^tVano /uAuce... d1* NO. 134 Ameriška Domovina SETI VI =1 AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, JULY 17, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LX — VOL. LX McCloya v Moskvi ne čaka prav nič dobrega Ni dosti upanja, da bi bili razgovori o pripravah raz-orožitvene konference Moskvi uspešnejši kot so bili v New Yorku. WASHINGTON, D. C. — Kennedy je zaupal svojemu prijatelju M'dCloyu izredno težko nalogo: Študira naj vprašanje razorožitve in skuša najti tako osnovo, ki bi bila sprejemljiva tudi za Moskvo. McCloy je bil kot tak sam po sebi poklican, da se razgovarja z ruskim pomožnim zunanjim ministrom N. Zorinom o sestavi in dnevnem redu nove razorožitvene konference. Z. N., ki naj bi začela z zasedanjem začetkom avgusta. Razgovori med McCloyem in Zorinom se vršijo že nekaj tednov, toda niso do sedaj pokazali nobenega rezultata, dasiravno se vrtijo samo okoli tehničnih vprašanj. Predsednik Kennedy je naj-brže že prepričan, da tudi nova konferenca o razorožitvi ne bo dosegla svojega namena. Vkljub temu je poslal McCloya v Moskvo, da tam dožene, ali Hruščev sploh resno misli o nameravani konferenci. Uspeh McCloyevega potovanja bo gotovo negativen kar bo Kennedyu omogočilo, da se pogumnejše loti nekaterih kočljivi problemov, kot je na, primer obnovitev preskušanje atomskih eksplozij. Pripomniti je treba, da mnogi Kennedyevi prijatelji smatrajo, da je potovanje McCloya nepotrebna stvar, ker bo Hruščev trdil isto v Moskvi, kar trdi njegova trobenta Zorin v Washing- tonu- , i flu -----o----- Jugoslovanski zunanji minister K. Popovič konča! cSsisk v Moskvi Novi grobovi Jakob Lend V petek je umrl v Ashtabula General bolnišnici 76 let stari Jakob Lend s 1382 North Ridge Rd. v North Kingsville v Ohio, rojen v Breznu nad Mariborom, od koder je prišel v to deželo 1. 1920. Zapustil je ženo Brigito, roj. Schummer, otroke Maksa, Jacka, Brigetto DiTomaso in Lillian Miller, 14 vnukov in vnukinj ter brata Johana (v Jugoslaviji). Sin Edvard je umrl. Pogreb bo jutri pop. ob 1:30 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. na Highland pokopališče. Kata Hrkolovich V soboto je umrla v Deacones Evangelical bolnišnici 75 let stara Kata Hrkolovich s 1530 E. 36 St., rojena v Jugoslaviji, od koder je prišla 1. 1905. Bila je vdova od 1. 1926, ko ji je umrl mož Mihael. Bila je mati Jerrya Du-dukovich, pok. Alyce Harkell, Nika, Anette Bykowski, Mihaela in Elliot Harkell, stara mati petim vnukom, sestra Julije in Milice (obe v Evropi) ter pok. Mane. Bila je članica Sv. Save št. 1. Pogreb bo v sredo ob 12:45 iz Grdinovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Save ob enih, nato na pokopališče sv. Teodozija. Walter Pastwa V petek popoldne je po kratki bolezni umrl v Charity bolnišnici 49 let stari Walter Pastwa z 999 E. 74 St., v Clevelandu. Delal je pri Sunshine Broom Co. Bil je veteran druge svetovne vojne. Tukaj zapušča ženo An- sinova Johna Ilarsic (Johnson) (v Marcy, N.Y.) in Stanleya Urbič, hčer Rose Gornik, 16 vnukov in 6 pravnukov. Bila je članica Društva sv. Cecilije št. 37 SDZ in Geo. Washington št. 1.80 ABZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9:30 iz Zakrajškovega pogreb. zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarijo. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. John Vincent Sands V soboto popoldne je nenadoma umrl John Vincent Sands s 14200 Bardvvell Ave., star 53 let, rojen v Clevelandu. Tukaj zapušča ženo Vero, roj. Skully, sinova Vincenta in Jacka, pastorka Paula Koppioh in Milli-cent Lewis, vnuke, brata Miltona in Williama, sestre Mario Bullock, Heleno Schippling in Anno Mae Reimer. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:15 iz Zakraj-skovega pogreb, zavoda v cer kev sv. Filomene ob devetih, nato na pokopališče Kalvarijo. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. Joseph Jaksetič V soboto zgodaj zjutraj je umrl v Euclid Glenville bolnišnici 62 let stari rojak Joseph Jaksetič z 19703 Arrowhead Ave., doma v vasi Podgraje pri Ilirski Bistrici, od koder je prišel v Združene države pred 36 leti. Zaposlen je bil pri N.Y.C. S™0!«"*o31 Amerika obdolžila ZSSR sabotiranja razgovorov o preskušanju A-orožja! razbijanjem—Z. Združene države so napovedale, da bodo uporabile svojo veto pravico, če ne bodo mogle drugače preprečiti načrte Jlru-čeva. WASHINGTON, D. C. — V naši prestolici so prišli do zaključka, da je Hruščev sprevidel, da azijske in afriške države, ki so članice ZN, ne bodo s\epo drvile za njegovimi demaigoški-mi gesli in da bodo glasovale tako, kot mislijo, da bo v njihovem interesu. Zato je baje že sklenil, da bo torpediral delo ZN, kjer ga bo le mogel. V varnostnem svetu je že dosegel svoj cilj; tam z veto pravico zamori vsak sklep. V generalni skupščini ZN takega instrumenta še nima. Rad bi ga dobil na ta način, da bi zagrenil tedanjemu tajniku Hammarskjol-du vsako delo in ga tako prisilil, da se odpove svoji službi. Kakor hitro bi ZN ostali brez generalnega tajnika, bi ohromela njihova administracija in ne bi mogla izvrševati sklepov generalne skupščine. V našem državnem tajništvu premišljujejo, kako bi zavrli ta moskovski bojni načrt. Ako bo treba, se bo naša delegacija pri ZN poslužila tudi veto pravice. Prihodnja generalna skupščina Združene države in Vel. Britanija so predložile glavni skupščini ZN na njenem rednem za-zasedanju razpravo o končanju preskušanja atomskega orožja zaradi zastoja v razgovorih o tem vprašanju v Ženevi. — ZDA so obdolžile Sovjetijo sabotiranja razgovorov in jo pozvale, naj se loti vprašanja znova, čeprav je “čas že pozen.” WASHINGTON, D. C.—Razgovori o končanju preskušanja atomskega orožja v švicarski Ženevi tečejo že dve leti in devet mesecev, ne da bi bil dosežen kak sporazum med Združenimi državami, Vel. Britanijo in Sovjetsko zvezo, tremi prvimi atomskimi silami sveta. Zahodni sili sta izdelali popoln načrt dogovora in ga predložili Sovjetski zvezi. Najtežje vprašanje je vprašanje zadovo-.jivega mednarodnega nadzorstva nad izvajanje dogovora. Sovjetska zveza hoče nadzorstvo čim bolj omejiti, £eš, da naj bi dejansko služilo le zahodni špijonaži. Zahodni sili dogovora brez zadovoljivega nadzorstva iz razlogov lastne arnosti ne moreta sprejeti. Vsi poskusi zahodnih sil pripraviti Sovjetsko zvezo do sporazuma so ostali brez uspeha. Tako sta se ti sedaj odločili celotno vprašanje predložiti v razpravo glavni skupščini Združenih narodov. železnici. Zapustil je /ženo Jen- ZN, ki se začne 19, septembra, nie poprej Bolko, in brata Jer- bo torej bolj odločevala o svoji neja v starem kraju. Pokojni je < usodi kot pa o usodi clamc. k. bil član Društva Kras št. 8 SDZ j bi prišle v nevarnost za svoj gelo roj. Telban brate Stephe- in delničar slov> društv. domajobstoj. na, Jamesa, Franka in Henrya, sestre Heleno Konko in Sophie MOSKVA, ZSSR — Jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič se je mudil cel teden v Moskvi. Hruščev ga je namenoma častil na vseh koncih in kra-jh. Dal se je celo fotografirati z 11 j im ob priliki velike moskovske letalske prireditve. Temu Primerno je tudi uradno poročilo o razgovorih zelo laskavo za Jugoslavijo, dasiravno ne pove ničesar, o čemur se je Popovič izgovarjal z Gromikom. Na zunaj sta oba zunanja ministra samo povdarjala bolj željo kot dejstvo, da se odnosi med obema državama stalno zbolj-®ujejo in da razlike v komunis-, og^ lični ideoligiji ne igrajo nobene( vl°ge, kadar se komunisti pogovarjajo med seboj kot zastopniki držav. Hudomušneži v Moskvi pa trdijo, da je bila sloga med Moskvo in Beogradom zato tako velka, ker sta naenkrat našla skupnega tekmeca v Peipin-§u in skupnega sovražnika v Tirani. Sedaj bo prišel na vrsto obisk Gromika v Beogradu. Kdaj se bo vršil, niso še razodeli Menda bo še to jesen. Riha. Pogreb bo danes zjutraj ob devetih iz Zakrajškovega pogreb. zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na pokopališče Kalvarija. Rose Železnikar V soboto zjutraj je nenadoma . umrla doma na 6422 Varian Ave. 1 Rose Železnikar, poprej poročena Urbič. Stara je bila 84 let in rojena v Gornjem jezeru pri Starem trgu pri Ložu, od koder je prišla pred 56 leti. Mož John Urbič ji je umrl 1. 1918, Jack Železnikar pa 1. 1939. Zapušča na Recher Ave. Pogreb bo v če- Glavnemu tajniku Združenih narodov sta Amerika in Angli-1atomskih sil noče Povzeti od-ja poslali noto, v kateri predla- govornosti za končanje razgovo- trtek ob desetih dop. iz Grdino-j Peking ZHQVa vega pogreb, zavoda na Lake KONG KONG—Rdeča Kitaj- Shore Blvd. pod vodstvom Mary A. Svetek. Truplo bo položeno na mrtvaški oder jutin popoldne ob dveh. Vclik'e ladje Ladje za prevažanje rude na Velikih jezerih Sev. Amerike lahko naenkrat nalože in odpeljejo do 18,000 ton železne rude. To je ravno 15-krat več, kot jo je mogla vzeti prva ladja te vrste, ko je začela leta 1869 vršiti svoj posel. gata naj 16. glavna skupščina ZN, ki bo začela svoje delo 16. septembra letos, razpravlja o vprašanju končanja preskušanja atomskega orožja zaradi zastoja pri razgovorih v Ženevi, ki ga je povzročila 'Sovjetska zveza. Zahodni sili sta pri tem poudlarili, da sta pripravljeni nadaljevati razgovore v Ženevi. rov. Sovjetska zveza je predložila njihovo združitev z razoro-žitveno konferenco, ki se naj bi začela prihodnji mesec, zahodni sili pa sta predlog zavrnili. Iz javili sta. da sta pripravljeni razgovore v Ženevi nadaljevati dokler je le kaj izgledov za uspeh. Združene države dolže Sovjetsko zvezo V ostri noti so Združene države v soboto obdolžile Sovjetsko ska in Sev. Koreja sta v skupni izjavi znova označili “moderni revizionizem,” ki ga propagira Jugoslovanska komuni stična partija, za škodljiv, proti kateremu se je zato treba boriti. Izjava je zanimiva v toliko, zvezo sabotiranja razgovorov o ker se je ravno koncem tedna končanju preskušanja atomske-vrnil iz uradnega obiska v Mos- ga orožja v Ženevi. Pozvale so kvi Titov zunanji minister K. jo, naj začne znova iskati reši-Popovič, ki je bil tam nad vse tev, čeprav je čas že pozen, prijazno in ljubeznjivo sprejet. Izgleda, da nobena izmed treh Ohajska politika odšla na počitnice, toda ne -- zaslužene CLEVELAND, O. — Slučaj.treba pripisati različnim vzre- je nanesel, da sta koncem pre- Vremenski prerok pravi: Delno oblačno, manj soparno. Naj višja temperatura 85. eklega tedna končala svoje •edno letošnje zasedanje državna legislatura v Columbu-su in mestni svet v Clevelandu. Nobeden se ni odlikoval v prid-v zakonodaji nista u-stvarila tega, kar je javnost od njih pričakovala, še manj pa to, kar so državni in mestni politiki obetali tekom volivnega boja. V legislaturi kot v mestnem svetu je bilo preveč praznega govorjenja, preveč intri-giranja, preveč bojevanja za malenkosti. Zato je tudi časopisje o zakonodajnem delu tako malo pročalo; saj drugače ni moglo, kajti človek ni nikoli vedel, kakšna bo usoda posameznih zakonskih načrtov; da bodo pa propadli, tega poročevalci radi ne omenjajo. Iz tega je mogla izvirati samo e-na posledica: ljudje so se zmeraj manj brigali za dogodke v mestnem svetu v Clevelandu in v legislaturi v Columbusu in se zmeraj bolj obračali proti Washingtonu. Da se nista obnesla ne clevelandski mestni svet, ne ohajska legislatura, je cestih, nekaj malega zboljšala protiuslugah. kom, eni veljajo za Columbus, drugi za Cleveland. V legislaturi je bil letos političen položaj še posebno zapleten. Tam ima republikanska stranka večino tako v senatu kot v predstavniškem domu toda guverner je bil in je še demokrat DiSalle. Odnosi med DiSallom in legislature so bili stalno zelo slabi. Legislatura vse guvernerjeve zakonske predloge svojega zakonodajnega programa ni ustvarila. Republikanske večina je namreč posnemala demokrate v tem, da se je na moč med seboj prepirala. Tako se je večkrat zgodilo, da je v legislaturi zmagovala koalicija republikanske manjšine in demokratske opo-ziicije, dočim je večina republikancev morala biti v opoziciji Kljub temu je skuščina izglasovala precej takih zakonov, ki jih je guverner DiSalle potem vetiral. Legislatura je vendarle sklenila nekaj zakonov, ki jih je javnost toplo pozdravila. Brisala je prometni davek, na novo organizirala državne u-niverze, sklenila tri zakone proti kockanju, prepovedala o-glasne table ob avtomobilskih upravo v umobolnicah, povečala pristojnost okrajnih uprav, za silo uredila podpiranje brezposelnih, poleg tega pa še celo vrsto zakonov lokalnega pomena. ali pa takih, ki so v interesu posameznih gospodarskih slojev. Legislatura se je v glavnem obnašala tako, da je vsak o-pazovalec lahko čutil, da vsi njeni člani mislijo na volitve v prihodnjem letu. Zato so vse važnejše in politično zanimive zakone odrinili na zasedanje v prihodnjem letu. Da guverner DiSalle ni bil z legislature zadovoljen, se razume. Tožil je pogosto v javnosti, kako malo mu legislatura pomaga pri izvrševanju njegovih poslov. Nič boljši ni bil položaj v mestnem svetu. Tudi mestni o-četje so preveč debatira’i, premalo pa sklepali. Demokratska večina je bila, kot veleva tradicija, razcepljena v dva dela, tako da so republikanci postali jeziček na tehtnici, kadar je prišlo do glasovanja. Seveda so svoje usluge demokratskim interesentom dali primerno plačati, ne morda v denarju, ampak v političnih Kot je že navada, so mestni očetje vse kočljive predmete odlagali na zadnje seje letošnjega zasedanja. Zato je ravno zadnja seja spadala med njzanimivejše. Na njej je na primer pogorel predlog, naj se člani mestnega sveta volijo za dobo 4 namesto 2 let. Niso se mogli sporazumeti na novo razmejitev mestnih volivnih o krajev na podlagi zadnjega 'judskega štetja, za kar si je vseh 33 mestnih svetovalcev nakopalo pravdo na vrat. Par davkoplačevalcev jih je nam reč preko dveh advokatov to žilo, da ne izpolnjujejo svojih zakonitih dolžnosti. Mestni svet je da je odobril mestni proračun v znesku $56,426,-000, volivcem pa predložil, naj pri jesenskh volitvah odobrijo celo vrsto novih posojil za mestne investicije. Med posojili se nahaja tudi znesek $17,2C0 za 38 novih stolov za mestno zbornico. Sedanji stoli so v rabi že 45 let in niso več vredni popravila. Upajmo, da bodo mestni očetje v novih stolih pridnejši vsaj v drema- JUTRI NOV AMERIŠKI POLET V VESOLJE! Iz Clevelanda in okolice Karneval končan— Danes zgodaj zjutraj je bil končan karneval pri Sv. Vidu. Kljub dežju je bila udeležba zelo velika. Buick avto je dobil Edward Ursic z 1070 E. 72 St., $1,000 Mary Umek z 1019 E. 72 St.. $500 pa Frank Rožic s 5380 Stannard Ave. Odbor se vsem udeležencem in delavcem najlepše zahvaljuje. Asesment— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo danes od 5:30 do sedmih pobirala šoli sv. Vida asesment. Pozdravi— Mr. in Mrs. John Jokar iz Euclida pošiljata svojim prijateljem pozdrave iz Muenchena na Bavarskem. Na obisku iz Slovenije— Še v juniju sta prišla is Lljub-Ijane v Cleveland na obisk k skojima sinovoma gg. Mirotu in Jožetu Odar g. Jože in ga. Jožefa Odar. Stanujeta pri sinu Mirotu na 1042 E. 72 St. Dobro-lošla med nami! Prvorojenka— Mr. in Mrs. Fred Yerras, Liggett Drive, Parma, se je rodila hčerkica, prvi otrok v družini. ? tem sta postala Mr. in Mrs. Rudolph Sain, 1961 Haverhill Rd. prvič stari oče in stara mati, naša dolgoletna naročnica Mrs. Frances Champa. 1961 Haverhill Rd. pa petič prastara mati. Vsem iskrene čestitke! V bolnišnico— V St. Alexis bolnišnico so odpeljali Johna Krnc z 1059 Addison Rd. Obiski so dovoljeni. Zadušnica— Jutri ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnega Josepha Krall ob 1. obletnici smrti. CAPE CANAVERAL, Fla. — Jutri zjutraj bo poletel drugi Amerikanec v Mercury vesoljski ladji na rob vesolja podobno, kot je to storil Alan Shepard v preteklem maju. Za polet je določen let. stot. Virgil I. Grissom, za njegovega namestnika pa podpolk. John H. Glenn iz Ohia. Naslednji ameriški polet v vesolje bo polet okoli Zemlje. Če pojde vse posreči se utegne to zgoditi še letos, če ne pa gotovo drugo spomlad. Kennedy ne nemerava ves na pot v Urugvaj WASHINGTON, D. C. — Začetkom avgusta se začne v Punta del Est v Urugvaju posebno gospodarska konferenca držav Latintske Amerike, ki naj bi obravnavala idejo naše administracije o “Zvezi za napredek.” Naša administracija je že izdelala praktičen osnutek pravil za zvezo in ga dostavila 19 ameriškim državam. Osnutek ni bil dostavljen Kubi in Dominikanski republiki. Predsednik Kennedy je dolgo časa mislil, da se bo osebno udeležil konference ali vsaj njenega začetka. Sedaj je menda načrt opustil, ker je preobremenjen z drugim delom. Morda se tudi noče izpostaviti nevarnosti, da bi moral stopiti v osebni stik s Castrom, ki bi gotovo prišel osebno na konferen-nju, če ne v paznem govorje-lco, kakčr hitro bi za gotovo ve- Papež objavi! novo socijalno okrožnico VATIKAN — Sv. Oče Janez XXIII. je pretekli teden objavil svojo že precej časa napovedano socijalno encikliko. Povod zanjo je socijalna enciklika Leona XIII. znana pod imenom Rerum novarum. Objavljena je bila pred 70 leti. Sedanja enciklika obravnava iste socijalne probleme kot prva, seveda v duhu sodobne socijalne stvarnosti. Enciklika je izredno obsežno delo, zato dosedanji komentarji še niso mogli zajeti vsega njenega bistva. Vidi se na prvi pogled, da enciklika zagovarja podpiranje revnih dežel po bogatih. To je moralna dolžnost vsakega gospodarsko naprednega naroda in ne samo preračunani instrument zunanje politike. Napor in pleša Zdaj so v glavnem minili časi, ko so ljudje izgubljali lase zaradi tifusa, pljučnice ali dragih bolezni, ker je medicinska znanost postregla z učinkovitimi zdravi, li. Dermatolog Klingman iz Washingltona zatrjuje, da lasje izpadajo predvsem zaradi telesnega ali duševnega napora. Če dnevno izpade več kot 75 las, je to po njegovem dokaz določene motnje v organizmu, izpad več sto las dnevno pa ocenjuje kot posledico pretiranega napora. ------------—-o-----— — Kanada je med prvimi producenti iniikla, azbesta in platine nju. Ide,l da pride tja tudi Kennedy. Jna vsem svetu. » 1 KMERIŠKA DOMOVINA, JULY 17, 1961 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jitly Manager and Editor: Mary Debev.ec NAROCNINAŠ Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 zd 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 134 Mon., July 17, 1961 Teden zasužnjenih narodov Med neštetimi tedni, ki jih praznujemo, ali bi jih vsaj morah praznovati vsako leto, je sedaj prišel na vrsto tudi Teden zasužnjenih narodov. Ko se je prvič pojavila ideja o potrebi, da se en teden v letu posveti tudi usodi narodov, ki so po lastni krivdi ali pa tudi brez nje prišli pod komunistično diktaturo za železno in bambusovo zaveso, so jo vsi toplo pozdravili. Politiki so zagrabili za priliko, da se uveljavijo v javnosti, javni delavci vseh vrst so se oglašali k besedi, da opozorijo svet na nesrečo milijonov ljudi, ki nimajo ne svobode, ne dostojnega življenja. Največji zagovorniki tedna zasužnjenih narodov so bili in so seveda tisti milijoni političnih beguncev, ki so se rešili z begom komunističnega jarma in sedaj že nepotrpežljivo in brez upanja čakajo, kdaj bo njihovim domovinam zopet zasijalo sonce svobode. Ker živimo v dnevih, ko svetovni dogodki tako hitro bežijo drug za drugim, da jih komaj zajemamo, ni čudno, da smo zanje otopeli in da nas ne ganejo tako globoko, kot bi kdo mislil. Otopeli smo radi tega tudi za praznovanje raznih tednov, ki bi radi držali pomembne dogodke trajno v našem spominu. Ta usoda je zadela tudi teden zasužnjenih narodov. Le redki bodo v tem tednu mislili na nesrečo, ki v njej živi na stotine milijonov ljudi za železno in bambusovo zaveso. Še bolj redki bodo tisti, ki bodo hoteli svet opozoriti na njegovo dolžnost, da mora tem milijonom pomagati do svobode in blagostanja, kajti tudi suženjstvo teh milijonov nam pomaga varovati našo svobodo. Komunisti namreč dobro vedo, kako nevarna 'jim lahko postane nezadovoljnost' zasužnjenih narodov, ako bi kdo sprožil nemir, ki bi šel preko državnih mej in raznih zaves. Ni pa popolnoma izključeno, da bo letošnje leto izjema od pravila. Mednarodna politika se je namreč zasukala tako, da vtegne svobodni svet zopet misliti na usodo zasužnjenih milijonov in jo vplesti v svoje politične račune. V naši deželi imamo že namige, da bi se to vtegni-io zgoditi. Predsednik Kennedy je na svoji zadnji tiskovni konferenci mimogrede omenil, da vprašanje samo-odločitve ne sme biti omejeno samo na berlinske Nemce v obeh delih mesta, ampak na vse narode v srednji in vzhodni Evropi. Časnikarji trdijo, da v državnem tajništvu premišljujejo o tem, da bi ob priliki razgovorov o berlinski krizi, ako bi do njih prišlo, vpletli tudi vprašanje, kako dati tudi zasužnjenim narodom pravico, da si sami izberejo način vladavine, ki jo želijo imeti. To lahko služi za uvod v veliko propagandno akcijo za osvoboditev zasužnjenih narodov- Za akcijo se bo svobodni svet le malo zmenil, saj se njega osebno ne tiče. V živo bo pa zadel upanje in pričakovanje zasužnjenih narodov in političnih beguncev. Kar se tiče političnih beguncev, stvar ni nevarna. So navajeni na razočaranja. Hitro bodo spoznali, da je visoka politika spravila vprašanje osvoboditve zasužnjenih narodov na dan samo zato, da utrdi svoje stališče glede Ferlina. Kakor hitro bo berlinske krize konec, bodisi s začasnim kompromisom, bodisi tako, da se bo vse skupaj poleglo kar samo po sebi, bo pozabljeno tudi vprašanje osvoboditve zasužnjenih narodov. Med begunci bo ostalo samo nekaj več razočaranja pri tistih, ki še zmeraj trdovratno upajo, da bodo dočakali svobodo za njihove narode. Drugačen je položaj pri zasužnjenih narodih. Res je, da še niso pozabili, kako so bili 1. 1953 goljufani v svojem upanju Nemci v Vzhodni Nemčiji, 1. 1956 Poljaki, še bolj seveda Madžari. Takrat ni imel svobodni svet zanje nič drugega kot lepe besede. Ako bi bil pokazal le malo volje do dejanj, bi bili takrat' prišli do svobode vsaj Madžari, tako trdijo poročila, ki so šele nekaj let pozneje prišla iz Moskve. Toda res je tudi, da človek pozabi na vse, tudi na razočaranje. Obledi mu spomin, navalijo se nanj nove nesreče in tegobe, toda hrepenenje po zgubljeni svobodi mu ostane nedotaknjeno. Zamegli mu pravilno presojo o vrednosti propagande, zapelje ga v skušnjavo, da blestečim izjavam državnikov pripisuje čisto drugo važnost, kot jo v resnici imajo. Temu srno bili za pričo ravno te dni. Predsednik Kennedy je samo okoli ogla namignil Hruščevu in s^etu, da vprašanje satelitskih narodov še ni pokopano, \a se že oglašajo od vseh strani komentarji, ki očitno o-cenjujejo Kennedyev namig previsoko. Kakšne komentarje bi doživela šele načelna zahteva, da se z usodo Berlina mora obravnavati tudi usoda zasužnjenih narodov. Svobodni svet bi na komentarje hitro pozabil, ne pa narodi za železno zaveso. V svoji želji po spremembi režima bi vzeli vsako besedo v taki zahtevi za čisto zlato in zidali j nanjo pretirane upe. Seveda bi preje ali pozneje doživeli ponovno razočaranje, ki bi bilo morebiti hujše od dosedanjih. Čim hujše bi bilo, tem bolj bi spodkopalo njihovo odpornost proti diktaturi, ki jih mori. Previdnost in skušnja nam torej svetujeta, da ne stavimo prevelikih upov na izjave o pravici zasužnjenih narodov do svobode, pa naj pridejo tudi iz ust najodgovornejših političnih voditeljev sveta. Bolj zares moramo vzeti odgovore, ki bodo 'prihajali iz ust odgovornih komunističnih poglavarjev. Kako se bodo glasili, ne bo težko uganiti. Hruščev je že ponovno izjavil, da svobodni svet sploh nima nobene pravice, da bi se vmešaval “v notranje zadeve” narodov za železno zaveso, ker so si sami ‘ prostovoljno” izbrali pot, ki po njej hodijo. Svet bi se res moral postaviti na glavo, ako bi dočakali od Hruščeva izjavo, ki menja njegovo dosedanje stališče. Ne vemo, kako bo sedanja Kennedyeva administracija obravnavala vprašanje o usodi satelitskih narodov. Sebi, njim in vsemu svetu bo pa napravila samo veliko dobroto, ako ne bo zahtevala, ne obljubljala ničesar, kar misli, da ni dosegljivo. Želimo ji, da v tem pogledu ne bi doživela takega moralnega poraza, kot ga je 1. 1956 ob priliki madžarske vstaje. | BESEDA IZ NARODA | Štajerski klub se za- Zanimivosti iz Milwaukee hvaljuje Cleveland, O. — Štajerci ne ostajamo radi dolžni ne za dobro ne za hudo. Pretekli teden so toliko govorili o štajerskem pikniku, da so ljudje celo na berlinsko krizo pozabili. Štajerski piknik je bil res pristna slovenska veselica. Mize na trati in v smrekovi senci, s smrečjem o-krašeno plesišče v prosti naravi in lampijončki okrog plesišča so se veselo priklanjali razigranim plesalcem. Posebno je dvignila razpoloženje pristna štajerska muzika. Po celi pristavi je kar odmevalo veselje. Za trobento in klarinet pa je bila pristava celo premajhna. Kamorkoli so šli “ogledniki” pristave, povsod so slišali, kako sta se trobenta in klarinet živahno lovila med drevjem, harmonika se jima je poredno smejala, bolj počasni bas pa je godrnjal za njimi, vsi pa so se zlivali v tako poskočno muziko, da so celo neplesalci kar po prstih hodili. Štajerci so morali pošteno zavihati rokave, da so vsem gostom postregli, saj še na nobeni prireditvi Štajerskega kluba ni bilo toliko “zadovoljnih Kranjcev”. Štajerski klub se vsem, ki so nam pomagali, prisrčno zahvaljuje: Ameriški Domovini za objavo vabila, Andrejčkovim muzikantom, ki so prihiteli iz Toronta prav za našo štajersko veselico, g. Tonkliju, ki je nas in muzikante iz nepredvidene zadrege potegnil. Posebno zaslugo za lep obisk pa ima g. Menart, ki je ponovno in ponovno vsak večer preko radija WXEN-FM tako vztrajno vabil, da kar ni bilo mogoče odreči, g. Pavlovčič pa je v nedeljo zjutraj na radiju previdno opozoril, da je dobro biti s Štajerci v dobrih odnoša-jih, zato pridite. V soboto pred piknikom so Štajerci in Kranjci skupno na pristavi žagali, zabijali, kosili in orali, vse z dobro voljo, da bo štajerska veselica uspela. Kuharice in za “šankom” se niti niso hoteli menjavati, tako navdušeno so delali. Posebno priznanje in zahvala pa odboru Slovenske pristave, ki je Štajerskemu klubu prav za prav še dal mačko v Žaklju. Obljubili so nam prostore na pristavi za štajersko veselico, še predno je bila njihova in ko je bil nakup u-rejen, je odbor dal vse od sebe, da je bila Slovenska pristava ta-korekoč v enem tednu kar dobro pripravljena za prvo večjo prireditev. In mislim, da je bil prav v tem največji uspeh štajerske veselice, da je na pristavi v veselem razpoloženju združila toliko različnih ljudi in pokazala, koliko se da s složnim delom v kratkem času doseči. Štajerski klub izreka še enkrat vsem, ki so pomagali, prav prisrčen “Bog lonaj”. Jože Melaher Milwaukee, Wis. — Rev. Brglez Nace 50-letnik. — Kdor ga pozna, nihče ne bi verjel, da se bo Rev. Brglez Nace 22. julija 1.1. srečal z Abrahamom. Pa je tako, kajti na njegovem krstnem listu je napisano, da se je jubilant rodil 22. julija 1911 v Slivnici pri Celju. V ljudsko šolo je pohajal v domačem kraju, v Mariboru pa je študiral na gimnaziji do 6. razreda, ostala dva pa je študiral v škofovih zavodih v Št. Vidu pri Ljubljani, kjer je tudi maturiral. Teologijo je študiral na ljubljanski univerzi. V Ljubljani je bil tudi posvečen za duhovnika. Njegovo prvo kaplansko mesto je bilo v rojstni vasi škofa Barage — v Dobrniču na Dolenjskem, nato v Stopčah pri Novem mestu. Kasneje je bil upravitelj župnije v Novi Oseli-ci v Poljanski dolini na Gorenjskem. V zadnji svetovni vojni je veliko pretrpel radi preganjanja nemške in italijanske policije, kjer je bil zaprt v raznih taboriščih v Nemčiji in Italiji. Po končani vojni se je vrnil v domače kraje, kjer pa je bil spet preganjan od domačih komunistov in obsojen na prisilno delo v Kočevju. Po dolgem trpljenju se je k sreči prerinil skozi vse nevarne ovire in je leta 1949 prispel v svobodno Ameriko. Leta 1951 se je naselil v Milwaukee, kjer danes vrši službo kurata v zavodu sv. Ane. Njegov naslov je: Rev. Brglez Nace, 2020 South Muskego Ave., Milwaukee 4, Wis. Krepkega jubilanta prijateljsko pozdravljamo ter mu ob priliki njegove 50-letnice želimo, da bi mu Bog naklonil čvrstega zdravja in vse dobro. * V lepem Washington parku v templju glasbe nam bodo predvajali v režiji mestne občine vsako soboto zvečer v mesecu juliju prvovrstne koncerte, prvo soboto v avgustu pa nam bodo uprizorili eno največjih muzikalnih komedij “SOUTH PACIFIC”, ki žanje po celem svetu velikanske uspehe. Prva predstava v tej sezoni je bila v soboto 8. julija. “The Vagabond King”. Krasno muziko je zložil Rudolf Friml. Predstavo je izvrstno pripravil režiser R. Simpson, muzikalno vodstvo pa je bilo v sigurnih rokah dirigenta John Anello. Kljub izredno hladnemu večeru so ljudje pazljivo sledili izvrstnemu petju in igri in so po vsakem dejanju nagradili sodelujoče z velikim a-plavzom. Ker smo Slovenci veliki ljubitelji petja in muzike in ker vemo, da se ne živi samo ob kruhu in vinu, nam bodo ti koncertni večeri nudili res lep duševni in umetniški užitek. Vstopnina je od 75c do 2 dolarja. Pred kratkim je v bolnišnici St. Michael srečno prestal nevarno operacijo znani slovenski duhovnik g. dr. Jože Gole. — Dobra gorejnska mati učiteljice ge. M. Grumove ga. Pavla Arnež je tudi srečno prestala težko o-peracijo v Milvoški bolnišnici. Ravno tako se je po uspeli operaciji vrnil v domačo oskrbo član Triglava g. Karel Maierle. Prijazna staronaseljenka ga. Marija Bohte, ki jo je pred enim mesecem zadela lahka kap, se je iz bolnišnice sv. Luke vrnila domov, kjer se počuti veliko boljše. Želimo vsem čvrstega zdravja in vse dobro! * Mlademu slovenskemu zakonskemu paru Jožetu in Mariji Kunovar je Bog poklonil 19. junija krepkega sinčka-prvorojen-ca. Pri krstu, ki sta mu botrovala g. Franc Pirc in gdč. Marija Kotar, je dobil ime Toma-žek. Čestitamo ter želimo očetu Jožetu in mamici Mariji vse najboljše, sinčku Tomažu pa čvrstega zdravja v bodočem življenju. * V katoliški “High School Mercy” je pretekli mesec graduirala gdč. Mary Rifelj, hčerka odličnega slovenskega pevca Janeza Rifelj a in ge. Marije. Iskrene čestitke! * Pretekli mesec se je za vedno poslovil od tega sveta znani slovenski pogrebnik John Jelene. Star je bil 56 let. Pokojnik je bil član mnogih slovenskih in drugih organizacij. Na dan pogreba so se prišli poslovit od John Jelenca zastopniki mnogih društev, prijatelji ter znanci. Naj mu bo lahka ameriška zemlja! * V hladnem Miller gledališču bo v vročih mesecih več gledaliških predstav. Kot prva je bila uprizorjena “Fallen Angels” v glavni vlogi Ann Davis-Schul-tzy, znana s TV programa. Režiral je Ray Boyle in je imela predstava velik uspeh. * V krasni dvorani hotela Schroeder je pretekli teden gostovala Boston Comic Opera z Donizettijevo komično opero “II campanello”. Opera je bila odlično naštudirana in je z izvrstnimi pevkami in pevci doživela krasen uspeh. Pri tej operi je sodelovala tudi naša izvrstna pevka Dolores Ivanchich. Naj omenim ob tej priliki, da je mlada in talentirana pevka Dolores Ivanchich imela pred par dnevi ob veliki konkurenci avdicijo pred strogimi milwauskimi glasbeniki, kjer so ji za njeno krasno petje in njeno odlično tehnično prednašanje soglasno prisodili prvo mesto. Radi tega so merodajni glasbeniki v Milwaukee ponudili izvrstni sopranistki Dolores samostojen koncert, ki ga bo imela v srcu Milwaukee-ja v Art Memorial koncertni dvorani v prihodnji sezoni. K velikemu uspehu izvrstni pevki Dolores Ivanchich iskreno čestitamo ter ji želimo se večjih uspehov. L. G. RedtaE v Chicaga Chicago, 111. — Pregovor pravi: “Vaja naredi mojstra.” To velja za vsak poklic, posebno pa velja za umetnost. Slikar si pridobi gotovost v slikanju in svoj izraz s stalnim slikanjem, pevec si glas izoblikuje z neprestano vajo, vsak kdor pa igra kak instrument, ga ne bo obvladal, če ne bo stalno vadil. To velja še posebno za igranje klavirja. V soboto, 1. julija, smo imeli priliko prisostvovati recital-u, klavirskemu koncertu učencev pianista g. Alfreda Fišinger M. B. Nastopilo je 13 učenk. Odigrale so v tem vrstnem redu (začenši s prvo stopnjo v igranju): Helen Gregorich, Betty Jelenc, Mary Ann Jelenc, Dolores Bogo-lin, Margie Gregorich, Maria Fišinger, Maria Matkovich. Po kratki pavzi so nastopile učenke višjega oddelka in sicer: Mari-beth Bogolin, Gloria Novak, An- Uslužbenca Sl. Glair Savings dosegla lep uspeh mam Ilona M. Sadar Cleveland, O. — Ilona M. Sadar in Robert C. Sterbank sta zaposlena pri St. Clair Savings Association. Preteklo šolsko leto sta študirala na Western Reserve University, oziroma na John Carroll University in dosegla prva mesta. Ilona Sadar je bila v priznanje sprejeta v Phi Beta Kappa in Phi Alpha Theta društvi odličnjakov. R. Sterbank je dosegel bakalaureat v poslovni administraciji z odliko. Sterbank Robert C. Sterbank je sin Mr. in Mrs. Charles F. Sterbank z 22601 Chardon Rd. in je znan tudi kot odličen glasbenik, zlasti kot pianist. I. Sadar je študirala na Flora Stone Mother College Western Reserve angleščino in zgodovino ter ima namen po končanih študijah prihodnje leto iti učit na višjo šolo. Živi s svojimi starši na 19302 Kildeer Ave. Med letom je bila le delno zaposlena pri St. Clair Savings, v počitnicah pa je polno zaposlena pri blagajni. geline Vrasich, Maryann Oblak in Milena Taychman. Recital ob koncu šolskega leta ima namen, da učenci pokažejo, kaj so med letom pridobili. Ob taki priliki je mogoče opaziti, kdo ima glasbeni talent, oziroma, koliko je učenec zmožen poglobiti se v skladbo. Obenem pa pokaže tudi način poučevanja. Kakor navadno ob takihle koncertih, je bilo tudi tukaj o-paziti pri nekaterih talent in pridnost, pri drugih pa talent, ki bi s pridnostjo mnogo več lahko doprinesel. To zadnje je bilo o-paziti pri več učenkah. Vsem se vidi, da imajo dobro tehnično podlago, na katero bodo s pridnostjo lahko mnogo zgradile, kar se tiče podajanja skladb, interpretacije, je treba reči, da so se nekatere v skladbo, ki so jo igrale, res vživele. Tako je (če začnemo pri višjem oddelku) gdč. Milena Taychman pokazala v igranju, posebno pa še v podajanju precejšen napredek od zadnjega nastopa, ki sem ga imel priliko poslušati. Igrala je De-bussy-ev Clair de Lune. Ta skladba je precej zahtevna, posebno kar se podajanja tiče. V skladbo se je precej dobro vživela, le srednji del je bil nekako bolj površno podan, brez prave vsebine, ki jo ima, če je podajanje pravilno. V nižjem oddelku jih je več, ki so se kosale, katera bo bolje zaigrala. Tu bi na prvem mestu omenil Marijo Matkovich, ki je skladbo na pamet in tehnično brez napake zaigrala. Včasih je akorde kar malo preveč pribijala. Upam, da bo še vnaprej tako pridno delala in se v skladbo tudi čustveno bolj poglobila. To čustveno stran je bilo najti pri Mojci Fišinger. Sploh je bil prvi del (nižji oddelek), na splošno precej bolje podan, kakor drugi del (višji oddelek). Pa bi bilo pričakovati ravno nasprotno. V prvem delu so kar po vrsti igrale na pamet, česar pri višjem oddelku ni bilo. Zato učenkam iz nižjega oddelka k temu posebej čestitam in želim, da bi drugič še bolje vsaka svojo skladbo izpeljala. Kakor že omenjeno recital te vrste pokaže poleg učenčeve sposobnosti tudi način poučevanja. Kdor je imel priliko opazovati igranje učencev raznih učiteljev in šol, je lahko opazil, da učenci g. Fišingerja roke lepo držijo na klaviaturi, s prsti ne delajo raznih akrobacij, in lepo mirno igrajo. Metoda, ki jo rabi, pripravi učenca postopoma do visokih tehničnih zmožnosti. Sicer ne dobi učenec takoj po drugi ali tretji uri pesmico v roko, češ, sedaj se pa to pesmico nauči, kasneje pa takemu zmanjka tehničnega znanja, in mora začeti znova. Pri g. Fišinger ju se učenec dodobra seznani s tehniko igranja in obenem tudi podajanja. Poslužuje se, v kolikor mi je znano, metod, ki se jih poslužujejo na tukajšnjih konservatorijih in glasbenih akademijah. Sam je združen z glasbeno šolo Sherwood Music School v Chicagu. Zato so tudi učenci, ki so predelali svoj letnik, dobili spričevalo o dovršitvi dotičnega letnika. Vsem nastopajočim iskreno čestitam k uspehu in napredku. Priporočal bi tistim, ki se do sedaj niso dovolj potrudile, da bi se vnaprej. Rad bi, da bi, če Bog da, prihodnje leto zapisal za vsakega nastopajočega, da je bil najboljši. G. Alfredu Fišingerju, učitelju, pa še posebej čestitam k u-spehu, ki ga ima s svojo glasbeno šolo. Želim samo, da bi ga Bog še vnaprej obdržal pri zdravju, da bi dolgo lahko delal v dobrobit naše mladirie taiko na glasbenem, kot na vzgojnem polju. P. Vendelin Spendov OFM Narodnostni telefonski imenik izšel te dni Cleveland, O. — Te dni je izšel ALL NATIONALITIES DIRECTORY — Narodnostni telefonski imenik za Cleveland. V njem so imena in naslovi najbolj znanih organizacij, ustanov in vodnikov 54 različnih narodnosti, ki žive v mestu in njegovi okolici. Novi imenik je skupno delo Cleveland Press in Nationalities Services Center. Uredila sta ga T. Andric^, narodnostni urednik Pressa, in A. Šuster, izvršni direktor Nation alities Services Center. Knjiga ima 100 strani ter navaja okoli 2,000 organizacij in njihovih uradnikov. Novi imenik stane $1.00 in ga je mogoče dobiti v upravi Cleveland Press in v uradu Nationalities Services Center na 1620 Prospect Ave. Televizijski stolp z restavracijami V priataniškeim delu Rotterdama na Nizozemskem bodo zgradili do leita 1963 svojevrsten televizijski stolp. V različni višini bodo uredili na ogrodju štiri trioglaite ploščadi, na njih pa okrepčevalnice ter dvorane za konference in razstave, seveda vse iz jekla, stekla in aluminija. Ploščadi se bodo opirale na žele-zobetonske stebre, zvezo med nji-ml pa bodo vzdrževala dvigala. Ker bodo ploščadi z dvoranami povezovale tudi pletene jeklene vrvi, bo televizijski stolp ud daleč podoben skupini različno visokih ladijskih jamborov in se bo nekako podajal v pristaniško okolje. AMERIŠKA DOMOVINA, France Bevk: Smrt pred hišo “Po pravici ti povem in ne bodi hud. Ne nasprotujem, če ona hoče. Toda zmenila sva se, da se ne bova ženila; ona bo gospodinjila, jaz gospodaril. Ti lahko dobiš drugo ženo, jaz druge sestre ne morem.” Jerneje je pogledal sestro, kateri so zastale roke; njegov pogled je bil povelje. Ta pogled je ujel tudi Ivanc in Počasi, kot da ve, da je že odločeno, se je dvignil in dejal: “To je zadnja beseda?” “Zame zadnja,” je dejal Jerneje. “In ti Urška?” “Kakor hoče brat,” je dejala, solza, ki se je potočila, je govorila mnogo več. Ivanc je stopil iz hiše; užaljenost mu je razdejala srce, srd mu je polnil dušo; čuvstva, hi jih preje ni poznal, so mu naenkrat vzburkala kri. Kakor, da je legla sramota nanj, je občutil. Ko je Urška šla spat in je °dprla okno, je zagledala človeka, ki je stal nepremično ob plotu Brdarjeve hiše. V polmraku je spoznala, da je Ivanc, Umaknila se je in prejokala vso noč . . . 14. Ivanc je prebolel svojo potrtost. Z Jernejcem se dolgo nista pogledala, tudi Urške nehaj časa ni pozdravil. Šele, ko se ji v klancu ni mogel ogniti, jo je pogledal v oči; tedaj je °na dejala: “Čemu si jezen name? Jaz nisem kriva”. Od tedaj se je ni več izogibal, toda nasmehnil se ji ni nikoli. Zdela pa se je od takrat Ivancu samota v hiši strašnej-sa kot kdaj poprej. Puščoba Je dihala od sten in se je oprijemala srca in duše. Sklenil je znova, da se oženi. Naj bo s katerokoli. Ko je bil pri fari sejm, je Zagledal pred gostilno dekle, hi je bilo široko in rdeče in je z dobrimi očmi mežikalo vanj Ogledal se je in ko je rrbpet Pogledal v njo, se njene oči še niso premaknile. Dejal ji je, da začne pogo-v°r: “Odipustek mi daj, dekle! Kaj me samo gledaš?” “Ti mi ga daj”, je dejalo dekle in zardelo še bolj. “Tudi jaz”, je dejal Ivanc in stopil do kolibe. Dekle je topilo za njim s smehom po tovarišicah, ki so stale ob Strahi in gledale. Ivanc je izbral rdeče srce in Pokazal dekletu: “AH znaš hrati?” Dekle je bralo: “Moje želje za tebe gore”. “Imej ga, tvoje je”, je dejal Ivanc. “Zdaj pa ti meni”. Dekle je zbralo medeno ta-tdico in mu jo je dalo. “Preberi!”, je dejal Ivanc. Dekle ni hotelo prebrati. Le Svo.je ime je povedalo. “Katri-Ca sem iz Rovtov; tvoj stric je haš sosed”. “Kako me poznaš, Katri-Ca?” “Tako . . . Ali misliš, da ti hiorem vse povedati? Zakaj hič ne obiščeš strica?” In kakor bi Ivanc vedel, ka-hsen pomen ima vprašanje, je (tejal: “K vam pridem, če ho-ceš”. “Pa pridi!”, je dejala Ka-rrica Po poti domov je Ivanc do-hel Urško. Govorila sta le har besed. Predno sta prišla do h'8- je potegnil iz žepa medeno ablico in kakor, da je njegova sestra, jo je ponudil dekle-11: “Ti znaš brati; preberi”. Urška je prebrala: “Jaz ^em tvoja, ti'si moj”. Njena eseda se je tiesla. Ko je vrni tablico, jo je Ivanc jedva hjel, da ni padla na tla. 15. Tri ure dolgo je hodil Ivanc, da je prišel v Rovte. Navpik v grapo padajoče stene so pora-stle z drevjem; mej drevjem so jase, porastle s sočno travo, ali prekopane v male njive. Nad prepadi ne vozijo in ne orjejo, hrbti ljudi so utrjeni kot hrbti oslov; ne poznajo sveta, ne ljudi; redko zagazi njih korak v dolino. Kdor pride med nje, je nov dogodek. Pastir s paše se ozre njim in kosec na senožeti ga ne izpusti izpred oči. Pred Ivancem je stala široka in nizka hiša, sezidana na pobočju hriba pod skalo, da je ni mogel doseči plaz. Ozka pot je vodila do nje; nad potjo je bila njiva, gosto listje fižola je zakrivalo pogled vanjo. “Kam greš, Ivanc?” Glas, ki ga je ogovoril, mu je bil znan. Med latjem v njivi je zagledal Katrico, ki je obirala korenje. Spodrecana je bila, nekoliko sramu ji je planilo v lica. “K vam. Ali ne smem?” “Čemu ne. Pa nič preje ne poveš?” čemu bi pravil? Pridem, pa je”. “Ker sem tako nerodna”. “Od dela si”. Ivanc j0 je prijel za roko in Katrica je ni odmaknila. “Katrica, zdaj vem, kaj je bilo na medeni tablici zapisano”. Dekle ni reklo ničesar, zahihitalo se je v tla. Ivanc jo je pogledal; dasi se ni zdela tako ljubka, kot JULIJ 23.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na farmi Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ na White Rd. 30.—Slov. dobrodelna zveza priredi svoj vsakoletni piknik na farmi Društva sv. Jožefa na White Rd. AVGUST 13.—Dramatsko društvo Lilija priredi na farmi Društva sv. Jožefa na White Rd. SLOVENSKI DAN. OKTOBER 1.—Pevski zbor TRIGLAV priredi v Slov. domu na 6818 Denison Ave. VINSKO TRGATEV. 8.—iVeselica Kluba vpokojencev v SDD na Recher Ave. 15.—Društvo Danica št. 11 SDZ priredi v prizidku SND na St. Clair Ave. večerjo, po njej pa ples. 21.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi v šolski mu Je vseeno la mu tisto nedeljo, ugajala. “Ali me vzameš, če te hočem?” je dejal in neznansko nerodno mu je postalo pri tej besedi. Katrica ga je hvaležno pogledala. In kakor, da je vprašanje čisto preprosto, je odgovorila; “Zakaj ne, saj si videti dober človek”. Zdajci se je Ivanc zasmejal; srce mu je razbrzdano poskočilo. “Vidiš, zato sem prišel” Ko je vstopil v nizko izbo je sedel, v kuhinji je zašume-lo, gospodar je vstopil. “Junico bi rad kupil”, je spregovoril Ivanc po splošni snubaški navadi gorjanov. Gospodar se je nasmehnil Pa kar sam?” “Saj nimam nikogar, da bi ga naprosil. Mislil sem, da tudi midva lahko urediva”. Gospodar je imel dolge brke in dolgo telo, njegove misli so trajale dolgo časa, da so prešle v besedo. “Pa naj bo. Pa ne reci nikomur tega, da si bil sam, nam reč”. ‘Ne bom! -----------Tisti večer je spremila Katrica Ivanca do konca senožeti, kjer začenja gozd Govorila sta o živini; Ivanc je našteval, koliko premore. 16. Ženitev v Rovtah je bila šumna, pri Brdarju je jedva zadišalo po nji. Urška ni več odpirala okna, ki je mejilo proti Brdarju. Bilo ji je težko. Po enkrat na teden je brala pismo, ki ga ji je postal iz mesta mlad človek, ki jo je spoznal pri fari. Dejal je, da je krojač in zelo gosposki se ji je zdel. Ni mu verjela. Vendar so bile njegove besede tako lepe, da je pretakala sol-| ze ob njih. Pri Brdarju je gorelo ognjišče vsak dan, izba je bila očiščena, bela postelja je prišla v njo. Živina se je v doto nam-njo. Živina se je z doto namnožila, namnožilo se je delo. (Dalje prihodnjič.) KOLEDAR društvenih prireditev pa je bilo težko podvomiti. Naj-]stavite jo po mizi in videli bo-rodbitki $94.24. Dosegli so viši dvorani družabni večer. 28.—Z veza slov. protikomunističnih borcev priredi JESENSKO ZABAVO v Slov. domu na Holmes Ave. 30.—Cerkveni pevski zbor Ilirija bo nastopil v cerkveni dvorani na Holmes Ave. Začetek ob štirih popoldne. NOVEMBER 5.—G1 a s b e n a Matica priredi opero “Hoffmanove pripovedke” v SND na St. Clair Ave. ob 3:30 pop. 5.—Društvo Slov. dom št. 6 SDZ priredi banket v proslavo 50-letnice obstoja. Začetek ob petih popoldne. 11.—K o r o t a n priredi izredni koncert ob 10-letnici svojega obstoja. 18. —Štajerski klub priredi martinovanje za svoje člane. 26.—Pevski zbor SLOVAN poda v AJC svoj jesenski koncert. 19. —Pevski zbor Jadran priredi koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3:30 popoldne. bolj natančni pripomočki pa so pokazali, da se Zemlja ne suče enkomerno, kar se kaže v “selitvi tečajev”, se pravi, da tako imenovana zemeljska os ni vedno na istem mestu. Na vrtenje Zemlje vplivajo i sezonske nepravilnosti ter plima in oseka in še drugi činite-Iji. Potem ko so astronomi ugotovili vzroke “zaletavanja” našega planeta, so lahko določili svetovni čas, imenovan TU-2. Vendar si prizadevajo, da bi ga določili še natančneje, čeprav gre že pri tem za razlike, ki nanesejo nekaj delcev sekunde. ---------------o------- Čemu se sedaj v Sloveniji smejijo ste, da vas bo vsak natakar najmanj trikrat vprašal, kaj želite! (Spomladanka, Ljubljana.) Kaj se jeziš, saj si enakopraven pri plačilu postrežnine! (Zvone xy, Ljubljana.) Drugič pojdite na izlet s prvim avtobusom. Tovariši iz višjih plačilnih razredov vstajajo bolj pozno in natakarjem ne bo preostalo drugega, kot da postrežejo vam. (Margarina, Jesenice.) Atomske ure merijo čas Zemlja se ne vrti enakomerno okoli svoje osi. Potrebe sodobne znanosti — v mislih imamo tehnični razvoj, razbijanje atomov, izstreljevanje umetnih satelitov in druge raizskave za bodoči polet v vesolje — zahtevajo tudi merilne instrumente, ki do milijoninke natačno ugotavljajo čas. V ta namen opazujejo zve-zdarne v jasnih nočeh prehode stalnic čez nebesne meridiane in primerjajo v številkah izražene trenutke s podatki, ki jih dobijo 6d drugih opazovalnic. V tako imenovano mednarodno službo časa je vključenih okoli 40 a-stronomskih opaž ovalnic, ki lahko le v skupnem delu uspešno opravljajo tako zapleteno in zahtevno delo, kot je natančno določanje časa. Zvezdarne imajo posebne ure in sicer zadnje čase predvsem kremenčeve, ki so desetkrat točnejše od siceršnjih astronomskih ur na nihalo, čeprav so tu- di te ure po navadi ducat metrov pod zemljo, spravljene pod stekleno kupolo s stalno temperaturo in pritiskom. Vendar na te astronomske ure vpliva že najmanjši premik v zemeljski notranjosti. V najnovejšem času se uveljavljajo tako imenovane atomske ure kot doslej najbolj natančni merilci časa. S temi pri- IZ CELJSKE BOLNIŠNICE Olga se je zdravila na ginekološkem oddelku. Neke noči je začelo močno deževati. Menda je bila streha nekaj poškodovana, kajti zjutraj smo opazile moker strop in na lepem je začelo kapljati na Olgino posteljo. Ob glavni viziti je prišel zdravnik do Olge in pogledal na karton. “Kaj pa naj tukaj zapišemo?” je vprašal. “Marelo,” se je hitro oglasila Olga in pogledala proti stropu. ndustrijsko delavstvo je že iz krize WASHINGTON, D. C. — 'federalno tajništvo za delo poroča, da so v juniju znašali povprešni tedenski prejemki industrijskeg-a delavstva pred IZ LJUBLJANE V ČRNO V nabito polnem avtobusu se stiskamo in prestopamo z ene noge na drugo in čakamo, kdaj bomo lahko sedli. V Šmartnem ob Paki se oglasi sprevodnik: “Šmartno ob Paki, deset minut postanka!” “Tovariš sprevodnik, jaz imam že dve uri postanka!” se oglasi nekdo izmed potnikov. ZANEMARJAM GOST SPRAŠUJE Turistična Gorenjska! Bil sem v restavraciji, preden, so se s svojimi limuzinami pripeljali gost pomočki so ugotovili določeno:je iz višjih plačilnih razredov, nihanje v vrtenju Zemlje okoli] Vsi natakarji z direktorjem na osi, torej pri pojavu, o katerem so menili, da je povsem enakomeren. Po zakonih vesoljske mehanike lahko astronomi ugo-tbvijo položaj nebesnih teles in po njem določijo čas. Že takrat, ko še niso imeli “uniformiranega” časa, so sumili, da se gibanje Meseca od- čelu so planili k njim, zame se nihče ni zmenil, čeprav sem se pripeljal z večjim vozilom, z — avtobusom. Večina bralcev svetuje uporabo tujega jezika (ali je to res še zmerom res?), precej je tudi takih, ki predlagajo, da pridete drugič z bolj zanimivim vozi mika od splošno priznanih New-1 lom: s tankom, z buldožerjem tonovih zakonov. Zvezdoslovci so valili sum; na Mtesec ali na Newtonove zakone, o Zemlji ali vsaj z otroško skirco. no, ki so jo imeli začetkom preteklega leta. Visoko povprečje ne izvira iz povišanih mezdih postavk, ampak iz podaljšanega delovnega časa. Po dolgih mesecih je namreč povprečni tedenski delovni čas prekoračil 40 ur. V tajništvu za delo upajo, da se bo povprečje še dvigalo vsaj do pozne jeseni. -----o----- Pearl Harbor oporišče za Polaris podmornice WASHINGTON, D.C. — Mornariški tajnik Connally je objavil, da bo vojna mornarica u-stvarila v Pearl Harborju na Havajih svoje oporišče za atomske podmornice opremljene s Polaris raketami. Drugo podobno oporišče na Pacifiku bo v zalivu Puget v državi Washington. Oporišče na Havajih bo služilo tudi kot operacijsko vodstvo. Ni dvoma, da bo vojna mornarica skušala ustvariti še nova oporišča dalje proti zahodu, kar bi olajšalo vojne operacije Polaris atomskih podmornic. -----o----- STARODAVNE CESTE V nekaterih mestih Italije so v rabi ceste, ki so jih zgradili še v 16. stoletju, ponekod celo one iz rimske dobe. Ženske dobijo delo Vzemite malico s seboj, raz- V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA, DOBREGA OČETA IN STAREGA OČETA Jakob Peklay ki je vdano v božjo voljo izročil Bogu svojo blago dušo dne 17. julija 1960 Eno leto je že minilo, odkar Te več med nami ni. Prazno, pusto je življenje, odkar nas si zapustil Ti. O kako rad bi še živel, saj si želil, da bi ozdravil. Ali božja volja je bila ta, da si sedaj nad zvezdami, vrh neba. Žalujoči ostali: FRANCES, soproga WILLIAM in STANLEY, sinova FRANCES PLUTU in LILLIAN DOMBROWSKI, hčerki DELCIE in JACQUELINE, snahi ANTHONY PLUTH in JOHN DOMBROWSKI, zeta VNUKI in VNUKINJE Cleveland, O. 17. julija 1961. Delo za žensko Hišno delo, kuha za 2 odrasla, malo pranja, mora razumeti angleško. Svojo sobo. Kličite WY 1-6554. (136) HELP WANTED MALE WANTED Short Order Cook Friday & Saturday night SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (x) MALI OGLASI ■MREK Naprodaj Imamo raznovrstne nove in rabljene hiše v Euclid-Wick-liffe> Willowick. Cene za nove hiše z polno kletjo so od $16,-995 in več. Dobri kupi v rabljenih hiš. UPSON REALTY 439 E. 260 St. RE 1-1070 (135) Iščem voznika za na delo, zjutraj pred 5. uro, od E. 62 ceste in St. Clair do Five Pointa. Kdor bi me bil pripravljen voziti, naj pokliče He 1-8949 po 4. uri pop. (134 VARNEJ&I NAČIN — V mestecu Sanfordu v Floridi so pripravili 'graduirancem višjih šol vrsto dnevnih in 'nočnih zabav, .na katerih so mogli varno dati duška svoji radosti. Slika kaže posnetke s teh zabav. V blag spomin ŠESTE OBLENICE SMRTI MOJE LJUBLJENE SOPROGE, NAŠE NEPOZABNE MATERE IN STARE MATERE Josephine Terlop ki je vdano v voljo božjo zatisnila svoje premile oči dne 17. julija 1955. Zena ljuba, mati mila, prezgodaj nas si zapustila. Kako hi bili še veseli vsi, ko bi še živela Ti. Pa božja volja to je bila, da si se v nebesa preselila. Tam prosi za nas vse Boga, da vsi k Tebi pridemo v nebo. še vedno'žalujoči: JOSEPH TERLOP, soprog SINOVI, HČERE, VNUKI, VNUKINJE. Cleveland, 0., 17. julija 1961. Češnje naprodaj Kisle češnje za vino so naprodaj po 10c funt. Jih sami naberete. Jacob Mavko 6675 Chapel Rd. North Madison, Ohio četrta hiša zahodno od Hubbard Rd. (134) Willowick—Ranch hiša 3 spalnice, polna predeljena klet, 2U> garaža, preproge, patio. 50 x 180 lepo zasajen lot. Prostor za kosilo v kuhi--nji. Blizu Shoregate trgovin in Mary Magdalen fare. Nič agentov. WH 3-4359. (134) Hiša naprodaj Enodružinska,, lepo ohranjena, blizu sv. Vida, nov plinski furnez in nova garaža. Kličite lastnika EX 1-6557. — (135) Prijatal’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68 St. v. ■ ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas JGS. GUB0KAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 Karel Mauser: LJUDJE POD BIČEM II. del Nemir se je je lotil šele tedaj, ko je šla proti šoli. če bi jo Razpet prijel v šoli, med odmorom, bi oba morala biti kratka. Zdaj bosta sama in imela bosta časa dovolj. Kakor hitro jo je zaslišal, je odprl vrata svoje sobice. Skušala mu je brati z obraza ka — Nisem mogla drugače in upam, da ne boš delal težav. Vrnila mu je pismo. — Kako mislite, tovariš Razpet? — — Ne namerjam odpisati — je rekel zagrizeno. — Za razporoko je tako dovolj razlogov — je zadržano kšne je volje. Toda. Razpetov [rekla Silva. — Udarili ste jo obraz je bil negiben, dve bledi lisi krvi sta mu viseli na licih. —i Pisal mi je in Nataša je pripisala nekaj besedi — je rekel. — če bi pismo ne bilo priporočeno, ga ne bi prevzel. čutila je, da je vendarle še lahno upal, da ga je samota prignala prav do bednega odpuščanja, ki ga je Bregar potlačil kakor zvenelo rožo. — Bregar je bil vedno negotov v svojih odločitvah — je rekla. — Natašin prihod ga je morda zmedel, ker je upal, da se bo stvar še zavlekla. Zdaj se je moral odločiti. — — Saj lahko preberete, če hočete — je rekel in ji ponudil pismo. Bilo je tipkano, polno tistih Blaževih besedi, ki jih je tako dobro poznala. Napadanje in umik hkrati, siromašno spričevalo njegove nestalnosti. Nataša je s svojo slabo pisavo pripisala samo en stavek. CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE DOLTON — BY OWNER 4 bedroora brick. 1V2 bath. Built-in oven-range, all appls. Alum, storms. Full b?mt- Nr. schools, churches. VI. 9-6538. (134) SOUTH HOLLAND — BY OWNER 6 yr. old 3 bdrm. brick ranch on V\ acre Indscpd. corner lot. Gas ht. 2 blks. to all schls. and shopg. Must see to apprec. this beauty. Low $20’s. 738 E. 155th PI. ED. 9-1826. (134) SOUTH HOLLAND — BY OWNER $1,000 dn. buys Ige. 5 rm. brick ranch. 2 bdrms. 56 ft. lot. Lge. fam. rm. IVz par gar. Walk dist. pub.-pat. - high schools & shopg. entr. Priced for quick sale. 700 E. 155th St. ED. 1-6126. (I‘34) HOMEWOOD — BY OWNER 3 bdrms. 1 % baths. Dutch Col. Liv. rm. with frpl., sep. din. rm., dishwasher in kit., 1% car gar., cor. lot. Flossmoor schl. dist. Low down pymt. Contract may be arranged. SY. 8-5186. (134) "PARK FOREST — BY OWNER Lge. 3 bdrm. split-level on cor. lot. 2 baths. 36x20 ft. patio. 1 car gar. Rec. rm. Workshop. Scrnd. porch. Nr. Rich High, Westwood & 2 grade schls. Walk. dist. to the Plaza. PI. 8-6993. (135) OAK LAWN — BY OWNER Price reduced $19,900. 3 bdrm. brick bi-level. Crptg., drapes, radio intercom. Play rm. Gas ht. G.E. range, refrig., washer, dryer fenced yard. 1% car gar. GA. 4-5928. (134) OAK LAWN — BY OWNER Beaut, bi-level. Built 1960. 3 bdrms. Lge. kit. Built-in oven, dishwasher etc. Fin. fam. rm. Util. rm. Gas ht. 2 car gar. Fenced in yd. with patio. Fully Indscpd. Appt. only. GA. 5-5193. (134) TINLEY PARK — BY OWNER 7 room brick ranch. 3 bedrooms. Plastered. On 114 acres. Gas heat. baths. 2 car garage. 6550 W. 167 St. KE 2-4554. (135) ORLAND PARK — BY OWNER 6 lge. rms. 2 lge. bdrms. with possible 3rd on, 14 acre lot. Cedar paneled den. Full bsmt. Beaut, fruit trees all around. Nr. schls. Priced for quick sale. 9863 - 145th St. FI. 9-0276. (135) OPEN HOUSE SUN. 1-5 9011 S. DANTE — BY OWNER 8 yr. old brick. 2 bdrms. Dm. rm. Brkfst. nook. Rec. rm. 1% car gar. W-W crptg. $19,750. SO. 8-5323. (135) in na drugi strani zakonolom, ki ga bo Nataša rada priznala. Z Blažem sta bila dva dni v Bohinju. — Noro jo je pogledal. — Sama mi je povedala — je rekla. — Tega nisem vedel — je šepnil. — Meni ni povedala.— Bil je nov udarec, ki mu ga ni mislila zadati, toda njegova bednost ji je budila misel, da se Razpet proti svoji volji se oklepa neke bilke. Počemu bi se mučil še naprej? — Tega nisem vedel — je ponovil in jo motril s pogledom mrtve ribe. Nato se je s trudnim glasom opravičil zavoljo modroea, ki je ležal na tleh. — Tu se počutim bolj mirnega. — x To je torej zadnja trdnjava Razpetovega umika, je pomislila. Ta ozka, zakajena sobica z žalostno opravo, zagrajena s slikami iz preteklosti, s knjigami, ki jo razčlenjujejo. Videla je, da Natašine slike ni več na steni. Za njo je ostal samo svetlejši kvadrat. — Nisem je mogel gledati — je ujel njen pogled. Zdaj mi je vendarle lažje. — Vedela je, da laže. Pomenila mu je več, kakor je sam mislil. Ko je sedela v naslonjaču in ga videla, da se je obrnil nazaj proti pisalni mizi, je vedela, da bo prišlo tisto drugo. Nikoli ji hude besede ni upal povedati naravnost v obraz. — Mislim, da veste, da moram od časa do časa poslati poročilo v Ljubljano. Kot vaš predstojnik. — Visel je nad pisalno mizo CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY GROCERY—SEMI-Self Service. 3 Room. Miodern living quarters. Reasonable. Owner. PI 9-4917. (134) CHILDREN’S AND INFANT’S WEAR. Southwest suburb. Estab. business. Growing community. Other interest, must sell. Phone FU. 8-3410 or SY. 9-5043. (134) REAL ESTATE FOR SALE kakor zlomljena veja. — Vem — je rekla trdno. — Včeraj ste bili v cerkvi. Vzgojitelj socialistične mladine bi moral ... — Presekala mu je besede z mirnim, poudarjenim glasom. —• In drugo nedeljo, tovariš Razpet, pojdem spet. Nekoč sem hodila. — Počasi se je obrnil in bedasto strmel vanjo. Kri mu je zalila obraz, takoj uplahnila, ostale so samo rdečkaste žilice kakor na obrazih pijancev. — Veste kaj to pomeni — je rekel hladno. — Vem, morda prestavo v kraj, kamor bi ne hotela iti. Toliko, (Ja stisnejo odpoved iz mene. Drugo leto se tako mislim poročiti. — — Vsa moja poročila doslej so bila za vas ugodna, tovarišica. Mar ne čutite, da se osmešim, če sedaj poročilo nenadoma spremenim? In poslati ga moram zavoljo karakteristike. — Pošljite ga — je rekla trmasto. — Po ustavi lahko hodim v cerkev. — — Po papirju je tudi Nataša moja žena — je rekel jedko. Čutila je, da se roga samemu sebi. Nenadoma je pretrgal pogovor. —^ Ali bi vi odpisali Bregarju, če bi bili na mojem mestu? — Mislim, da ne — je rekla počasi. — Nima pomena. — — Nobenega pomena nima — je rekel. Vedela je, da nimata več kaj govoriti. Poslovila se je in odšla in tokrat jo je pospremil samo do stopnic. Ko je prišla že do srede, ga je slišala, ko je rekel: — Ne bom poslal poročila. FLOSSMOOR — BY OWNER Lge. custom built face brk. split level. 3 bdrms. Nr. pub.-par. schls. Infant Jesus of Prague Parish. Fully Indscpd. Nr. I.C. Ry. Many extras. Beaut, area. Low $40’s. SY. 8-1947. (134) R. E. LAKE RESORT BARGAIN — New finished summer cottage. 2 bdrms. 100x125 lot. Beaut, location. Electricity and water in. Scott Lakes. Nr. Pullman, Mich. By owner. ES. 8-3241. (134) R. E. SUB. S. W. OLYMPIA TERRACE 3 bdrm. split-level. Tiled bath. Built-in range and oven. Rec. rm. Alum, storm windows & serns. 2% car gar. Att. patio. Close to everything. BY OWNER. SK 4-6205. (135) Niti obrniti se ni utegnila tako naglo. Razpet je že izginil. Ko je stopila na cesto, je videla, da je podpeški hrib spet ves v megli in da mole iz nje samo žalostni jambori golih bukev. 27 V prvih mrzlih december-skih dneh sta Rekarica in Anton urejala gnob Franceta Rekarja. Silva je videla skoz okno, da je Anton pripeljal nekaj lepe zemlje in lesen okvir. Dovoljenje je torej prišlo. Obšlo .10 je tiho veselje in ko je gledala vdano gibanje Re-karičino, ki je zdaj mogla izkazovati mrtvemu zadnjo ljubezen, jo je obšla globoka in iskrena hvaležnost do Razpeta. Že je mislila, da bi oblekla plašč in stopila na pokopališče, ko je videla Cestnika, ki je prišel do stopnic pri pokopališču in nekaj govoril z vdovo. Ni mogla razumeti kaj, toda po zaničljivem obrazu, ko je odhajal, je vedela, da se jezi. Videla je, da ga Anton spremlja s porogljivim posmehom. Razpet ji dovoljenja ni omenil niti z besedico. Vedel je pač, da je že lahko videla novo gomilo iz svojega stanovanja. Hotela se mu je zahvaliti, toda ko je pomislila, da bosta na ta način spet dregnila v preteklost, se je premislila. Le počemu znova načenjati, počemu obračati to, kar sta že izkopala? Med njima je že ležala nova teža, proti kateri je bil Razpet še bolj brez moči kakor proti Rekarju. Vedela je, da se grize zavoljo njenega obiskovanja cerkve. Po ustavi ji ne more braniti in vendar ima nalogo", da celo med otroki od časa do časa vpraša, kdo hodi v cerkev in kdo ne. To so pravila izven ustave, čeprav je tovarišu župniku dovoljeno učiti verouk v cerkvi. Toda ne sme jih zbirati izven tega prostora. Tudi njej ne more blizu, niti v partiji ni, da bi jo lahko pritisnili tam. Le zakaj se je odločil, da poročila v Ljubljano niti ne bo poslal? Saj vendar lahko sluti, da bo poročilo poslal kdo drugi, gotovo kdo z rajonskega odbora. Sam sebe bo spravil v zadrego. Ali mu je že vseeno, ali mu je sovraštvo do Bregarja prišlo že tako daleč, da iz gole trme dela stvari, ki bi jih kot član partije ne smel? Rekar France je zdaj imel grob. Navaden križ je rasel iz lepe črne prsti, ki jo je oklepal močan hrastov okvir. Razpet sam je čutil tiho zadovoljstvo. Storil je nekaj, kar si drugi niso upali. Toda ko je v svoji sobici premišljal svoje dejanje, si je moral priznati, da ga je storil bolj zavoljo Silve, kakor zavoljo človečanskega občutja. še vedno je čuti! odpor do mrtvega, še vedno ga je na svoj način sovražil, še vedno se je čutil premaganega. Toda Silva je visela na tem mrliču, zavoljo njega ga je zasledovala, vse je vedela o njem in ga prignala tako daleč, da je priznal, kar nikoli ni mislil priznati. Mrtvi Rekar je vendar vrgel svojo zanjko, čeprav po Silvini roki. Ko je dobil uradno pismo, da je Nataša vložila prošnjo za razporoko, se mu je spet posul prvi zid navideznega miru, za katerega je mislil, da se je že sprijel. Spet je stal med kamni razrušene preteklosti kakor v odkopanem mestu, ki (po tvoji volji. je stalo predi dolgimi stoletji in je zdaj za silo obnovljeno, toliko, da moreš videti nekdaj živa pota, okna, sobice in prostore, kjer so nekoč živeli ljudje. Spet je tu gozd s svojo grozo in svojo romantiko, spet so tu pohodi in srečanja starih znancev, spet je tu Natašina privlačnost in njeno igranje z ljubosumnimi strunami njegove notranjosti. Razporoka! Nekoč je gledal nanjo kakor na pridobitev, na uničenje starega okostenelega nazora, da naj mož in žena ostaneta zvezana do smrti. Zdaj je nenadoma postala bič, ki je tepel njega samega. Vedel je, da ima Nataša orožje v rokah in da se niti malo ne bo pomišljala priznati svoje odnose do Bregarja. Smešno, da se je sam gnal za to pridobitev. Ob njej postaja človek, ki se mora umakniti drugemu in mu vse otepanje nič ne pomaga. So stvari izven človeka, ki jih ne moreš prisiliti, da bi 'e Še bolj ga je žgalo pismo tovariša Saše, ki je bil nekoč član Izvršnega odbora Osvobodilne fronte in zdaj visok oficir pri tajni policiji. Saša je bil, ki je dal v Velikih Laščah ustreliti tistih štiriinšestdeset belih, ki so jih prignali s Turjaka. Posmehoval se mu je, ko je pritiskal za rešitev Rekarjevega brata. Se ti oglaša vest, stari? Kaj pa naših dvesto? Ko postrelimo te, smo šele na polovici. Le počemu so ustrelili Zalokarja, ki je med tisto svojat prišel samo po nesreči? In povrh vsega so streljali v celo gručo z mitraljezi in zavoljo slabe svetlobe v tiste vražji deževni noči še tako slabo zadevali, da je bilo slišati ječanje še pol ure po opravljenem poslu. In zdaj mu Saša vzvišeno bere levite. (Dalje prihodnjič) ------o--;— Oglašajte v “Amer. Domovini” V,, y: IT Naznanilo in Zahvala Žalostnega ter potrtega srca naznanja va vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da sta umrla naš ljubljeni in skrbni oče ter naša draga nepozabna mati: OČE MATI Joseph Srihar Anna Sribar ki je umrl 23. maja 1961 Pokojni je bil rojen februarja 1903 na Planini, okraj Krško, Jugoslavija Pogreb se je vršil 27. maja iz Zakraj-šLovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kalvarija. ki je umrla 12. junija 1961 Pokojna je bila rojena 14. julija 1904, v Veseli gori, župnija Sent Rupert Pogreb se je vršil 14. junija iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kalvarija. Obe pogrebni sv. maši je daroval monsi gnor Rt. Rev. Louis B. Baznik, ter tudi spremil trupla pokojnikov iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kalvarija, za kar se mu najiskreneje zahvalimo z stoterim Bog plačaj. Na tem mestu se kar najiskrenejše zahvalimo tudi vsem, ki so položili ob krsti pokojnikov toliko lepih vencev in šopkov ter jima izkazali zadnjo čast. Dalje se enako iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njunih duš. Prav lepa hvala tudi vsem onim, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile ter tako mnogim omogočili, da so sc mogli udeležiti pogreba ter spremiti pokojna na pokopališče Kalvarija vse do njunega groba. Dalje naša zahvala vsem, ki so prišli pokojna kropit, ko sta počivala na mrtvaškem odru ter molili za mir in pokoj njunih duš, še prav posebej pa onim, ki so se udeležili pogre- ba, zlasti pogrebne sv. maše ter ju spremili na njuni zadnji poti na pokopališče. Zahvala društvu Najprej št. 5 SNPJ, čigar član je bil pokojni, ter Podr. št. 25 SŽZ, čigar članica je bila pokojna. Tako obema društva-ma najlepša hvala za vso pomoč in naklonjenost. Zahvala dobrim sosedom za venec sosedov in za svete maše. Zahvala Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu za tako lepo urejena pogreba ter za vso poslugo, ki smo jo bili deležni ob smrti naših dragih pokojnikov. Končno zahvala vsem, ki so nam kaj pomagali ob smrti naših dragih pokojnikov in vsem naša prisrčna zahvala in Bog plačaj. A vidva naša roditelja, oče in mati, pa počivajta v miru v zemlji ameriški in lahka naj Vama bo ameriška gruda, vajinim blagim dušam pa večni mir, ki Vama ga iz srca želimo. Naj Vas dobri Bog poplača za vse Vajino delo, skrbi in trud, ki sta ga doprinesla z večnim veseljem v družbi izvoljenih. Bog Vama daj sveti raj in enkrat vsem srečno in veselo snidenje onkraj groba: Nad zvezdami. Vaši žalujoči: JOSEPH, ml., sin ANTONIJA, snaha Pokojna zapuščata tu in v stari domovini več bratov in sester Cleveland, Ohio. 17. julija 1961. Se priporočamo ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrd.m 4-5503 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St.l'!002 Lakeshore Blvd. ali Pokličite podnevi HEnderson 1-2088 Moderno podjetje ponoči KEnmore 1-6300 Zmerne cene TIŠINA POLETJA — Na trati sama zase uživata mamica in sinko lep, miren dan pri Windsorju na Angleškem. IZ STARIH ČASOV — Arheolog kaže švedski kraljici Louisi bronasto zaponko, ki so jo 'izkopali |prt Gotlandu na Švedskem. Stara je okoli 2,500 let.