-v--« "Slovenski « ''ošt.iina plačana v gotovini. GLASILO ZVEZE FANTOVSKIH ODSEKOV V LJUBLJANI. — IZHAJA VSAK DRUGI ČETRTEK. — N ARO Č N IN A : LETNO DIN 20. POD SKUPNIM OVITKOM DIN 18. — RO KO PISI SE POŠILJAJO NA NASLOV: UREDNIŠTVO »KRESA«. LJUBLJANA. KRŽIČEVA 6. — UPRAVA: »KRES«, RAKOVNIK, LJUBLJANA Vlil. ČEKOVNI RAČUN ŠT. 17.871. LETO XI. LJUBLJANA, ČETRTEK, 11. JANUARJA 1940. ŠTEV. 2. Pospešujmo družinsko življenje in pravega družinskega duha! SKALNATI TEMELJ Tako je lani na našem sestanku imenoval prev/višem gospod škof krščansko družino. V ognjevitem govoru, ki mu je prihajal naravnost iz srca, je poudarjal, da mora biti zakon, ljubezen dveh med seboj in do otrok, trajna in neporušna vez. Le tak zakon bo skalnat temelj narodu, da ga viharji ne porušijo. Danes sta dva sovražnika hkrati napadla krščansko družino: SEBIČNI INDIVIDUALIZEM, to je, da je človek samemu sebi cilj. »Kdor se oženi in rodi otroke, je norec, je zločinec,« tako je dejal materialist Aleksander Humboldt. Drugi neizprosni sovražnik družine je KOMUNIZEM, BOLJŠEVIZEM, po čigar načelih družina nima pravice do obstoja, ker je v nasprotju s kolektivizmom. Oba pokreta sta proti naravnemu mstinktu človeške narave. Z njima je družina spet prišla na rob prepada. Papež Pij XI. je v okrožnici o »ČISTEM ZAKONU« poslal v svet svarilni klic, naj se človek vrne nazaj k družim, kakršno je ustanovil Bog in Jezus Kristus potrdil. Ni dvoma, da ima velik del današnjega svetovnega zla na vesti razmajano družinsko življenje. Na tej ce- Sveta noč — blažena noč: lici sloni moč narodov in držav. LE S KRŠČANSKIMI NAČELI PREŽETA DRUŽINA JE BLAGOSLOV NARODU IN POROK NJEGOVEGA OBSTANKA. MOŽ IN ŽENA MORATA BITI KAKOR ENO ENOTNO DREVO, IZ KATEREGA BUJNO POGANJAJO VEJE. TO DREVO MORA BITI ZAKORENINJENO V TISTIH ZDRAVIH NAČELIH, KI JIH PO KRISTUSU OZNANJA CERKEV. ČE BODO ZDRAVE KORENINE, BO ZDRAVO TUDI DEBLO IN VEJE. OD NOBENE STVARI OBSTOJ NARODA NI TAKO ODVISEN KOT OD ZDRAVE DRUŽINE. FANTJE, ALI SE ZAVEDATE SVOJE RESNE PA VZVIŠENE BODOČE NALOGE? Dr. Franc Knific. Fantovski sestanki v januarju in februarju 1940 Dijaki, posnemajte! Podmladek ZFO na gimnaziji kneza Koclja v Murski Soboti je naročil 51 »Kresov«. Pa ne boste morda rekli, da so dijaki v Murski Soboti bolje situirani kot po drugih naših mestih? Ta uspeh je pripisovati predvsem zavednosti dijakov samih ter ljubezni in požrtvovalnosti, ki jo podmladku posvečata g, Ivan Zajec, nadzorni profesor, in g. Stanko Rebek, podmladkov duhovni vodja, oba salezijanca. Velikokrat ste že slišali, pa je prav, če še enkrat povem, da so tedenski fantovski sestanki nujno potrebni, ker le po njih se morejo člani fantovskega odseka razviti v nekako družino ali v zares obstoječe duhovno občestvo. To je potem najtrdnejša podlaga bratskega razmerja med člani. Fantovski sestanki morajo biti tako pripravljeni in izvedeni, da so vabljivi za vsakega člana. Seveda pa mora na njih vladati resnost in tudi zavest odgovornosti. Saj se na fantovskih sestankih fantje razgovarjajo in podučujejo o stvareh, ki so zanje najbolj važne. Danes se bolj kot kdaj čuti resna nevarnost komunizma in brezboštva. Zato bomo na fantovskih sestankih v januarju in februarju 1940 razpravljali v prvi vrsti o tem vprašanju. Vsi odseki so že dobili potrebna navodila, katerih se naj točno držijo. Za podlago predavanjem in razgovorom bodo služile knjižice proti komunizmu, ki ste jih vsi dobili. Da bodo sestanki imeli popoln uspeh, bo pred vsakim .sestankom vsak zase že prebral v knjižicah snov, ki se bo na sestanku predelovala. Tako bo vsak član pripravljen, da tudi sam poseže v razgovor. Najbolje je, da si vsak član pripravi nekaj vprašanj, ki jih bo potem stavil na sestanku, če ne bodo že prej razjašnjena. Protikomunistične knjižice shranite ter jih še in še prebirajte! Skrbite, da se bodo vse knjižice brale ter da ne bodo Srečen skok v novo leto! obležale nerazrezane in zaprašene. Ce imate pri hiši več iz- vodov teh knjižic, jih takoj razdelite drugim, ki jih še nimajo. Potrebno je, da te knjižice prebere čim več ljudi, zlasti tudi oni, ki niso v stiku s cerkvijo ali s katoliškimi društvi. . . . ,, . . Važno je, da knjižice proti komunizmu predelujejo na rednih fantovskih sestankih vsi odseki. Samo potem more imeti naša IZVeza kot celota zavest, da je vse njeno članstvo v tem vprašanju za- dostno podučeno in sposobno, da brani svoja načela; ker je članstvo naše Zveze veliko in razširjeno po celi Sloveniji, je ta zavest gotovo pomembna za ves naš narod. _ Ne pozabimo, da bo vedno v prvi vrsti odločala mladina, in sicer mladma, ki bo odločna, pogumna in seveda tudi jasna v načelih. Od nas je odvisno, da bo to mladina, ki je združena v fantovskih odsekih. Storimo vsak svojo dolžnost! Dr. Stanko Žitko. Fanije. berile Ul Predavani» v radiu, V nedeljo, dne 4. februarja 1940 popoldne ob 16.40 bo ▼ ljubljanskem radiu govoril naš predsednik d r. Stanko Žitko o načelih naše organizacije! Fantje, ne zamudite tega predavanja! Obenem Vam sporočamo, da bo odslej vsako prvo nedeljo v mesecu ob istem času predavanje iz nase fantovske organizacije. N e pozabite! Farni sestanek. V času od 21. do 28. januarja 1940 mora biti po vseh naših farah velik sestanek, ki naj ga povsod priredi fantovski odsek za vse fante v fan. Predavanje za ta sestanek dobite pravočasno! _ , v K a ko Vam ugaja Kres? Urednik bi rad zvedel za mnenj«, kako Vam ugaja novi Kres. Zato pošljite na uredništvo svoja mnenja, da jih bomo potem v listu samem objavili. Razširjajte naše fantovsko glasilo Kres. Poslovni tečaji Poslovni tečaji morajo biti izvršeni do konca januarja prav po vseh okrožjih. Njih namen je seznaniti odsekovne odbornike z vodenjem poslovnih knjig in izpolnjevanjem organizacijskih obrazcev. Tečaji so obvezni za vse okrožne in odsekovne odbornike, prav pa bo, če se bodo tečajev udeležili tudi drugi člani, ki se zanimajo za naše organizacijsko poslovanje. Letos moramo našo fantovsko organizacijo prav v organizacijskem poslovanju močno razgibati, ker vemo, da vse delo v nji zavisi od pravilnega in točnega poslovanja. Skušnje iz preteklih let nam povedo, koliko nepotrebnega dela, dopisov, okrožnic in opominov je morala ZFO poslati prav zaradi malomarnega poslovanja odsekovnih odborov, če je bilo potrebno sestaviti kake statistike, koliko težav je bilo, preden so bili podatki zbrani. Spet vzrok: slabo poslovanje odsekov, ki poslovnih knjig in statistik sploh vodili niso. Naša naloga v tej poslovni dobi je urediti poslovanje v vseh organizacijskih edinicah. Za vsak odsek je obvezno voditi naslednje knjige: 1. Zapisnik občnih zborov in od-borovih sej. 2. Zapisnik fantovskih sestankov. 3. Blagajniški dnevnik. 4. Knjigo članarine. 5. Telovadno beležko. 6. Kroniko. 7. Staležne liste rednih članov, rednih članov - starešin, članov vojakov, podpornih članov. Vsak mesec mora o svojem delovanju poročati nadrejenim edinicam. V ta namen je izpolnjevati obrazec št. 5 »Poslovno poročilo«. Na okrožnih svetih so odseki dolžni podati staležno poročilo, zato se poslužujejo obrazca št. 4 »Staležno poročilo«. Poleg navedenega mora vsako leto in to takoj po občnih zborih poslati nadrejenim edinicam izpolnjen obrazec št. 1 »Razvid odsekovnih odbornikov in drugih ©pravnikov«. Kako se navedene knjige vodijo in obrazci izpolnjujejo, se bo obdelalo na enodnevnih poslovnih tečajih, katerih naj se udeležijo prav vsi odsekovni odborniki. Zavedati se moramo, da je organizacijsko poslovanje najboljša šola za privatno in javno udejstvovanje. Kdor se bo seznanil z našim poslovanjem, ne bo prišel v težave, ko ga bo morda življenje poklicalo v občinsko upravo, v načelstvo kake hranilnice ati zadruge. Urejeno poslovanje je temelj vsake organizacije, brez njega ne Kamete v iasiicah in kamele med fanii. *. Po naših domovih in po cerkvah smo naredili jaslice. Za sv. Tri kralje smo postavili vanje še tri Modre s spremstvom in seveda tudi s kamelami. Ob pogledu na jaslice zaživijo v človeku najrazličnejši mladostni spomini in pobožne misli. Lahko ti pa pride na um tudi kaka hudobna misel. Meni na primer se je taka prikradla v glavo. Kar ne morem se je otresti. Zlasti kadar vidim pred hlevčkom kamele, tiste, ki so nosile tri Modre z Jutrovega, se spomnim kamel med našimi fanti. # # # Tri vrste bitij vidimo zbranih ob Jezuščku v jaslicah. Najprej Marijo, sv. Jožefa, pastirje in tri Modre. Ti so božjemu Zimske nedelje rakovniške mladine na bajarju za Rakovnikom v Ljubljani. Detetu najbližji. Na kolenih kleče pred njim in molijo Boga človeka. V drugo vrsto spadata vol in osel. Kaj pa ta počneta, ko prvi pobožno molijo? Nič. Le neumno gledata ves prizor, ker pač o sveti skrivnosti učlovečenja nič ne vesta. Še tretjo skupino vidim. To so kamele. Pred hlevčkom stoje in čakajo, da se Modri vrnejo iz njega, kjer molijo in darujejo. # # # Eni teh treh skupin je podoben vsak fant med nedeljsko službo božjo. Nekateri v cerkvi zbrano in pobožno molijo, zavedajoč se, da prihaja med sv. mašo na oltar prav isti Bog, ki se je v sveti noči redil na svet. Zato spoštljivo kleče in s sklenjenimi rokami častijo svojega Boga. Ti so podobni Mariji, Jožefu, pastirjem in Modrim. Drugi pa sličijo volu in oslu. Brez misli in brez pobožnosti zijajo na oltar in okrog sebe. Ne pokleknejo, še med povzdigovanjem ne. Naslanjajo se na steno, se sklanjajo čez klopi, le to še manjka, da bi se po dolgem in širokem zleknili po tleh, kot to storita vol in osel. Pa volu in oslu ne moreš zameriti, če se v Jezusovi navzočnosti nespoštljivo vedeta. Sta pač vol in osel in nimata razuma. j Če pa se ti, fant, ki vendar veš, da je na oltarju Bog, v cerkvi grdo vedeš, je to' nespoštljivost do Boga in pohujšanje za tiste, ki te vidijo. — Velik greh je, če v nedeljo ali zapovedan praznik brez zadostnega razloga ne greš k sv. maši, še mnogo večji greh pa je, če v cerkvi z grdim obnašanjem pohujšanje daješ. Kaj pa kamele? Te pač ne bodo imele med fanti posnemovalcev? Da jih res ne bi! Pa jih imajo. Tisti so to,‘ki med sv. mašo zunaj cerkve postajajo. Če so kamele ostale zunaj, medtem ko so Modri v hlevcu molili, niso s tem nobene svojih dolžnosti zanemarile in tudi pohujšanja niso dajale. Če pa fant kamelo posnema, greši, ker svoje nedeljske dolžnosti ne izpolni in ker je drugim v slab zgled. Proč z voli in osli v fantovskih vrstah! Kamele pa čisto iztrebimo iz naše dežele! Kakršna tvoja maša, taka tvoja nedelja, kakršna tvoja nedelja, tak tvoj delavnik, kakršen tvoj delavnik, tako tvoje življenje, kakršno tvoje življenje, taka tvoja smrt, kakršna tvoja smrt, taka tvoja večnost. Dr. Fr. Blatnik. Va&na poročita \% uprave Položnice smo priložili starim naročnikom že v zadnji številki lanskega letnika, novim pa v prvi letošnji številki. Prosimo, da se jih čimprej poslužite. Ta številka je zadnja, ki jo še prejmejo naročniki, kateri dolgujejo naročnino še za lansko leto. Tretje ne prejmejo več. Prizadeti, poravnajte naročnino takoj! Tistim, ki imate list naročen na skupen naslov. Po din 18.— na leto (din 9.— polletno) dajemo list od zdaj naprej le, če prihaja vsaj 5 izvodov na skupen naslov. Če jih je manj, je naročnina din 20.— kot za posamezne naslove. Naročnino plačujte vedno pod istim imenom, na "katero list prihaja. Včasih se dogaja takole: FO Golo ima naročenih 10 izvodov, ki prihajajo na naslov Podlogar Cvetko, ko pa blagajnik plača naročnino, napiše na položnico svoje ime, na primer Hočevar Jože, Golo. V takem slučaju uprava ne ve, kako knjižiti ta znesek, ker Hočevarja Jožeta v svoji kartoteki nima kot naročnika. Zato zapišite na položnico vedno ime in naslov tistega, na katerega list prihaja. NAGRADE ZA POSPEŠEVATELJE »KRESA«. Vsak naš fant naj bi se lotil pridobivanja novih naročnikov zgolj iz ljubezni do organizacije in njenega glasila. Kljub temu pa razpisujemo še naslednje nagrade: Kdor pridobi t r i nov e naročnike, prejme povest »Spomini Orlovske mladosti«. Za pet novih naročnikov si lahko izbere katero naslednjih knjig: dr. A. Ušeničnik: Socialna ekonomija; Zabret: Orlovstvo; dr. Jeraj: Vzori slovenskih lantov. Za sedem novih naročnikov knjigo »Stori to«, broširano; za deset pa isto krasno vezano. Za dvanajst novih naročnikov bo prejemal en izvod »Kresa« za leto 1 940. zastonj. Isto za vsakih nadaljnih 12. Nagrade prejme le, če so naročniki res novi in če vsi plačajo naročnino vsaj do 15. februarja 1940. STATISTIKA O RAZŠIRJENOSTI »KRESA«. V »Kresu« bomo objavili natančen pregled, koliko izvodov ima kateri odsek naročenih. Pri tem bomo upoštevali tudi izvode, ki prihajajo v dotični kraj za nečlane. Iz te preglednice bo razvidna delavnost odseka. Povedala bo namreč, koliko šteje odsek članov, koliko je imel »Kresov« naročenih v letu 1939. in koliko bo do 15. februarja leta 1940. pridobil novih naročnikov. Pripominjamo pa, da bomo upoštevali samo tiste izvode, za katere bo naročnina poravnana (pri skupnih naslovih vsaj delno). Odseki, še je čas, da zamujeno popravite in se v tej razpredelnici pomaknete više, kot bi bili po sedanjem stanju! more obstajati in napredovati. Z ljubeznijo izvršimo vsa navodila, ki jih daje ZFO, in dvignili bomo našo mladinsko organizacijo, naučili pa se bomo tudi mnogo koristnega za naše življenje. OKROŽNE TEKME V LETU 1939-40 Tekmovalni red kakor tudi vprašanja iz tekmovalne tvarine za obvezne okrožne tekme v letošnji poslovni dobi so pripravljena. Oboje bo v kratkem izšlo tiskano v posebni knjižici. Okrožne obvezne tekme se bodo morale po vseh okrožjih izvršiti v mesecu aprilu in maju. Pozneje izvršene tekme se ne bodo mogle več upoštevati pri razdelitvi diplom. Okrožne tekme so obvezne za vse odseke, ki na dan tekem obstajajo najmanj že 6 mesecev. Tekmovalni red predvideva določilo, da odsek, ki se ne bo udeležil tekem, ne bo smel v tej poslovni dobi prirediti nobenega javnega nastopa, prav tako tudi član odseka ne bo mogel tekmovati pri nobenih drugih tekmah, ki jih bo priredilo okrožje, če se ne bo udeležil teh tekem. Določila tekmovalnega reda so torej v tem pravcu precej stroga', in to zaradi tega, ker predstavljajo okrožne tekme najmanjši program naših odsekov v letošnji poslovni dobi. Zato je dolžnost vseh, ki jim je kaj do napredka in razvoja naše organizacije, da poskrbe, da se teh tekem udeleže prav vsi odseki in njih redno članstvo. S predelavo tekmovalne tvarine naj odseki ne odlašajo, temveč naj z delom prično takoj, da bo uspeh tekem res dober in da se bo članstvo predpisane tvarine tudi trajno priučilo. Na tem mestu bomo v vsakokratni številki »Kresa« tolmačili tekmovalni red tako, da bo tekmovanje izvedeno kolikor mogoče najbolje in najpravičneje. Prav tako bomo tudi na tem mestu odgovarjali na razna vprašanja odsekov, ki se bodo nanašala na tekmovalni red in tekmovalno tvarino. Z lanskih smuč. tekem: sv. maša. Veliki SSomšek- fantom Pod soncem ni gorše stvari, kakor ste verli mladeniči vi, dokler ste pridni in pošteni, v lepi zarji svete nedolžnosti, žlahtni kamnji rodbine, veselje očeta in matere, stebri svoje dežele. Skrbite za pošteno serce; ono je človeka jederce; serce červivo, ves človek malopriden. Serce mla-denč najhitrej in pa naj slabši preda. In zares; kako brez vsiga pomiselka, pisanimu metulu enak, si mladenič med cvetlicami pozemeljskega veselja igra, in ne gleda na nobeno nevarnost, ki čednosti žuga, ne pomisli ne na smert ne na konec. Alj kdor v mladih letih razujzdano živi, in le na stare dni Bogu služiti hoče, on daje hudiču zlato, Bogu pa rijo — hudiču jederce, Bogu pa prazno lušino svojega življenje — hudimu cvetje, Bogu pa ternje — hudiču naj žlahnej sad, Bogu pa červivega — hudiču meso in muzek, Bogu pa kosti. Ali bode Bog tako za dobro spri jel? Kakor mladenča iz Najma — nesejo štirje pogrebniki mnogega mia-denča h preranimu grobu: jeza — pijanost — nečistost in gerda razvada. Tudi tobak je mnogimu jamo izkopal, žganje mu je mertvaško svečo nečisto djanje mertvaški pert — ponočevanje in tepenje mertvaški križ podalo. Varujte svoj jezik klafarskih marnov, pesen in obljub. Ako zapeljivec dekletu zakon obljubiš, da jo v greh pripraviš, tudi tvoje kosti ne bodo v pokoju počivale. (Iz knjige A. M. Slomšek 1939. Dr. Debeljak.) Se na delo za dober tisk! Pobude za notranjo rast in poglobitev v naši organizaciji bomo našli ob čitanju dobrih knjig, revij in časopisov ter v čitanju svojega organizacijskega glasila. Skoro vsak človek je kdaj sejalec, prav gotovo pa je sejalec vsakdo tedaj, ko uporabi od Boga podarjeno mu zmožnost, da zna svojo lastno misel v lepi obliki podati drugim v pisani besedi. — In vsak človek je tudi njiva, aa le citati zna. Pa kako nedopovedljivo sprejemljiva je ta zemlja za vsako najmanjše semence! Pisatelj pa seje in seje: morda blagoslov, morda ljubezen, dobroto. Pisatelj gradi ali ruši, dviga ali pogublja. Morda pa seje vse, kar mu že pade na misel: seme in plevel. Mi, ki smo oskrbniki teh božjih njiv v nas samih, v naših družinah in v naši okolici, pazimo, da bo padalo vanje le zrnje, dostojno nebeških žitnic. PAPEŽ O TISKU. Saj je pa tudi naša stroga dolžnost skrbeti za to žlahtno in plemenito seme. Takole je govoril Pij XI. skupini romarjev 3. marca 1934. leta: »Z vso resnostjo resnice moramo buditi v srcih naših sodobnikov zavest, da je širjenje dobrega tiska dandanes postala ena najvažnejših dolžnosti vsakega krščanskega bojevnika — in da spadajo grehi zanemarjanja te dolžnosti med najstrašnejše, za katere bo človek dajal nekoč odgovor svojemu večnemu Sodniku.« Ne smemo torej pri širjenju kraljestva božjega uporabljati »amo prižnice in spovednice, ampak tudi dnevnik, revijo, roman, letak, radio in film. Za tako poslanstvo pa je treba apostolske gorečnosti in enotnega nastopa. KAKO NASPROTNIKI? Kako delajo nasprotniki? Na židovskem shodu v Krakovu 1. 1860. je zaklical Žid Mozes Mon-tefiori: »Združimo se in ne trpimo nobenega tiska nad seboj, pa bomo vladah nad Gojim (nad nežidi) !« Združili so se, zgrabili za delo, žrtvovali so veliko in v 80. letih dosegli čudovite uspehe: Peščica Židov vlada ogromne množice prav tako zmožnih Gojim, blatijo nas, požigajo nam Glej znamenje na polju to.. cerkve, oskrunjajo device; nekaj sužnjev laži in teme usužnjuje posedovalce luči in resnice. A KATOLIČANI? »Medtem pa katoliško ljudstvo ne razume, kakšnega pomena je tisk!«, toži Pij XI. — Glavni urednik La Croix, p. Merklen, je na shodu časnikarjev v Grenoblu 1. 1934. izgovoril tale pomenljivi stavek: »Glavna nevarnost preti katoliškemu časopisju od tod, ker so katoličani brezbrižni in ne berejo katoliških časopisov. Kadar in kjer koli smo bili katoličani v zadnjem stoletju premagani, vedno in povsod smo bili premagani zato, ker večina katoličanov ni brala katoliškega časopisja.« O vsem tem mogočnem vplivu tiska moramo v naši vzgojni organizaciji premišljevati in bratom govoriti, potem pa kar je glavno, širiti moramo dober tisk. Takole pravi Pij XI.: »Da bo mogel katoliški tisk vršiti svoje visoko poslanstvo, ga morajo vsi podpirati s pridobivanjem številnih naročnikov.« Ob drugi priliki je rekel švicarskim romarjem: »Ni dosti, da se knjige tiskajo; treba jih je tudi čitati in širiti: ni dosti samo priporočati jih, treba je zanje tudi agitirati od hiše do hiše, od moža do moža.« Saj mora biti dobra knjiga, dober časopis za vsakega katoličana kot kos vsakdanjega kruha. Odtrgati si ga, bi se reklo rušiti lasten organizem in z njim odporno silo Cerkve, ki ji pripadamo. Zato pa, fantje, na delo za širjenje dobrega tiska! V začetku novega leta smo. Slovenski človek premišlja, kakšen dnevnik, katero revijo in katero knjižno zbirko bi si naročil, da bi mu bila kažipot v novo leto. Vidiš, fant, tu te čaka obilo trdega dela. Spravi v vsako slovensko hišo v svoji okolici dober časopis, dober list, da Z nenadneg*Bra koroškega okrožja. Koroško okrožje Zmerom se sliši, da je koroško okrožje med najslabšimi, da nismo tako delavni kot drugod. Res je, da ni vse tako, kot bi moralo biti, so pa tudi naše težave večje kot kjer koli na Slovenskem. Prvič se moramo bojevati za načela naše fantovske organizacije, drugič za slovenske pravice — saj smo na slovenski meji, — tretjič pa še z domačimi nasprotniki, ki jih ni malo. V našem okrožju je le malo odsekov kot naslednikov bivšega Orla, ampak so večinoma na novo ustanovljeni, pa se zato morajo 8e boriti z začetniškimi slabostmi vsake orgat-nizacije. Naši fantje nimajo ne telovadnic, ne sob za sestanke, ne prostorov za letna telovadišča, če hočemo priti samo s svojimi odseki skupaj, nas že to stane mnogo denarja in žrtev. Vendar pa skušamo z božjo pomočjo premagati vse te težkoče. Vas, bratje Iz sosednih odsekov in okrožij, pa prosimo sočustvovanja ln pomoči. Napravite večkrat izlete v naše prelepe obmejne kraje, v našo prelepo slovensko Koroško, da nam daste poguma ln vedrega veselja do dela. če bomo vedeli, da Vas je mnogo, ki ste z nami, nas ne bo minila dobra volja do dela, pa bomo zmagali vse težave in ne bomo omagali na sredi pota, ki pelje k našim večnim ciljem in vzorom. Pridite, bratje, kličejo Vas črna, Mežica, Guštanj, Kotlje! — Bog živi! Predsednik. ji bo v blagoslov, ne pa v prokletstvo. Plevelu pa ne dovoli vstopa za nobeno ceno! Tvoje poslanstvo ne bo lahko. Zahtevalo bo žrtev. Bo pa tudi blagoslov božji tem obilnejši. S. Rebek. Jubilej slovenskega vseučilišča „Poslovnik“ drugače določa Prebiram poročila odsekov o izvršenih občnih zborih. Mnogo lepega in zanimivega je v njih, zlasti tista so vse pohvale vredna, ki vsebujejo poročila vseh odsekovnih odbornikov in drugih opravnikov. Kako lepo iz njih diha celotni trud odseka, ki se je ravnal po navodilih ZFO in vse sile napel, da je dosegel čim lepše uspehe. Iz teh poročil je res razvidno bogato in koristno delo naše fantovske organizacije. Med poročili o občnih zborih sem našel tudi poročilo zelo delovnega fantovskega odseka Tržiške-ga okrožja. Vesel sem ga bil, ker iz njega odseva močna fantovska volja za delo v naših vrstah. Le nekaj je v poročilu, ki kaže, da so odborniki pozabili na določila »Poslovnika.« Seznam izvoljenih odbornikov je to. Prebiram ga in kar ne morem verjeti, da je res. »Janeza« so izvolili v odsekovni odbor, na- prtili so mu dolžnosti člana razsodišča in še med preglednike so ga postavili. Tako pa ne gre. »Poslovnik« drugače določa. Nihče ne more biti kar v treh odsekovnih organih in tudi v dveh ne. Ce je izvoljen za odsekovnega odbornika, ne more biti isto poslovno dobo v razsodišču ali celo preglednik, katerega naloga je pregledovati delo odbornikov. Sam svoje delo vendar ne bo pregledoval in si dajal na občnem zboru razrešnico. Take pogreške sem zapazil pri več odsekih. Skrbite, da se bodo popravili, v bodoče pa pazite na sestavo odsekovne uprave, katera mora biti sestavljena po določilih »Poslovnika.« TAJNIKI! ALI STE ZE POSLALI RAZVIDE ODBORNIKOV?? ODSEK MORA IMETI SEJE REDNO TEDENSKO ali Štirinajstdnevno, seje »po potrebi« SO ZNAK NEDELAVNOSTI ODSEKA. V drugi polovici decembra 1939 je praznoval naš najvišji slovenski kulturni zavod — naše slovensko vseučilišče — svoj pomembni jubilej, namreč dvajsetletnico svojega obstoja. To praznovanje je bilo zelo slovesno, kajti to je bil praznik vsega slovenskega naroda. Vsak narod hrepeni za čim višjo kulturno stopnjo. Tako je tudi slovenski narod že od-davna, zlasti pa v zadnjih 70 letih neprestano delal na to, da bi dobil svoj najvišji zavod znanosti in umetnosti. Pa je bil naš narod vse do osvobojenja le pastorek pa zato ni dobil, kar gre po vseh božjih in človeških postavah vsakemu narodu. Šele popolna politična in kulturna svobodo ob zlomu Avstrije in ob ustanovitvi svobodne države, kraljevine Slovencev, Hrvatov in Srbov se nam je posrečilo, da smo dosegli davno željo. Dne 2. julija 1919 je v Beogradu ministrski svet pod predsedstvom našega narodnega voditelja dr. Antona Korošca sklenil, da da Slovencem, kar jim gre. In prav ta preznameniti dogodek izpred dvajsetih let je naše vseučilišče praznovalo na kar ^slovesnejši način v nedeljo, dne 17. dec. 1939. že prejšnji večer je bila v operi slavnostna Predstava slovenske opere Gorenjski slavček, na ' praznik pa je bila najprej proslava na vseučili- 1 sČu, nato pa v Unionu. Praznovanja se je udeležil sam kralj Peter II. po svojem zastopniku, mnogo članov vlade, oba slovenska škofa, slovenski ban, predsednik Akademije znanosti in umetnosti, vseučiliški profesorji in še mnogo drugih odličnikov vsega slovenskega javnega življenja ter premnogo akademikov in drugega slovenskega občinstva. Posebno velik pomen in posebno slovesnost pa je dalo vsemu prelepemu slovenskemu praznovanju te obletnice to, da je naš najvišji kulturni zavod tega dne imenoval zaslužnega politika in voditelja slovenskega naroda dr. Antona Korošca za častnega doktorja slovenskega vseučilišča. In svoje praznovanje je naše slovensko vseučilišče združilo s slovesno promocijo dr. A. Korošča. Tako ni praznoval svojega jubileja samo naš na j višji kulturni zavod, ampak ves slovenski narod obenem s svojim velikim in zaslužnim voditeljem. Tudi naša organizacija, tki ima slovenstvo in njega kulturni napredek za eno izmed svojih osnovnih vrednot in temeljnih načel, je praznovala v tistih dneh svoj veliki praznik). Pridružila se je čestitkam slovenskemu vseučilišču in voditelju slovenskega naroda. Naj živi in se razvija naše vseučilišče v Ljubljani, naj živi njegov častni doktor dr. Anton Korošec! F. J. NE IMENUJ PO NEMARNEM! Ob prelepem januarskem prazniku imena Jezusovega sem se zamislil. Ime! Vsaka, tudi najmanjša stvar na zemlji ga ima, ima ga celo vsaka nadnaravna in nevidna stvar. Ima ga tudi najpopolnejše in najsvetejše bitje — Bog sam. Jezus je ime nad imeni! Sveta imena. Zato nam je razumljivo, da je Bog že ukazal izraelskemu ljudstvu: Ne imenuj po nemarnem božjega imena! In to prepoved je dal med gromom in bliskom na gori Sinaju Mozesu in jo postavil takoj na drugo mesto med desetimi. Toda ta prepoved ni bila veljavna samo za Izraelce, marveč za vse ljudi. Le z največjo spoštljivostjo moramo po sami božji zapovedi izgovarjati sveto božje ime Jezus! Človek se mora namreč zmerom zavedati, da s tem nazivom imenuje svojega Boga, Stvarnika in Vladarja, Kralja vseh kraljev. In vendar se dan za dnem godi med katoličani, da imenu Boga samega, po nevrednem in nemarnem imenovanega, pridružujemo prav po nepotrebnem še imena Matere božje, pa povrhu še imena svetnikov in svetih reči, ne da bi se prav za prav do dobra zavedali, kaj tjavdan blebečemo. Ali so morda med nami redki prav nepotrebni vzdihi in izrazi začudenja: O Jezus! Jezus Marija! Mati božja! Sveta nebesa! O Madona! Hudičevanje. Še bolj nepotrebno izgovarjamo tudi hudičevo ime. Saj slovenski fant skoro misli, da bi mu pri njegovem pogumnem fantovstvu nekaj bistvenega manjkalo, če ne bi ob koncu skoro slehernega stavka dodal znanega »kranjskega hudiča«, ki ga rad še zabeli s prekletstvom. Grdo je tako govorjenje, fantje, in nikakor ne smemo misliti, da bi bilo to govorjenje vredno dostojnega slovenskega katoliškega fanta! Saj nas že tako poznajo povsod, vendar ne bomo hodili po svetu s tem malenkostnim namenom, da se bomo povsod predstavljali s svojim razvpitim hudičevanjem. Kletvine. Še mnogo hujše pa je, če vsa ta sveta ali pa satanova imena uporabljajo v kletev, ko želimo bližnjemu kaj hudega. Koliko se kolne med nami, fantje! To pa seveda ni samo nedostojno, to je tudi krivda pred Bogom samim. In še sramotneje je dejstvo, da nam slovenskim fantom niti ne zadoščajo slovenski izrazi za kletev, ampak še na posodo preradi hodimo jemat razne strašno grde in naravnost bogokletne izraze. Fantje, iz ust člana naše mladinske vzgojne katoliške organizacije ne sme nikoli več priti nesramna kletev ne v maternem slovenskem, še manj pa v bratskem ali kakem drugem jeziku! Trden sklep Ob imenu Jezusovem, ki nas je odrešilo in zopet napravilo za otroke bpžje, ob tem najsvetejšem imenu sklenimo: opustili bomo vsako nepotrebno izgovarjanje svetih in hudičevih imen! Še posebej pa ,se bomo varovali, da bi izgovarjali nesramne kletve v tujih jezikih. Ostali bomo vitezi ne le v mislih, ampak tudi v besedah! F. J. DROBNE Nemčija je nameravala 1. 1940. ponovno prirediti V. zimske olimpijske igre v Ga-Pa. Nameravala je z njimi napraviti velikansko športno manifestacijo, saj bi na tekmah sodelovalo 10.000 tekmovalcev domačinov in 1100 inozemcev, za katere bi Nemčija plačala vse stroške, ki bi jih imeli z udeležbo (potovanje, hrano, bivanje itd.). Nam so poslali povabilo za 70 naših tekmovalcev smučarjev, ki bi bili vsi gostje Nemčije. Zdaj pa je Nemčija te zimske olimpijske igre odpovedala, ker jih po pravilih mednarodnega olimpijskega pravilnika vojskujoča se država ne sme prirediti. Po zadnjih vesteh bi se prihodnje leto tudi Italija rada udeležila balkanskih iger v Ankari, s čimer bi te igre ogromno pridobile na svoji športni vrednosti. Tudi Italijanski državni reprezentanci so zagodli. Italija je namreč svetovni nogometni prvak in cela 4 leta ni izgubila niti ene tekme. Zdaj pa so jo najprej premagali Švicarji s 3:1, kmalu nato pa še Nemci s 5:2. LIST MLADEC. Prva številka lista naših mladcev Mladec je izšla. Skromen je začetek, a prvi korak je storjen. In sicer zelo vzgleden korak. Svoj list so dobili mladci, ki so bodočnost naših fantovskih odsekov. Svoj list so dobili fantje od 13-16 leta. Zato je dolžnost vsakega člana, da mladcem pomaga ta list razširiti čimbolj. Naš cilj mora biti: list morajo spoznati in brati vsi dobri fantje naših skupin od 12-16.. leta. Na delo od osebe do osebe, od hiše do hiše, da se temu cilju čim bolj približamo. Začnimo z delom takoj. Prvi dve številki prideta na župni urad. Pozneje jih naročite: Celje, Cankarjeva ul. 4. List izhaja 14 dnevno in stane za vse leto 6 din, če ga plačate takoj; sieer stane 8 din. FANTOVSKI ODSEK V BOGOJINI SLOV. KRAJINA Tudi mi na skrajni točki naše severne drž. meje ne spimo, ampak prav živahno opravljamo svoje organizacijske dolžnosti. Naš odsek šteje 25 rednih in 5 podpornih članov. Naši sestanki, katerih se poleg rednih in podpornih članov udeleži skoro vsakikrat nekaj gostov, so ob nedeljah zvečer. Na sestankih se poleg raznih resnih pogovorov in lepega ter veselega slovenskega petja obravnava največkrat tudi poučna tvarina. — Na praznik Kristusa Kralja smo imeli člani KO skupno sv. obhajilo, po sv. maši pa akademijo. Sedaj v zimskem času pa bo oživel tudi naš oder. Druga za drugo se bodo prirejale lepe, vesele ter poučne igre. Pričeli bomo tudi z zimsko telovadbo dvakrat na teden. — Tudi naša orodna vrsta prav pridno trenira in je v kratkem pri-čakovati od nje lepih uspehov. — Bog živi! L. A., tajnik. FANTOVSKI ODSEK NA JEŽICI Ko končavamo leto Gospodovo 1939., bo prav in Pametno, če se še enkrat ozremo nazaj na izvršeno delo v preteklem poslovnem letu 1938—39. Sicer ni naša navada, da bi se ozirali samo nazaj; naš pogled je obrnjen vedno in povsod k našemu najvišjemu, najplemenitejšemu in poslednjemu cilju, k — Bogu. V trudu in znoju, polnem radosti smo delali za našo organizacijo, za naša načela in za zmago naših idealov. Naše požrtvovalno in nesebično