratujie nj'ogo\ia viisoka Ma- rost. Sniolo tndijo, da. mora biti zo h;i- zu 90 lot star. Prira s A na.tfradianii do 1(WM) J)in, 800 Din in dve ]>o 600 Din. Os-imtki naj se izdelaj'O v barva.li, v v-elikos-ti 30 X 51 cmi s pasfpartujiem vred z po- gledoin in tlorisom, vseh dejanj odnos- liio s'lik. Osnnitki najuse vpošlkjo na na- slov »Volosejom Ljubljana do 12. ure 14. septeinibra t. 1. (velja datum pašt- lR'ga pec.ata) v zaprtih ku.vertah, ime z geslonii. Natečaja se lahko udeleže vsi aloTCinski oblikujoci uunetniiki. Ži- rija. se objavi naknadno. Rezuftati na- tečajia bodo objavljeni na dan otvorit- ve razstave. Na'grajoni osniutki so last velesejima z avtorsko pravico nagra- jenca. 1 PROSLAVA STOLETNIGE LE- VA TOLSTEGA. Kakor poročajo iz Moskve, se vsa Rusija pripravljia, da dostojno proslavi 100-letnico rojstva vetikega Rusa Leva N. Tolstega. Po- »eJ>n:a koniisija se pra.vkar mndi v vasi Jusnaja P.ojuina, kjier jo Tolstoj pre- živel velik del svojiega življienja. Cola vas bo izpremen Rvnji v muizej Tolstega. 1 STOLETNICA ROMANTIZMA. Francozi slave letos stoletnico romajn- tiznia. Dolgo se niso imogli zediniti gk1- de datu'ina in še d'anes niso v tem so- glasni; nekaiteri vidijo začetek roman- tiizma v preraiijeri Hiigojeve »Herina- v**' ^F^ v prvih poezijah Alfroda do Vifeiniija, tretji zopet menljo, da se jo zacol s prvo izdlaijo Lamartinovih »Me- di/tations«. Med temi letnicami je 15 let raizdatje. Izbrala se je srednja pot m se je slmžbeno doiočiio letašnje loto kot jubilüjmo leto romantfenia. Mimo raiznih proslaiv se izdajajo kmjige o toni pojavoi, razvijajo se diskusije za in proti. Vidi se, dii problem ni inrtev, čeprav je romantizem v tej obliki žo dolgo v zgod'avini. Framicoski romanti- zem je objel ne saino slovistveno pod- rocje. Prinesel je voliiko izprem,emb v vse javno zivljenije: v üolitiko, v idej- ni svet, v modo itd. Kupi se dobro ohranjenol damsko kolo A. Oražem, Celje, Gledali§ka ulica 9. Gospodapstvo. g LETEČI DOLGOVI. Financni minister je sklenil, dial üc imajo loteei dolgovi, ki niso ua'sli ki'jtja v prora- Ounu, odnosno iz sredstev Blairovega posojiila, kriti z državniini boni, ki so bodo izplacali v teku d'voh let. Obrest- n.a in/era tohbonov iiii zmaim, pač pa jo predvidena nnoznost lomibardiranja tob. bonov pri Narodni banki. S tem bo vsaj del'omia pomaigano stevilni.ni mp- nikoni dtžave, ki v nekaterih priinorih ze lota c-akajo na plačilo. Ta transak- cij'a bo služila. le za delno kritjo letec'ih diolgov, kajlti teh bonov se bo izdalo h za 150 inilijonov dinarpev. g. AMERIKANSiKI GLAS 0 NA.S. Eden najvecjih newyiomkiih fhiancnih Oa^opisov »Tine Conrm.ercial and fi- nancial Chranifcles« je v svoji juttj.ski stevilki prinesel zelo zaniniiiV elan ok o naisih nacijonalnih finuvncah. V njoin so predvwem povdarj'a, da so naši ban- kovci kriti s 33 d.o 40% kovinske pod- lage in da ima z ozirom na to naša dr- žava zadosti vzroka,, ako &c upošteva idealna stabil iy.aci'ja. dinarja, da v naikrajsom roku izvode denarno rot'oj'- mo na podlagi zlate pariitcile po zgkdu Nemcijc, Madižarske in Belgije. Nase morodajno kroge pozi'va, naj se lotijo to važne rofornie. Nadalje se v člankv. onionja pada'nje našega izvoz.i, v ce- mev pa pisec ne vidi nikake nevar- nosti, ker pada obenom tudi' uvoz. — Predvsein povdarja lopote našega Ja- drana, kjer se visako leto zbira cim- dalje vecje število goatov iz inozeni-- stva. g JÜBILE.INA KMETIJSKA RAZSTAVA JE PRELOŽENA NA PRIH0DNJE LETO meseca maja 1928. Glavni odbor Kinetijiske družbe je v zadnji sejii due 7. julija 1927 side- nil, da s,e zaradi Letošnjih skupščin- skili volitev meseca sepAembra proloži jubitejiiia raasta.va na priliodnjio leto meseca maja 1928. Opozarjamo na to V'se muse Kmetijs'ke potlružnice in čla- ne, da za jubiilojno razsta.vo nainenjt^- me razstavno prod mete ohranijo })o niožnosti in jih pripravijo za razstavo meseca maja prihodnjega leta.- Na- miesto jiibik\jne razsta^e priredi upra- va Lj'ubljanskega velesejima v zvezi s Kmetij^ko druzi)o in dru,gi;mi organi- zacijami lotošnjo josen od 17. do 26. scptombra. J927 Poknujinsko kmolijsko razstavo >s Ij-^ovskiin znacajein in s .sledcvinu odd^lki: 1. Sadini add«elok; 2. zelenjadni oddolek; 3. inlekarski, od- delek; 4. čebolarski oddetek; 5. vinski Bfiiti n. Pepli se nahaja sedaj w Prefternovi ulici St. 2i (nasproti gostilni pri 1 »Angelu«). 2 oddelek; C. kmetijisko-stroini oddelek. Pri glase za udölozbo razsita.vljalce\r sprejema upra^a velesejma do 25. av- gusta 1927. Posestvo na prodaj. V4 uro od Cclja, okoli 20 oralov njive, travniki, sadonusniki, vinograd in gozd, lepa Vila, 8 sob in gospodarsko pt)slopje. '/a nre od Celja so proda posestvo ca! 16 oralov, lepa hiSa, 8 sob, gospodarsko po- slopje, cona okoli Din 180.000. 20 minut od Celja lepa hišiea, 3 sobe, kuhinja, velik vrt, za Din 75.000. — Naslove da FRANJO JAGEk, Celje, Dolgopolje II. Učenec iz dobre hi5e, samo z dobro solsko naobrazbo in ki bi lahko imel vso oskrbo pri stariših ali sorodnikih, se takoj sprejme v veletrgovini R. Ster- mecki, Celje. 1-2 Na hpflfio in stanovanje se sprejmejo dijaki ali dijakinje pri ge. Mariji Karlovšek, trgovina, Lava Hiša na prodaj. V neposredni bližini mesta, pet rninut od kolodvora, je na prodaj lepa eno- družinska hiša s krasnim vrtom za Din 80.000'—. Stanovanje takoj na razpolago. Pojasnila daje iz prijaznosti »Informacijska pisarna«, Celje, poStni predal štev. 48. 2 1 Dijakinje spreime na hrano in stanovanje urad. dvova. Naslov v upravi lista ali v tra- fiki Kraija Petra cesta. Čevljarska delavnlca Stefan Sirasek Celje, Kovaska ulica priporoča cenj. občinstvu vsakovrstne prav- kar došle čevlje raznih vrst. Zastopnik tvrdk 1 Tip-Top in Bally-Scholl. Jamčim za dober, pristen materijal. Izdelujem tudi po men ter prevzemam tudi popravila. Oddajam tudi na obroke, ne da bi zvišal cene. Po pošti razpošiljam po povzetju. Dva dijaka iz boljSe hiše sprejme na hrano in stanovanje pod strogim nadzorstvom učiteljska obitelj. Naslov v upravi. 3-3 Veliko kavarno z lepim senčnatim vrtom, na najlepSem in najbolj prometnem kraju v Celju, kakor tudi več drugih objektov ima v prodaji Lovro Čremožnik, Celje, Kraija Petra c. 28. Pm jiostplm iorslu isw n Celjn Cankarjeva ul. &t. ll priporoča svoja izvrstna namizna ten odbrana sortimenina VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. "^Pl 00* Vzorci na razpolago ! Zvczjiq Tiskarna v Celju se priporoča raznini društvom za tisk plakatov po najuižuh cenah. Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 94. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delni&ka glavitica Din 50,000.000- - Rezervni zaklad okoll Din 10,000.000-— Centrala: Ljubljana, Duisajska c. PODRUŽNICE: Brežice, Ceflje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Marl- bor, Metteovič, Novi Sad, Novo metlo, Prevalje, Ptuj, -----Rakek, Sarajevo» Stovenjgradec, Split, Trst.------ Br'zojmvni naslov a Banka Ljubljana Telefon st. 261, 4U3, 502,503 in 504 se priporoča za vse v bancno sfroko spadajoče posle. Otvoritev kleparske delavnice. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem OfvoriÄ v Celju» AšRerčeva ulica «lev. 9 (poprej čonč) kleparsko delavnico Prevzamem vsa v stavbeno in galanterijsko kleparstvo spada- joča dela, ki se izvršijo najsolidneje in najceneje. — Ravno tako sprejemam vsakovrstna popravila, katera vestno in po nizki ceni izvršujem ter se za cenjena naročila toplo priporočam MIHAEL KRAINC, kleparskl mojsier Celje, Aškerčeva ulica St. 9. Otvoritev trgovine! Na novo otvorjena tsgOVina PleteslJll Ženko Hribar Celje, Slomškov trg I (pri farni cerkvl) priporoča cenj. občinstvu svojo veliko tovarniško zalogo pletenih izdelkov kot: nogavice, i*oka- vice^ pleteno perälo, sportne telovnike vseh vrst itd. po dnevni konkurenčni ceni. Postrežba prwovnslna! Na debelo E Na drobno I Popravila pisalnifi slrojev hitro, eksaktno in poceni izvršuie specijalni mehanik z dolgoletno prakso in koncesijo v Celju. — Prwovrstna dokazüla na razpolago. — Pi- salni stroji nowi in rabljeni v zalogr. JOSIP PUKL, Celje KRALJA PETRA CESTA 4. Eleptnu stanovonje v enodružinski vili, 4 sobe, kopalnica, ; električna luč, plin, vrt, se da za dve leti ali več v najem. Vprašanja na ; Doštni predai 53, Celje.' 3-3- , ! Premog zrtntODitl Morilst! in \i in tSoslQvljQ u dom c mestu in oW Franjo Jošt, Celje, Aleksandrova ul. 4 Gramofoni in plošie iz iovarne Edison Bcll-Penkala Ltd. kakor tudi plošče *His Master's Voice» in «Columbia«, katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri GoricQP E Lesliovsek, Gel je knjigarna in veletrgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi predmeti. prepečenec izvrstne kvalitete. Kot p^ovijant za turiste se priporoča, ker je nepokvarljiv. Kot peciwo k čaju in vinu naj ne rnanjka v nobeni hiSi. Pristen samo v originalnih zavitkih pod znamko Franjo Dolžan, Celje Kralja Petra cesta Kleparstvo in naprava strelovodov. Pokrivanje streh in zwonikov. Vodovodne initalaoije, nsprava moderno« higijeničnih kopalnih sob, klosetow in zdravstv. napra*. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvrSujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omei. zavezo v Gaberju pri Celju Varčuj v mladosti, da stradal ne boS v starosti! EASTNI DOM Obrestuje hranllne ^^ /O vloge po ^-^ ' VeČjc stalne vlogc po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Pri naložbi xneska do SO Din se dobi nablralnik na dom. Marljivost, treznost in varfnost so pred- pogoj nravnosti! Iz malega raste veliko! Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. Pupiiarnovaren in javnokoi»isten denarni zavod celjskega mesta Celiska mestna hrantlnica Ustanovljena lets. 1864. V lastni palaoi pri kolodvoru. Vslhranllnltiilpoallseizvršulejo najkulanlne)e,Hiiro»Intot* no. Usiodno obresiovanje. polasnlla In nasvetl brerpiacno. Pod trajnlm dri. nadzorstvom. Za hranilne vloge jamci mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjc Tlska In Izdaja Z«»nä. tlSkarni>. - Odgovorna sta za Izdajatelja in tlskarno Mil»« *•««¦ I » redakcljo Wlnko W. G.b.ro. - Oba v Wiju.