Marko Uršič Logos je vsemu skupen Filozofija s e j e pri nas v zadnjem desetletju zelo razcvetela. Po koncu vsiljene ideološke nadvlade marksizma so se v začetku devetdesetih začele svobodno razvijati različne filozofske smeri, prej označene kot »reakcionar- no meščanske«, in ta različnost j e dobila svoje mesto tudi v institucijah, ki se imenu je jo filozofske, tj. na filozofskih oddelkih obeh slovenskih univerz, na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, v programih filozofskih knjižnih zbirk in tudi v p rog ramu srednješolskega pouka filozofije. Nič več ni treba pisati t i. »marksistične kritike« na koncu vsake seminarske ali diplomske naloge, nič več ti ni t reba biti član partije, da bi lahko predaval filozofijo na univer- zi, in tudi nekdan j i marksistični center cekaja dandanes izdaja zanimivo in raznoliko filozofsko zbirko Sophia. (Vse to seveda še ne pomeni, da seje mark- sizem povsem motil, bržkone j e v nekaterih ozirih imel celo prav.) Razcvetu naše filozofije pa gotovo ni botrovalo zgolj p renehan je ideo- loške prisile, ampak tudi pozitivni razvoj potencialov, ki so se vendarle, če- tudi za kuliso vladajoče ideologije, razvijali že v času »socializma s človeškim obrazom«. V zadnjih desetih letih so nekateri slovenski filozofi oz. segmen- ti naše filozofije postali prepoznavni tudi v svetu, saj se vrstijo mednarodne objave, nastajajo prevodi naših del v svetovne jezike, povečuje se tudi naše sodelovanje na konferencah in kongresih, kakor tudi organiziranje le-teh pri nas. (Subvencioniranje filozofskih dejavnosti s strani države sicer ni razko- šno, je pa zadovoljivo.) Na oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakul- tete j e p r e d m e t n a oz. tematska ponudba postala tolikšna, da š tudentom ta »panoramska« raznolikost že povzroča preglavice. Na mariborski Pedagoš- ki fakulteti zelo uspešno deluje oddelek za filozofijo, k i j e pretežno analitič- no usmer jen . Študentov ne manjka ne v Ljubljani, ne v Mariboru. Število filozofskih revij s e j e povečalo, prav tako število objavljenih izvornih filozof- skih del in prevedenih sodobnih svetovnih filozofskih »uspešnic«, še pose- bej pa j e razveseljivo, da se vsako leto povečuje obseg prevedenih klasikov. Pred kratkim smo dobili v slovenskem prevodu Aristotelovo Metafiziko pa He- glovo Fenomenologijo duha, obeta se tudi skorajšen prevod Kantove Kritike či- stega uma in drugih temel jnih filozofskih del. In, ne nazadnje, prišlo j e do nekakšne pragmat ične »sprave« med nekdanjimi nosilci marksistične ideo- logije in tistimi, ki nismo bili navdušeni nad pisanjem »marksističnih kritik«. Filozofski vestnik, XX (3/1999), str. 139-145. 139 Marko Uršič Vse to j e lepo in prav, vendar j e današnja slika slovenske filozofije še daleč od popolnosti Atenske šole. V primerjavi s slednjo ji predvsem manjka skupen logos, svet, univerzum. Manko »ozadja slike« sicer ni specifično slo- venski, za njim boleha vsa sodobna filozofija, vendar se pri nas zaradi nu- merične majhnosti še posebno močno kaže - mislim namreč na zaprtost ozi- roma disparatnost vsakega »filozofskega kroga« v odnosu do drugega kroga, do drugače mislečih kolegov, s katerimi s i je včasih treba deliti tudi delovni kabinet. Dokaj očitno je, da dandanes v naši filozofiji prevladujejo trije filo- zofski krogi oz. usmeritve: analitiki, fenomenologi in psihoanalitiki (slednjim pri tiče atribut »teoretski«, ki pa ga bom tu opuščal, saj pri nas »praktikov« s pravimi freudovskimi kavči tako rekoč ni). Posebno skupino tvorijo esteti- ki, a tudi pri njih opažamo bolj ali manj izrazito bližino enemu izmed treh krogov. In tudi tisti kolegi, ki j im je še vedno blizu marksizem, se uspešno vključujejo v navedene kroge ali vsaj sodelujejo z enim od njih. Med pripad- niki različnih krogov seje vzpostavila nekakšna pasivna »miroljubna koeksi- stenca« v smislu: vsak naj obdeluje svoj vrt in naj se ne vtika v sosedovega. Najavni, institucionalni ravni si medsebojno priznavamo profesionalno dig- niteto, pri sebi pa si vsak misli, kako so pripadniki drugega ali tretjega kro- ga »zblojeni«. (S tem nočem reči, da tak odnos ne more biti dobrodušen - lahko je , saj j e tudi zblojenost lahko simpatična.) Skratka, navadili smo se kot filozofi hoditi drug mimo drugega, ali celo drug ob drugem, vendar mol- če ali klepetaje o vsem mogočem, še posebej o politiki, le o filozofiji ne. Ka- kor da ne bi imeli skupnega logosa, sveta, univerzuma? In tudi navzkrižne (»medkrožne«) filozofske polemike v strokovnem tisku so čedalje bolj red- ke: zdi se nam, da se enostavno ne splača zgubljati besed in časa. Seveda pa j e glavni razlog odsotnosti pravega pogovora v tem, da so filozofski jeziki in metode dejansko postali tako različni, da enostavno ne omogočajo več navz- križne komunikacije, niti polemike. Kdaj pa kdaj se sicer najde kak »naivec«, ki skušajurišati na okope drugega ali tre^ega kroga, vendar se ti poskusi obi- čajno končajo z osebnimi zamerami ob ničelnem teoretskem rezultatu. Od kdaj j e v filozofiji tako? Že od Hegla dalje? Ali od razcepa na »hu- maniste« in »naravoslovce« v prvi polovici tega stoletja? Ali pa j e tako šele zadnjih nekaj desetletij, ko je filozofija postala bolj strokovno »hermetična«, kot j e bila kdajkoli v zgodovini? Morda bo kdo rekel: saj j e bilo vedno tako, že ves čas, odkar so Grki odkrili filozofski logos, j e ta vase zaprt, dostopen le nekaterim zblojenim ljubimcem modrosti, ki so se vselej prerekali m e d se- boj, nikdar se niso o čem strinjali. Drži - toda še pred nekaj stoletji j e npr . Descartes vendarle poslušal in tudi prav dobro razumel Hobbsa, Leibniz Loc- ka itd.; filozofi so polemizirali na nekem skupnem »bojnem polju«, niso šli drug mimo drugega, ampak so se helebarde njihovih argumentov križale. 140 Logos je vsemu skupen Dandanes pa tega križanja ni več, ni več skupnega logosa, metode, filozof- skega univerzuma. Obstaja več polj, ki se imenujejo filozofska, vendar j ih lo- čijo meje med svetovi, in vsako od njih si domišlja, da j e edino, ki razume in razvija slavno filozofsko izročilo. Pred sedemdesetimi leti j e Husserl ugotav- ljal: »Razdrobljenost današnje filozofije v njeni nepomogljivi prizadevnosti nam daje misliti. ... V postavljanju ciljev, v problematiki in metodi j e enot- nost zgubljena. ... Imamo sicer še filozofske kongrese - filozofi se zberejo, vendar žal ne filozofije. Tem manjka enotnost nekega duhovnega prostora, v katerem bi lahko bile ena za drugo in vplivale ena na drugo« (Husserl, Kar- tezijanske meditacije, slov. prev. str. 55-56). Danes glede tega ni nič bolje, še veliko slabše je , saj nam današnja razdrobljenost niti ne daje več misliti, am- p a k j o preprosto j eml jemo »na znanje« kot nekakšno usodo filozofije oz. ti- stega mišljenja, ki s e j e nekoč imenovalo filozofija. T u j e treba jasno poudariti , da klic k ponovni vzpostavitvi »enotnosti nekega duhovnega prostora«, o katerem je pisal Husserl, nikakor ni isto kot prizadevanje za eno in edino filozofijo, saj slednja ne bi mogla biti kaj dru- gega kot nova totalitarna ideologija. Nikakor ne gre za eno in edino filozof- sko Resnico, temveč za skupen jezik, svet, filozofski univerzum, v katerem bi se različne filozofske resnice lahko soočale in medsebojno preverjale. Kajti sedanja politika »nevmešavanja«, neposeganja v drugi ali tretji krog, dejan- sko ne omogoča »javnega« (tj., še vedno znotraj strokovne javnosti) prever- j an j a filozofskih teorij; krogi so zaokroženi v sebi in zaprti navzven do dru- gačne kritične misli in tudi do drugih spoznavnih diskurzov. (V tem oziru j e še na jmanj zaprt analitični krog, ki se mora zaradi svoje lastne metode in tematike n e n e h n o soočati z znanostjo in se v dialogu z njo reflektirati.) Nez- možnost »javnega« preverjanja in kritike, ki jo povzroča tudi mnogokrat iz- j e m n o »hermetičen« žargon - v katerega ne moreš prodreti, ne da bi po- prej prebral gore zadevnih knjig (in se s tem nehote že sam ujel v drugi ali tretji krog, saj j e človeško življenje kratko) - pa nemalokrat omogoča tudi »ribarjenje v kalnem« ali celo šarlatanstvo, ki ga le redko razkrije kak Sokal. Toda perfidnejše od šarlatanstvaje tkanje »cesarjevih novih oblačil«! Izum- ljajo se nove sofisticirane ali preprosto modne formulacije za že davno pre- mišljene vsebine, pod novimi imeni se znova »odkriva Amerika«, vse to pa j e dokaj konjunkturen posel v akademskih krogih, potuje se na konference in kongrese, COBISS se polni z izvirnimi znanstvenimi članki, temu sledijo višji akademski naslovi, z njimi pa tudi ugled, vpliv in denar. Seveda malce karikiram - rekli boste, saj ni tako hudo (a morda se naj- de kdo, ki poreče, d a j e še huje) , in tudi sam se grem to zabavno akadem- sko »igrico«. V trenutkih samopremisleka pa se vendarle vprašam - čemu? (Saj j e gotovo ena izmed prvih filozofovih nalog, da premisli svoje početje.) 141 Marko Uršič Vprašam se: kaj j e pravzaprav Filozofija, s katero se ukvarjam? Zakaj sem ne- koč davno, kot mladenič, slišal njen klic? V čem j e bistvo mojega poklica? Če si dopovem, d a j e odgovor preprost, si lahko odgovorim, da ver jamem v ljubezen do modrosti in d a j e ravno modrost tista, ki j o kot filozof ves čas iščem. Toda po drugi strani dobro vem, d a j e iskanje modrosti dandanes sila arhaično početje, kajti filozofijaje postala »stroka«, vrsta techne. Saj tudi na izpitih ocenjujemo strokovnost, le kako naj bi ocenjevali l jubezen do mo- drosti? Da bi slednjo pri študentu vsaj približno ovrednotili, bi morali iti z njim (ali njo) , recimo, na dolg sprehod, se pogovarjati do ranega ju t ra , pri- jateljevati ob vinu, potovati na ju t rovo - pa še tedaj ne bi bilo mogoče kvan- titativno oceniti njegove ali njene ljubezni do modrosti . No, če se vrnem k slovenski filozofski sceni, k trem disparatnim krogom: da ne bi v tem jubilejnem prispevku samo kazal s prstom na neke obče teža- ve in nostalgično jamral spričo mimobežnosti naših poti, bom skušal v na- daljevanju na kratko eksplicirati lastno filozofsko »pozicijo«. Med kolegi in študenti veljam za »analitika«, torej za pripadnika prvega kroga, saj sem dok- toriral iz logike, predavam logiko in filozofijo narave, največ mojih znans- tvenih objav j e s področja logike in analitične filozofije v širšem pomenu , pa tudi formalno sem član »analitične« katedre na oddelku za filozofijo. V mladosti mi j e bil blizu tudi drugi krog, k i j e bil takrat še v opoziciji in s e j e imenoval »hajdegerjanski«; enega izmed svojih prvih objavljenih člankov v nekdanjih Problemih (1974) sem naslovil »Človek - pastir biti«. Pozneje sem se precej odtujil temu krogu, glavni razlog odtuji tveje bil v tem, če zelo poe- nostavim, da sem podvomil v Heideggrove etimološke, zgodovinske in dru- ge izpeljave; vprašal sem se namreč, v čem j e pravzaprav utemel jena resnica in »veljavnost« mišljenjske metode, ki naj bi bila »epohalna« (ter s tem iz- vornejša od vsake »metafizične« utemeljitve?) - in na to vprašanje si nisem znal več odgovoriti. S tem nočem reči, da vprašanje po resnici mišljenja biti ni odgovorljivo, ampak pravim le, da jaz odgovora nanj nisem našel, in zato sem se hočeš nočeš oddaljil od kroga, katerega člani so, kot kaže, tozadev- no vedoči. Od današnjega fenomenološkega kroga, s katerim sicer včasih rad sodelujem, pa me ločuje tudi dvom, d a j e bil Heidegger pravi dedič Hus- serlove transcendentalne fenomenologije (karje tudi Husserl sam malce pre- pozno spoznal), še manj pa edini »epohalno« zveličavni nadaljevalec feno- menološke metode; skratka, Husserlova filozofija mi j e precej bližja kot Heideggrova. Trey i krog slovenske filozofije, psihoanalitični, pa mi j e bil ved- no tuj. Lacana sem sicer poskusil brati, a ga preprosto nisem razumel. Spet ne pravim, da ga ni moč razumeti, marveč le, da ga jaz nisem razumel. Ko bi bil v času svojega dodiplomskega študija moral opravljati izpit iz predme- ta »Osnove lakanovstva«, bi ga lahko, če bi se potrudil, verjetno dobro opra- 142 Logos je vsemu skupen vil, morda celo z odliko, tako kot sem druge, sumim pa, da kljub temu La- cana ne bi zares razumel. (Saj vemo, da obstaja razlika med razumeti in za- res razumeti.) Zato j e zame tretji krog skoraj povsem mimobežen, četudi j e pri nas lakanovstvo precej popularno. S svojim nepoznavanjem tega nauka se nikakor nočem dičiti, nasprotno, v tem vidim svoj manko, a tako pač je . Če pa bi vendarle kdaj prišlo do tega, da bi filozofsko podiskutiral s kakim kolegom, ki prisega na »polje teoretske psihoanalize«, bi ga najprej povprašal o metodološkem izhodišču: zakaj naj bi filozofijo obravnavali »skoz psihoa- nalizo«? Zakaj ne rajši npr. skoz biologijo ali skoz fiziko? V čem je bistvena razlika med tovrstnimi redukcijami? No, in kaj mi pomeni »moj« krog, namreč prvi, analitični? Precej in obe- nem ne dovolj. Prepričan sem, d a j e logična analiza sredstvo (organon) za doseganje in preverjanje racionalnosti filozofskega jezika in teorij, namreč racionalnosti v najširšem pomenu, in ne zgolj specifična metoda filozofske- ga racionalizma, k o t j o včasih skušajo prikazati in minimalizirati pripadniki drugih krogov. (Iz izjav nekaterih fenomenologov sklepam, da analitično fi- lozofijo sploh ne prištevajo več v filozofijo, ampak d a j e zanje v najboljšem pr imeru nekakšna metaznanost; to se mi zdi zelo narobe.) Svoj kredo, d a j e logika conditio sine qua won vsake filozofije in racionalnega diskurza nasploh, skušam posredovati tudi študentom, obenem pa j im jasno povem, da ima racionalni diskurz v filozofiji meje, prek katerih ne seže. Wittgenstein g a j e ponazoril z lestvijo, po kateri splezamo do praga »mističnega«, kot se je izra- zil, čez prag pa nas logos ne popelje. Lestev lahko sicer zavržemo, ko sple- zamo po njej - toda šele tedaj, ne prej! Tisto, kar j e mogoče razumeti, je treba (vsaj poskusiti) razumeti. Razni misticizmi zavajajo zato, ker skušajo prika- zati nekaj, kar j e načelno razumljivo, kot misteriozno, medtem ko je prava mistika nekaj drugega od vsakega obskurnega misticizma: mistika se zače- nja onstran v sega razumljivega, četudi »onstran« ni nad sedmimi nebeškimi sferami, marveč »onstran v tostranu«, skrit v »svetli luči dneva«. Nisem hotel zaiti v metafore, ampak le na kratko povedati, v čem vidim pomembnost in v čem pomanjkljivost logične analize za filozofijo. Kot vemo, se je sodobna analitična filozofija oblikovala s Fregejem, Russellom, Wittgen- steinom, v Dunajskem krogu, na Poljskem in po drugi svetovni vojni pred- vsem v anglosaškem svetu (kar pa ne pomeni, da gre danes za regionalno »anglosaško« filozofijo, za neke nove vrste »angleški« empirizem, kot meni- j o nekateri slabo poučeni ali nenaklonjeni kritiki). Dejstvo je, da seje sodob- na analitična filozofija začela z logičnim pozitivizmom, vendar g a j e zdaj že daleč presegla. Analitična filozofija j e dandanes zelo razvejana tako meto- dološko kot tematsko; skupni imenovalec mnogih vanjo uvrščenih smeri pa j e prepričanje, d a j e logična analiza, ki omogoča smiselno argumentacijo, iz- 143 Marko Uršič hodišče vsakega filozofskega mišljenja. Analiza torej ni cilj, marveč le osnov- na metoda filozofije, kar pomeni, d a j e lahko »rezultat«, npr . ontološki od- govor, tudi vélika sinteza misli in znanja. Na ontološkem področju se del so- dobne analitične filozofije razvija kot renesansa metafizike (v klasičnem pomenu, tj. metafizike kot vede o »nad«-fizičnem), v kateri se poskuša z lo- gično-analitičnim instrumentarijem, npr. s formalno semantiko »možnih sve- tov«, reševati nekatere tradicionalne filozofske probleme, tiste »večno« od- prte probleme, ki so do naših dni ostali nerešeni in j ih j e moderna filozofska kritika (Kant, Husserl idr.) proglasila za nerešljive, j ih postavila »v oklepaj«, iz katerega pa vedno znova prihajajo na plan. Zavedam se, da se pri tej re- nesansi metafizike (ali ontologije ali etike idr.) nemalokrat spet »odkriva Ameriko« in pogosto tke »cesarjeva nova oblačila«, vendar sem prepričan, d a j e v ozadju celote teh prizadevanj pristna ljubezen do znanja in tudi mo- drosti, četudi je slednjo včasih težko razbrati med kompliciranimi logični- mi formulami in težavnimi izpeljavami. Po drugi strani pa se v zadnjih desetletjih analitična filozofija sooča z resnimi težavami. Ena izmed glavnih težav, še zlasti pri rekonstrukciji onto- logije in /a l i metafizike, je vztrajanje pri metodološki »objektivnosti«, ki ima svoj izvor in vzor v metodi eksaktnih znanosti znotraj klasične znanstvene pa- radigme. Preprosto rečeno, s tandardna logično-filozofska analiza, kolikor se zgleduje po znanstveni analizi, naj ne bi vključevala zavesti kot »subjek- tivnega« kriterija resnice. Osnovni principi vednosti sicer tudi v klasični znanstveni paradigmi - začrtani v Descartesovih regulah - načelno temelji- j o v intuiciji, torej v aktu zavesti, toda intelektualna intuici ja je bila v novejši analitični epistemologiji pogosto relativizirana in razumljena zgolj kot kon- vencija. V eksaktnih znanostih, recimo v kvantni fiziki, se je v našem stoleyu zastavilo tudi vprašanje vloge zavesti v »objektivni« naravi, toda zavest se v sodobnem standardnem naravoslovju še vedno pojavlja le na ravni interpre- tacije opazovanj in eksperimentov - interpretacije, k i j e zgolj ena od mož- nih razlag - ne pa na ravni izkustva narave same in nasploh sveta. V zadnjih nekaj desetletjih pa postaja klasična znanstvena paradigma pretesna tudi za samo znanost, zato se analitični filozofiji zastavlja naloga, da reflektira spre- membe v osnovah, metodah in ciljih znanosti. In prav tu vidim možnost in v pr ihodnje morda tudi nujnost povezave med analitično filozofijo in feno- menologijo. Med »analitiki« v svetuje zadnje čase opaziti večje zanimanje za Husserla in zdi se, da bo analitična filozofija prej ali slej ponudi la roko sodelovanja fenomenologiji kot izvorno mišljeni »strogi znanosti« o trans- cendentalni zavesti, obenem pa odkrila spoznavni pomen fenomenološke- ga pojmovanja Lebenswelta. Podobno velja za Merleau-Pontyjevo fenomeno- logijo percepcije: tudi ta šele zdaj dobiva svoje mesto in pomen v analitični, 144 Logos je vsemu skupen predvsem v kognitivni filozofiji (kot veji analitične). Na možnost zbliževa- nja med analitiki in fenomenologi kažejo težave kognitivne filozofije pri raz- lagi »fenomena« zavesti, namreč nerešeno vprašanje pojasnitve evidentne- ga (samo)izkustva zavesti, ki ga kognitivni analitiki skušajo reševati npr. z uvedbo t.i. »kvalij« (ireduktibilnih »takšnosti« v mentalnih procesih) in s po- dobnimi hipotezami; po moji presoji tovrstne težave naznanjajo postopno vključitev fenomenoloških metod v kognitivno znanost in s tem tudi v širši analitični instrumentari j . Zdi se, da pri »razlagi zavesti« drugače ne bo šlo, tj., da vsi »objektivistični« pristopi peljejo v slepo ulico. To pa posledično po- meni tudi precejšnjo spremembo znanstvene paradigme kot celote. Seveda pa j e treba poudariti , da bi bilo sodelovanje analitikov in feno- menologov lahko uspešno le, če bi tudi fenomenologi ponovno premislili svoj odnos do naravoslovnih znanosti, kakor tudi do matematike kot njiho- ve osnove. Osebno menim, d a j e ena od velikih zablod precejšnjega dela fi- lozofije našega stoletja govoijenje o nezdružljivosti filozofije in znanosti. Fi- lozofija in znanos t sta n e d v o m n o različni, toda združljivi miselni poti. Degradacija znanosti na »ontično« raven (degradacija, ki ni zgolj »teoret- ska«, ampak obenem tudi vrednostna), v nasprotju z povzdignjeno »onto- loško« ravnijo filozofije kot mišljenja biti, ontološke diference - j e po mo- j e m m n e n j u naredila precej škode za človeško védenje, predvsem pa veliko zmedo v odnosu med filozofijo in znanostjo. Prihodnost filozofije vidim v celostnem, »gnostičnem« védenju, v analizi, ki prehaja v sintezo in obratno. Zato mislim in upam, da sedanja razpršitev filozofije v navidez nezdruž- ljive, disparatne kroge vendarle ni dokončna. Meni, »analitiku« po stroki in položaju, po filozofskem razvoju pa vsaj delno tudi fenomenologu, se zno- va odkriva pomen fenomenologije za analitično filozofijo; nekdo drug iz »na- šega kroga«, ki bolje od mene pozna in razume teoretsko psihoanalizo, bo nemara odkril p o m e n in vrednost le-te v okviru svojih analitičnih raziskav. In upajmo, da bodo v pr ihodnje tudi kolegi iz drugega in tretjega kroga bolj kot doslej upoštevali logično-analitične argumente. Ne pozabimo Herakli- tove misli: »Zato smo dolžni hoditi za skupnim. Toda četudi j e Logos vse- mu skupen, večji del vendarle živi, ko da bi imel vsak svojo zasebno pamet.« VKazljah na Krasu, jeseni 1999. 145