Poštnina plačana v gotovini Posamezna Številka 1 Din SLOVENSKA BESEDA Uredništvo: Dalmatinova 8 - Uprava : Beethovnova 6 Naročn ina: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Čekovni račun 17.152 Izhaja vsak petek ŠTEVILKA 30 V LJUBLJANI, 22. JULIJA 1938 LETNIK II. F Dr. Dinko Puc t I VI II I inancm problemi Kdor živi preko svojih razmer, more svoje izdatke kriti le — z dolgovi Kdor potuje danes po Italiji ali Nemčiji, se ne more načuditi silnemu napredku, nastalemu pod sedanjim režimom. Viden je pri vsakem koraku: ogromne ceste, reprezentativne stavbe, povečan vozni park na železnicah, sijajno opremljene luke, udobne ladje, silna in moderno oborožena armada. Potnik samo gleda in nehote se mu vrine misel: odkod sredstva za ta silni podvig? Kako morejo zadoščati dohodki, da se poleg rednih in neodložljivih državnih izdatkov najdejo še sredstva za tako ogromne, često samo reprezentativne in nedonosne investicije? Dohodki pač ne zadoščajo, kljub temu, da so javne dajatve prenapete. Izdatki se krijejo v prvi vrsti iz notranjih posojil, kar pomenja zadolževanje na račun bodočih generacij. Na splošno se da tak način financiranja opravičiti z razlogom, da bodo tudi bodoča pokolenja uživala sadove sedanjih investicij. Toda v svojem bistvu je ta način financiranja pogubonosen za vsako gospodarsko enoto: kajti že v naprej je za desetletja izrabil razpoložljiva finančna sredstva ter onemogočil potomcem eventualno sanacijo v primeru potrebe. Posledica takega gospodarstva je, prej ali slej, gospodarski polom, ki dobi svoj izraz v razvrednotenju državnih papirjev, s čimer se pač država reši notranjih dolgov, toda ljudstvo izgubi svoje prihranke. Eno gospodarsko načelo drži tudi danes: to, namreč, da tudi državno gospodarstvo ne more biti bistveno drugačno, kakor zasebno. Izdatki ne smejo presegati dohodkov. Kdor živi preko svojih dohodkov, mora izdatke kriti z dolgovi, — drugega sredstva ni. A to sredstvo je pogubno. V potrebi, da pokažejo narodu vsak dan kaj novega, se totalitarne države ne drže tega načela. V muli. da bo obnovljena ekspanzijska sila naroda našla nove vire dohodkov, se ne štedi pri izdatkih. V Nemčiji se je ta nada deloma uresničila. Porenje in Avstrija sta vsaj deloma opravičila račune vlade. Ako bi se bili izpolnili še upi glede Češkoslovaške, bi bila začasno stvar v redu. . Italiji je imela Abesinija prinesti novih 'virov. Bogata dežela je to, ki bo prej ali slej donašala obile koristi. Toda do takral bo preteklo sigurno še mnogo let. Zaenkrat potrebuje Abesinija mnogo, mnogo denarja. V italijanskem rednem proračunu znaša prispevek za Abesinijo na leto 1 milijardo lir, v izrednem pa sta predvideni vsako leto še nadaljni 2 milijardi za dobo šestih let. Več pri letnem proračunu, ki znaša 20—24 milijard, pač ni mogoče dati. Sicer so pa tri milijarde lir pač ogromna vsota, ki kljub temu za potrebe te velike kolonije ne zadoščajo, zlasti, ker znaša potreba zlatih deviz za Abesinijo po uradnih podatkih 1.2 milijarde lir na leto! Samo prehod skozi Sueški kanal stane na leto okroglo 500 milijonov lir na taksah, ki jih je treba plačati Sueški kanalski družbi! Da se vsaj deloma krijejo ti izdatki, se surovine iz Abesinije ne smejo izvažati V Italijo, marveč se prodajajo v inozemstvo za devize. Da se velike nade, stavljene v Abesinijo, niso uresničile, je razvidno tudi iz gibanja delavskih sil, ki potujejo in se vračajo v to kolonijo. Naslednja tabela kaže to gibanje v prvih 3 mesecih letošnjega leta: Delavcev odšlo vrnilo se januar: 192.578 149.113 februar: 193.152 154.064 marec: 196.025 158.489 Tendenca je tedaj padajoča, ne rastoča. Naravna posledica je naraščajoč primanjkljaj v proračunu. Do-čim je ta primanjkljaj znašal leta 1930./31. samo pol milijarde, je znašal v preteklem letu že preko dvanajst milijard lir. Te številke dajo misliti. Tudi totalitarne države se bodo morale vrniti na pot starega, preskušenega državnega gospodarstva: ne siveti preko svojih razmer! Še vedno je bolje jesti navaden kruh v lastni skromni bajtici, kakor uživati luksus v palači na račun dolga, ker prej ali slej se to maščuje. To smo napisali za tiste, ki bi hoteli tudi pri na sipati na račun bodočih generacij! ostalo umrlo koncem meseca 1.591 41.883 1.620 37.468 1.638 35.898 is raz- -n?l , Ljubljana: DemoSei ideal 'entokradja - naš ideal Na h mu narodu je mogoč razvoj le ra podlagi p a ve demokraci e Praški sokolski zlet je pokazal vso silo demokracije, te najlo-gičnejše oblike človeškega združevanja. Človeštvo je instinktivno že v pradobi iskalo prave oblike države, kolikor se da govoriti že v tistih časih o pojmu države. Postopno je potem prehajalo preko vseh oblik, preko dila zavest narodov. In tako je človeški razum prešel do znamenite demokracije Anglije, ki je prava domovina demokracije. Vstajale so sicer tudi drugod posamezne veje demokracije, vsak narod si je demokracijo prikrojil po svojih razmerah, vendar je 'pojem demokratosa ostal in bo zaradi svoje neizprosne logike tudi še ostal vsem narodom sveta do konca sveta. V novejši dobi so sicer Vstali in še vstajajo drugi pojmi človeškega združevanja v obliki državne skupnosti, vendar opravičujejo svoj obstoj le s tem, da nameravajo pripeljati zavoženo državno gospodarstvo na pravo pot in so le zato segli po teh drugih državnih oblikah. Vendar vsi ti poizkusi dokazujejo le politično •>i : '* -'w'y '• rvwr* č H v I' ' . ’ :MvK ***' ■ voz. Vse to pa Zopet dokazuje mogočno upravičenost ideje demokracije, ki je tako dragocena, da posamezni državniki segajo magari po samovladah in diktatorstvih, samo da bi potem dršavo zopet pripeljali v demokratično obliko. Torej je zopet pojem demokracije tako dragocen, da je vreden tudi krvi, samo da se potem narod dvigne v demokraciji. Bilo bi proti naravi, proti ne-utajljivim dejstvom zgodovine, proti izkušnjam, vseh narodov, vseh plemen Širnega sveta, 5e bi kdo oporekal, da temu ni tako. Contra factum no>n valet argu-mentum, — ali po naše: življenje je močnejše od vsakega pojmovanja. Narod, zlasti če je majhen in maloštevilen ter izpostav- ljen hudim življenjskim pogojem na prostoru, ki se zanj bijejo mnogi močnejši narodi, se more ohraniti in utrditi le, če njegovi sinovi in hčere pojmujejo demokracijo kot svoj najvišji politični vzor. Politični voditelji Jugoslavije so v preteklih dobah marsikaterikrat zapeljali svoj narod iz te svetle smeri, bodisi, da jim je bilo to v politično korist, bodisi v zaslepljenosti po mamljivih vzgledih tujine. Kar na mah se ne morejo odstraniti posamezne stramke, ki logično vstajajo v demokratično urejeni državi. Zakaj, stranke so bile in bodo, da, še celo potrebne so, ker le v razgibanosti vsakemu narodu lastnih notranjih nasprotij in napetosti se ohrani in raste življenje ter se dviga navzgor. In žrtve v taki notranji tekmi niso odveč, temveč so do-prinešene v splošno korist. Seveda pa je poguba, če narod kot najvišja pozemska vrednota in dobrina, ki mora biti sveta in nedotakljiva vsem, v strankarskih borbah izgine z vidika. Tako pojmovanje ni več demokratično in je nevredno naroda samega. Kdor res 'želi, da se naše narodne sile osredotočijo v tekmi za čvrst položaj na zunaj in v uveljavljanju naroda v sami državi, to pa po vseh njegovih ustvarjajočih zmožnostih na podlagi politične enakopravnosti in gospodarske, moči, mora potrditi to resnico. Narod bo prišel le tedaj do svojega pravega udejstvovanja in uveljavljanja, ko mu bo to omogočeno na podlagi čistih in pravih demokratičnih načel. Mololi bodeče vojne Vojna za surovine in surovine za vojno ob brezprimerni porabi dobrin samovlad egiptovskih faraonov, katerim je bil pojem vladarja istoveten s pojmom boga, preko tiranskih vladarjev starega veka v srednji Evropi, preko fevdalnega gospodstva srednjega veka, preko prebujenja narodov pri prehodu v novi vek do francoske ravolucije, ki je prva zbu- Maršal Foch je še leta 1916. s svojim zgodovinskim izrekom: «Vsaka kaplja petroleja je za nas enako važna, kakor kaplja človeške krvi!», opozoril na važnost surovin in predvsem nafte za primer nove vojne. Današnje armade, ki so v večini držav motorizirane, potrebujejo za svoje avijone, tanke in avtomobile naravnost fantastične množine pogonskega materijala. Vojna bodočnosti bo «totalna» vojna, v kateri se ne bodo spoprijele samo armade posameznih držav, temveč bo moralo doprinesti tudi civilno prebivalstvo v zaledju svoj delež k skupnemu uspehu s tem, da bo znižalo svojo potrošnjo na najnižjo mero. Borili se bodo industrija, znanost, izumitelji in vsa priroda, ker to ne bo le borba duha proti duhu, temveč bo tudi in predvsem borba materije proti materiji. Izid t« borbe bo predvsem1 odvisen od tega, na kakšen način bodo posamezne države rešile vprašanje nabave surovin. V strokovnih krogih računajo, da bo, — opirajoč se na izkušnje iz zadnje svetovne vojne —, potrebovala ena sama divizija z 10.000 puškami, 700 do 800 lahkimi in težkimi strojnicami, z 80 do 100 lahkimi in težkimi topovi, z 20—30 tanki in z 10 do 15 lastnimi letali v vsaki večji bitki vsak dan okrog 150 ton municije, tako, da bi se porabilo na pr. v petdnevni bitki kakih 800 ton municije. Vojska velesile, ki ima 250 do 300 divizij in 6.000 letal, bi porabila v petdnevni borbi torej kakih 200.000 ton municije in poldrugi milijon bomb vseh kalibrov za zračno bombardiranje. V današnjih časih pa se nikakor ne da računati s tem, da se bo bodoča vojna mogla končati s pet ali desetdnevno bitko in ne moremo zato imeti niti meglene predstave o tem, kakšna bi bila poraba materijala in surovin v dolgotrajni vojni, v kateri bi se borile armade vseh narodov sveta istočasno na frontah, dolgih Stotine in tisoče kilometrov, kakor se je to tudi dogajalo v bivši svetovni vojni. To so astronomske številke. Zato se že danes vse vojaške države trudijo, da bi si zagotovile potrebno množino surovin bodisi iz kolonij, če jih imajo, bodisi poskušajo nagrmaditi neizmerne rezerve, iščejo nadomestke, varčujejo preko mere itd., da bi bile v primeru vojne popolnoma neodvisne od uvoza. Pred nekaj leti so ameriški strokovnjaki ocenili porabo armade, močne približno milijon vojakov, v bodoči vojni na 300 tisoč ton jekla in železa, 4 milijone ton premoga in 200.000 ton nafte. Današnja armada, ki je POLITIČNI TEDE N Dva dogodka sta povzročala v vsej naši domovini že nekaj časa precejšnje razburjenje v politični javnosti, v enem delu radostno in prijetno-nestrpno, v nasprotnem pa mučno in skrajno nevšečno, ker se ta pač jasno zaveda, da se bližajo z velikimi, nepreprečljivimi koraki v Jugoslaviji velepomembni dogodki, ki bodo vsekakor imeli na vse naše politično in javno življenje najgloblji, zgodovinsko važen in usoden upliv. Prvi dogodek je bila preteklo nedeljo svečana proslava rojstnega dne in godu voditelja hrvaškega naroda in opozicijskega demokratičnega bloka g. dr. Vladka Mačka, ki je potekla tako v Zagrebu, kakor v vseh ostalih hrvaških mestih in na širokem podeželju v najlepšem miru. Narod je pokazal na teh vidnih zunanjih proslavah ono silno in nepotvor-Ijivo povezanost, ki druži hrvaški narod z njegovim voditeljem, obenem pa tudi ono globoko, absolutno zaupanje, ki vodi od srca do srca in preko njih do onih velikih, svetlih, vsenarodnih ciljev, ki so si jih Hrvati postavili in ki jih bodo v skupnem nastopu s Srbi in Slovenci v mejah čistega bratskega in demokratičnega opozicijskega bloka v bližnji bodočnosti tudi v celoti dosegli in izvedli. Proslava je bila posebno mogočna zlasti v Zagrebu, kjer je pred g. dr. Mačkom defiliral dolgotrajen sprevod njegovih pristašev in narodnih borcev. Tisočerim osebnim in pismenim čestitkam so se brzojavno pridružili tudi vsi voditelji srbske Združene opozicije. Drugi, še mnogo pomembnejši dogodek, ki ‘ne da mirno spati predvsem znanim nasprotnikom konsolidacije političnih razmer v naši domovini in zagovornikom protidemokratičnih metod, pa je bližnji obisk g. dr. Mačka v Beogradu in v Srbiji. Ta obisk je kljub nezrelim in neresnim intrigantskim nastopom omenjenih zagrizenih partizanov že povsem točno in določno dognana stvar, ki bo doživela svoje mogočno uresničenje že v prihodnjih dneh. Sam g. dr. Maček je izjavil, da se bo napotil v družbi svojih najožjih političnih sodelavcev iz SD koalicije, in sicer iz obeh frakcij, to je iz bivše HSS in b. SDS, v Beograd takoj, ko bo g. Ljuba Davidovič, ki se nahaja na zdravljenju v Vrnjački banji, toliko okreval, -da se bo mogel vrniti domov in politično javno nastopiti v Beogradu. V Beograd je prispel v sredo ponoči v spremstvu g. dr. Milju-tina Kopše tudi že voditelj Radikalne stranke in srbskega dela demokratičnega bloka g. Aca Stanojevič, ki bo ostal v prestolnici kakih 12 dni. Sestal se je že včeraj z vsemi voditelji in prvaki svoje stranke, ki so ga tudi pričakovali ob prihodu v Beograd na kolodvoru. Na včerajšnjih konferencah so bile določene in izvršene še zadnje priprave za svečan in čim pri-srčnejši sprejem g. dr. Mačka v prihodnjih dneh v Beogradu. Ta dogodek vsa Jugoslavija, ki hrepeni po končni mirni ureditvi perečih državnih in narodnih vprašanj, že napeto in željno pričakuje, ker se zaveda, da bo z njim napočila naši domovini in našemu narodu lepša, srečnejša in svetlejša bodočnost. večji del motorizirana, bi porabila najmanj dvojno množino teh najvažnejših surovin. Po zadnjih cenitvah se računa, da bi velika armada, obstoječa iz 250 divizij, v enem samem vojnem mesecu porabila okrog 12 in pol milijona ton železa. Če pogledamo pri tem, kako je razdeljeno svetovno bogastvo v surovinah, šele vidimo, da odpade na Zdfružene države severnoameriške 31%, na Evropo 19%, na Sibirijo in Daljni vzhod 14% in na tropične kraje skoro 29% najvažnejših surovin. Letna proizvodnja rudnin v rudnikih znaša okrog 2 milijardi ton, zaposluje 15 milijonov ljudi in predstavlja 25% celokupne svetovne trgovine. Najvažnejša in najdragocenejša surovina bodoče vojne bo nafta, katere rezerve bodo z ozirom na sedanjo forsirano produkcijo trajale največ še kakih 70 let. Računa se, da bodo v Združenih državah, ki dajejo 80% svetovne proizvodnje, vzdržala naftina polja le še 50 do 70 let, ruska, mehiška in angleško-indijsika 200 let in poljska ter rumunska po 100 let. Ker pa poraba zemeljskih olj rapidno narašča tudi že v miru samem, ni izključeno, da bodo rezerve nafte izčrpane mnogo prej, če ne bodo odkrita nova ležišča. Leta 1936. je 35 milijonov avtomobilov po vsem svetu, brez tisoče v letal, bencinskih motorjev in lokomotiv, porabilo okrog 50 milijard litrov bencina in smemo računati, da bi v primeru vojne 6 velikih armad porabilo mesečno 90 milijard litrov bencina, tako da bi v enem letu vojne, upoštevajoč v tej porabi tudi potrebe civilnega prebivalstva onih držav, ki niso posegle v vojno, znašala skupna poraba 300 milijonov ton zemeljskih olj. Zaradi tega se danes skoro vse države trudijo, da bi zemeljska olja, ki se kupujejo za zlato, zamenjale z nadomestki pogonskih sredstev. Pridobivanje sintetičnega bencina je samo po sebi drago, ker se 100.000 ton umetnega bencina kalkulira na kakih 33 milijonov zlatih mark, da pri tem niti ne omenimo nevarnosti, ki groze tovarnam od zračnih napadov. Da bi se armada, obstoječa i? 250 divizij, mogla redno preskrbovati z umetnim bencinom, bi bila potrebna po točnem računu strokovnjakov investicija 4 milijard zlatih mark ih bi bilo potrebnih pri proizvodnji tudi nad 300.000 delavcev, ki bi tako seveda izpadli iz armade. Druga važna surovina v vojni je premog. Čeprav ležijo skoro vsi premogovniki v ogroženih krajih, se je vendar že v svetovni vojni pokazalo, da morejo ob dobri organizaciji in disciplini rudarjev rudniki redno poslovati tudi v vojnem času. Toda za vodenje vojne ni važen le premog, temveč tudi njegovi odpadki in stranski proizvodi. Premogovo olje se porablja kot pogonsko sredstvo za Dieslove motorje, toluol kot eksploziv za polnjenje granat, min in torpedov (kot trinitrOtoluol), amonijak za izdelovanje salicilove kisline, sintetični bencin kot pogonsko sredstvo ža avtomobile, aeropla-ne itd. Sam premog je pogonsko sredstvo za skoro vso vojno industrijo in železnice. Neobhodna surovina, tretja po važnosti, je železo, ki se v vedno večji množini uporablja za izdelovanje municije, topov in strojev za njihovo izdelavo. Razen teh treh glavnih surovin niso nič manj važne kovine nikelj, wolfram, krom itd., ki jih uporabljajo pri izdelovanju ©klopnih plošč, specialnih vrst jekla itd. K temu lahko dodamo tudi druge kovine, ki so pa potrebne v manjših množinah. Med nje spada baker za ovoje izstrelkov, električne aparate, električne napeljave itd., dalje svinec za krogle za puške, cink in aluminij za izdelovanje aeroplanov, termit, s katerim se polnijo vžigal ne bombe, živo srebro, antimon in cin za izdelovanje konzerv. Od nekovin so potrebni žveplo in njegove spojine, kot n. pr. žveplena kislina, ki brez nje ne more biti niti govora o izdelovanju eksplozivov in polnjenju min. Omeniti ne smemo pozabiti tudi kalijevega nitrata in fosfatov za pridobivanje umetnih gnojil v kmetijske svrhe, ker kmetijstvo nosi v vojni na sebi naravnost strašanske zahteve. Glede bogastva na surovinah stoje na prvem mestu Združene države, na drugem Sovjetska Unija, ki ima glavno bazo sredi države, na tretjem mestu pa je Nemčija, ki se trudi, da bi pomanjkanje najvažnejših surovin nadomestila z izdelovanjem nadomestkov. Pomanjkanje najvažnejše surovine — zlata — občutijo, razen Združenih držav, vse države sveta, iz česar spoznamo, kako je evropsko gospodarstvo slabo pripravljeno za vodenje totalne moderne vojne. Padel je že namreč znani Macehi-avellijev izrek, da za vodenje vojne ni potrebno zlato, temveč predvsem dobri vojaki. Domači pomenki Skrb za Belo in Suho Krajino Tiskovni referent mestnega magistrata se je te dni zopet razčeperil: Ljubljana rešuje suše naše rojake po deželi. Čujte, ljudje... boben poje bums — taratata! Toda gospod referent je pozabil povedati: Ta običaj, pomagati naši Krajini z vodo v suši, je upeljala že bivša občinska uprava kar na tihem, brez vsakega tamtama in reklame, pa so bile ceste v Ljubljani vseeno v redu, kajti po svetem pismu naj levica ne ve, kaj dela desnica. Osma arm-do v kini Angleški list «Manchester Guardian* poroča, da zavzema v sestav« kitajskih obrambnih čet osma armada prav posebno stališče, častniki se nazivljejo ne oficirji, ampak borci ali vodje. Jedo isto hrano, kot vojaki in nimajo nobenih posebnih znakov. Žive vedno z vojaki in so dosegljivi vsled tega za vse pritožbe. Disciplina je bolj prostovoljna, kot prisiljena, a je vendar izvrstna. Edine kazni so prepoved izhoda iz vojašnice, priznanje lastae napake ali pregreška pred četo ter avtokri-tika, v najhujšem slučaju pa izključitev iz armade (svoj čas so za kazen pošiljali ljudi na fronto!). Ge- nerali osme armade imajo na mesec plače 8 kitajskih dolarjev, redovi 1 dolar, dočini dobe v drugih armadah generali po 400 kitajskih dolarjev na mesec, vojaki pa 7—8 dolarjev. Osma armada ima lastne tovarne za orožje, lastne tiskarne in lastno časopisje. Angleški list se čudi tej armadi, ki je do skrajnosti požrtvovalna in zelo hrabra. Mi se ne čudimo. Oči-vidno ve osma armada, da se ne bije za imperijalistične cilje, ampak za lastno stvar: ta misel je bila vedno, v vseh časih in krajih, vir največjega junaštva in požrtvovalnosti. Napredek in procvit Ta blagoglasna izraza najpogosteje najdemo v tisku edinozveli-čavne JRZ oziroma v člankih, ki podrobno in z najbujnejso fantazijo opisujejo nezaslišane uspehe raznih državo ter njun napredek v vsakem pogledu. V naših listih smo pa zadnje dni brali tudi nekatere točne uradne podatke, ki postavljajo gornje slavospeve v povsem nasprotno luč. O tem se vsak lahko prepriča, če bere in ve: «Leta 1935. so prodali in konzumirali v Zagrebu 20,959.080 litrov mleka. Leta 1936. je padla poraba mleka na 18,725.150 litrov in leta 1937. že na 18,250.000 litrov. V pičlih dveh letih je torej v hrvaški prestolnici padla poraba mleka za 2,750.000 litrov kljub temu, da se je število prebivalstva v tem času močno dvignilo. Skupna proizvodnja žitaric je narasla v dobi od leta 1926. do 1935 za 5.7 %. Če od tega izvzamemo koruzo, se je pridelek ostalih žitaric zmanjšal v istem1 obdobju za 10.4 %. Te številke pomenijo, da se je prehrana prebivalstva v navedeni dobi poslabšala, ker se ubožnejši sloji naroda vedno bolj hranijo s kvalitetno slabšo in manj redilnejšo hrano, to je s koruzo, ki jo uporabljajo v drugih, naprednejših državah le za prehrano — živine. Leta 1936. je proizvedlo 9 jugoslovanskih karteliranih sladkornih tovarn (med njimi so največje tri v državnih rokah) 8660 vagonov sladkorja. Leto dni pozneje, to je leta Gospodovega 1937. pa le še 3300 vagonov. Površina zemljišča, zasajenega s kulturo sladkorne pese, se je zmanjšala v naši državi od 60 tisoč hektarjev leta 1927. na 14.500 hektarjev leta 1937.» Dejanja govore ... V zadnjem «Domoljubu» beremo v uvodniku pod naslovom: «Ob 20-letnici svobodne Jugoslavije« precej podrobno in obširno poročilo o katoliškem slovenskem taboru pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Med drugimi je v tem članku natisnjeno dobesedno iz govora ministra g. dr. Korošca tudi naslednje: «0 gospodarski politiki ne bom govoril, tu govorijo dejanja sama!» v-: torfi-v« ■>4 p* s. t'# * **■’"*•'•* -> »wr" Zakaj pa ne? V slovenskem JRZ tisku beremo tolažilno novico: «V Vojvodini je cena pšenici in moki padla, kar se pa v Sloveniji še nič ne pozna.» — Je pač hudo, če smo tako daleč od obljubljene dežele in nam preveliki narodni prijatelji režejo dražji, namesto cenejši kruh... Zanimive sfrei ke vaje so vpeljali neznani nočni junaki, ki opravljajo zelo delikatno in odgovorno službo v blagor naroda, — če že ne to, pa morda ravno nasprotno —, in sicer na ravnem Ljubljanskem polju, ki se razteza med Savo in Ljubljanico kmalu izven obroča ne-poglobljene železniške piroge. Pred nekaj dnevi se je vračal proti mestu neki bivši častnik, ki je imel res veliko srečo. Nenadoma mu je zažvižgala tik miimo ušesa krogla, o kateri je lahko že nekaj minut pozneje točno ugotovil, da jo je izstrelil neki neznani nočni junak iz svoje službene pištole na oblastveno neprijavljenem nočnem manevru. Pa še tudi razne druge pestre zgodbe se dogajajo v tamkajšnjem oko-lišuv ne da bi hoteli poklicani čini-telji voditi o njih povzročiteljih kakršnokoli skrb in nadzorstvo. Pa vse počasi pride na dan; nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito. Bosanci se tolažijo s pregovorom «Ima više dana, nego kobasice», pa se dajmo še mi, ki smo vendar pohlevnejši in ponižnejši od Bosancev, v žilah katerih se pretaka huda janičarska kri, kakor je nedavno z občutljivo grozo napisal v svojem pozdravnem uvodniku na slovenske fante in njihov tabor starina «Domoljub»... Neenakomernost v davčni praksi ostro napada glasilo slovenskih trgovcev v svoji ?5. številki in piše med drugim povsem upravičeno: «Skozi dolga leta splošno znano dejstvo je namreč, da je v naši državi davčna praksa izredno neenakomerna; v nekaterih pokrajinah — oso-bito v Sloveniji — se davčni predpisi strogo izvajajo po besedilu zakona in v dvomljivih primerih vsikdar v korist blagajne, — po drugih pokrajinah pa jako lahno in skrajno milo — v dvomljivih primerih pa v korist privatne stranke. Tak neenak postopek v izvajanju davčnih predpisov povzroča razumljivo nezadovoljstvo in ustvarja krivice onim krajem, kjer je dnvč na praksa stroga.» — V eni naslednjih številk pa dostavlja isti list z ozirom na nove davčne odmere med drugim naslednje: «Naš davčni sistem boleha kar naprej na isti napaki. Višina davkov ni toliko od. visna od zakonskih predpisov, ka' kor pa od davčne prakse v posameznih pokrajinah. Kjer davčna uprava bolj pritisne, tam je več davčnih dohodkov, kjer pa popusti, tam jih je manj. Pri tem seveda zlasti trpi Slovenija... In še druga napaka se dogaja, da je vedno najbolj obremenjen tisti, ki se najmanj zna braniti, ker se tudi naša davčna uprava ravna po načelu najmanjšega odpora. Zato so mali in srednji trgovci najbolj obremenjeni. Ta obremenjenost je sedaj dosegla že višino, ki postaja nevarna za celoto, ker velik del malih in srednjih trgovcev teh bremen ne bo zmogel. Vsak smisel in vsako upravičenost pa je izgubil davek, ki uničuje eksistenco davkoplačevalcev. Zato upamo, da se bodo te, mnogo previsoke ocene v davčnih odborih pravilno reducirale, da bo mogel tudi mali in srednji trgovec še nadalje dihati.« — To hrepenenje po dihanju je več, kakor utemeljeno in upravičeno. Ne ve se samo prav trdno, kako močno srce kaj ima naš bolnik? ... Ne dneva, ne ure ... Minister dr. Korošec je na taboru pri Sv. Trojici rekel glede prihodnjih skupščinskih volitev v Jugoslaviji svetopisemsko učeno in diplomatsko: Morda letos še bodo, morda jih pa ne bo. Bodite pripravljeni, ker ne veste ne dneva, ne ure... — K temu modrijanstvu dostavlja mariborska «Delavska politika« v svojem uvodniku naslednje: «Pravijo, da ne vemo ne dneva ne ure, kdaj bodo volitve. To pa naj nas ne moti. Mi se skrivalnice ne bojimo. Kadar bodo volitve, tedaj bomo pač šli na volišče in storili svojo dolžnost. Volilci vseh narodnih zahtev ne morejo preslišati. Vedeti morajo, da so volitve, če ne več, vsaj odločna manifestacija za socijalne pravice, svobodo in demokracijo. Istotako ob tej priliki najodločneje zahtevamo volilni zakon s tajno, direktno in proporcijonalno volilno pravico za vse polnoletne može in žene...» Ne le srce, tudi pamet V svojem nedeljskem govoru pri Sv. Trojici je minister g. dr. Korošec tudi še izjavil: «Dnnašnje prilike pa nočemo opustiti, da bi se ne spominjali f<** *>,. . ne v fe r *—• x > — O notranjepolitičnih razmerah pa je govornik rekel: «Mi smo od svoje strani ustvarili vse predpogoje za mirno rešitev vseh notranjih vprašanj, ki si jih upamo rešiti, ako ne že načelno pred volitvami, gotovo pa po volitvah.« — Torej, če ne danes, pa jutri. Slovenski pregovor pravi: «Kar moreš storiti danes, ne odlašaj na jutri!« Sicer p« je tudi Združena opozicija mnenja in prepričanja, da bo mogla načelno rešiti vsa pereča in aktualna vprašanja že pred volitvami, povsem zanesljiv« pa na njih in po njih... Jadikovanje Zadnji «Domoljub» z dne 20. t. m. globoko vzdihuje v svojem uvodniku pod naslovom «Kaj bo z nedeljo?* tudi takole: «šli smo na božjo pot. Kam, o tem nikar ne vprašujte, šli smo in gledali smo, kaj se okrog godi. Nedelja je bila vsaj včasih tudi Gospodov dan. Včasih, pravim. Danes namreč res ne vem, če je še. Po šolah še tako učimo, na prižnicah tudi še tako govorimo, kako je pa v resnici, pa žal sami veste. Gospoda v hribe, delavec v tovarno, kmetje pa na polje. In to kar na debelo! Nekdanje nedelje ni več! Težko je to zapisati, a kaj hočemoi, ko je pa svet nedeljo pokopal.» — Hudo je, hudo! Gospoda v hribe, delavec v tovarno, kmet pa na polje. ' * ta R< 'xm> : f- ■' - »<**" im • %' '■ ' Narodi pa hodi po trnjevi poti v prirodi in med polji, pa se zaskrbljeno vprašuje: «Kaj bo z nami v aedelj®> v ponedeljek, torek, sredo, četrtek, petek, soboto, nedeljo in tako dalje v večnost?!« Tudi v dubrovniški občinski upravi je izbruhnila kriza in je 14 občinskih svetnikov, ki ne soglašajo s političnimi metodami JRZ, podalo ostavko na svoja mesta v občinskem svetu. Zunanja politika \ zunanjepolitičnem doživljanju Evrope in vsega ostalega sveta v preteklem tednu stoji v ospredj u nedvomno svečani uradni obisk angleškega kraljevskega para v Franciji. Oči vsega sveta so te dni uprte v Pariz, kjer se vodijo velepomembna pogajanja in se izmenjujejo važne misli, ki bodo imele nedvomno globok vpliv na bodoči razvoj splošne mednarodne politične situacije. To se najboljše vidi iz izjav, ki so jih v svojih zdravicah in dobrodošlicah naglasili vodilni francoski državniki, zunanji minister Bonnet, podpredsednik vlade Chautemps, predsednik vlade Daladier in predsednik republike Lebrun. Predvsem so francoski činitelji poudarjali dejstvo, da že od nepozabnega obiska kralja Edvarda VII. leta 1903. v Parizu in od obiska kralja Jurija V. in kraljice Mary leta 1914. vsi Francozi brež razlike občutijo ne le kot nekako nacijonalno samoljubje, temveč kakor res največji praznik prijateljstva navzočnost angleške vladarske dvojice na svojih tleh. Ta občutek postaja, povsem naravno, vedno globlji iri prisrčnejši, čim dalje traja. Vladar, ki je prišel na obisk, je- sin onega vladarja, ki je bil zaveznik Francije v svetovni vojni. In »to sodelovanje med Francijo in Anglijo je in bo ostalo večno. Nikdar pa ni bilo važnejše za mir in rešitev sveta, kakor je danes. Pa tudi popolnejše in tesnejše ni bilo nikdar. V nadaljnjih svojih izvajanjih so francoski državniki pozdravljali angleškega kralja kot edinstvenega glasnika nerazrušljive-ga prijateljstva med Francijo in Veliko Britanijo. To prijateljstvo je zasnovano na identičnosti stvarnih interesov obeh narodov, na podlagi njune politične in socijalne evolucije in je posvečeno idealu svobode, demokracije in človeškega dostojanstva. V motnih časih, ki jih preživljamo, se tradicijonalno prijateljstvo svečano potrjuje pred obrazom vsega sveta, ki mu je istočasno dana tudi redka priložnost, da more občudovati veličastno, mirno *lnoč in silo dveh velikih demokracij, katerih vedno tesnejše sodelovanje in vedno zaupne jše sožitje predstavlja najmočnejše jamstvo in varstvo svetovnega miru. Le tako prijateljstvo, prekovano in prekaljeno v zgodovinskih dogodkih in doživetjih, blagoslovljeno s skupnimi dragocenimi izkušnjami in žrtvami, ožarjeno s skupno slavo francosko-angleškega zavezniškega orožja in skupnih padlih junakov, se sme imenovati kot dragoceno že samo na sebi. Sedanje napete razmere v mednarodnem svetu ga pa delajo še dragocenejšega. Kakor na eni strani ves demokratični in svobodoljubni tisk iskreno pozdravlja to novo potrdilo prijateljstva in sodelovanja obeh velikih zahodnih demokracij v splošno dobrobit in ohranitev celotnega človeštva, prav tako na drugi strani tisk avtoritarnih držav neprikrito jnršči lice ter ugotavlja, da bo sklenjena na tem obisku nova najtesnejša vojaška pogodba med obema velesilama, kar da so v zadnjih mesecih že temeljito pripravili diplomati in generalni štabi obeh držav. Nemški listi dodajajo, da, ako bosta obe zahodni velesili želeli s silo braniti sedanje stanje v Evropi, kakor sta delali to že doslej in kar se bo moralo pokazati takoj po končanem obisku, potem pomeni to, da je položaj v Evropi res skrajno resen, nevaren in napet. DOMA IN NA TUJEM Slovenski javnosti! zaključila preteklo poslovno leto s čistim dobičkom 797.124 din in l>o izplačala 40-odstotno dividendo 480.000 din pri delniški glavnici 1,200.000 din. Odžačka tovarna se bavi predvsem z izdelki iz jute in konoplje. Sudetski Nemci so nameravali v prihodnjih dneh uprizox-iti protestno stavko proti načrtu narodnostnega statuta, ki ga je predsednik vlade dr. Hodža že izročil v proučitev pristojnemu parlamentarnemu odboru. Sedaj je vodstvo sudetske nemške stranke nameravano stavko preklicalo, ko je izvedelo za izredne ukrepe, ki jih je za tak primer pripravila češkoslovaška vlada. Prihodnja olimpijada, ki naj bi se vršila v Tokiu na Japonskem, je bila s strani Japoncev odpovedana in se bo vršila po odredbi mednarodnega olimpijskega odbora v Helsinkih na Finskem. Predsednik USA Roosevelt je odobril državni proračun Združenih držav za nastopajoče proračunsko leto, ki se je pričelo 1. julija, v skupnem znesku 8.895 milijonov dolarjev. V novem proračunu je predviden primanjkljaj 3.984.887.000 dolarjev. Dr. Milan Hodža, predsednik češkoslovaške vlade, je izročil članom parlamentarnega odbora šestorice zakonski načrt o reformi javne uprave, ki je obenem tudi najvažnejši del zakonodaje za rešitev narodnostnega vprašanja. Zakonski načrt predvideva ponovno uvedbo deželnih zborov z znatnimi legislativnimi pooblastili. Belgijski kralj Leopold III. bo v letošnjem septembru oficijelno obiskal Pariz in bo ob tej priliki prisostvoval odkritju spomenika svojemu pokojnemu očetu kralju Albertu. Dragoceni plin helij za polnjenje zrakoplovov, ki so ga doslej pridobivali na vsem svetu edino le na ozemlju Združenih severnoameriških držav, so odkrili sedaj tudi na področju Sao Paula v Braziliji. Društvo narodov postaja vedno bolj osamljeno, ker ga zapuščajo države druga za drugo. Sedaj sta obvestili tajništvo Društva narodov tudi vladi ameriških držav Venezuele in Koluin- Za bije, da izstopata iz Društva narodov. Dunajski Židje se v vedno bolj pospešenem tempu izseljujejo iz prestolice bivše Avstrije. Dunajska policija je izdala doslej že nad 600 izseljenskih dovoljenj. Nemška pošta se sistematično motorizira in beleži v tem pogledu res sijajen napredek. Nemška državna pošta, brez bivše Avstrije, razpolaga danes že z 21.000 poštnimi motornimi vozili. Za vzdrževanje tega voznega parka ima nemška poštna uprava 1.600 okrajnih, 50 pokrajinskih in 6 velikih reparaturnih delavnic. Skupno število prebivalstva na zemeljski krogli znaša po zadnji letni statistiki Društva narodov 2.115.800.000 oseb. Italijanska radiolonska družba, ki je privilegirano podjetje pod značko «EIAR«, gradi že 21. novo italijansko oddajno postajo. Izdatki za angleško zarakoplov-stvo bodo dosegli v letošnjem proračunu znesek 134,500.000 funtov šterlingov, ali v naši veljavi skoro 32 in pol milijarde dinarjev. Letos se je zgodilo prvič v angleški zgodovini, da so izdatki za letalstvo presegli izdatke za mornarico in suhozem-no vojsko. Število tujcev v Franciji znaša po zadnjih ugotovitvah 2 milijona 564.000 oseb. Ob državljanstvo. Erich M. Remarque, avtor znanega knjižnega dela «Na zahodu nič nove-ga», je izigubil obenem s 64 drugimi vidnejšimi nemškimi osebnostmi nemško državljanstvo. Večina «izobčencev» je Židov. Božja travica v zrak. Bolgarska vlada je objavila svoj sklep, da bo v tekočem mesecu dala uničiti okrog tri milijone kilogramov tobaka zadnjih letin, ki se nahaja deloma še pri pridelovalcih. Baje se ta ogromna množina tobaka zaradi slabe kakovosti ne da več ne prodati, ne porabiti. Vlada je določila za odškodnino pridelovalcem 50 milijonov levov. Mislimo, da bi se pri nas stvar najbrže končala m pri nas vsa stvar najbrže končala povsem drugače, zlasti če vzamemo v usta in si prižgemo kako