Številka 330 Trst, v peiek i. decembra 1905. Tečaj X*X. Izhaja vsaki dM. -mm Ti. li ob oedeliah m orarnikib ob 5. ari. ob ponedeljkih ob i. an natra). Posamirae s-evtlke se prodajajo po S novć. f« itotmk) V mnogih toDakarnah v Tmn in okolici- Ljubljani, Gorici, t'elji. ^ranio. Mariboru. Celovcn. Idriji. M. Petru. Sežani, Vabrežini. Novemmeatu itd. Oelase in narotbe sprejema uprava liata .Edinost", illea Ciorrio Galattl it. IS. — I radne are to od 2. pop.4* 7. ziečer. — Cene oriaaom 16 st na Trato petit; poslanic«, * o- artnice. javne z&nvaie in domači oglasi po pogodbi. TELEFON I te*. 1167. Sdinost Glasita HlftftMf« iruštva „Ei\mwt" za Primrska. V mdinomti fm moS I Saročnina anala sa vae leto 34 K. pol leta 12 K. 3 meaece « K- — >»-aaroćbe brez doposiane naročnine ae uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista, Nefrankovana pisma se ae sprejemajo in rokopiM se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li* a UREDNIŠTVO: «1. ttiorglo Galatti 18. CNarodnl Aom.* ladajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastn k ksnsorcij lista „Edinost1*. — Natisnila tiskarna konsotci a liata JBdinoat" v Trstu, ulica Giorgio Galatti It. iS. Poitao-hraallaični račun št. 841.652. Za splošno ii eiafco volilno Dravioo. ^Jr^^vCS^« \f govora E. Kristana na velikem pojavljajo vedno ugodni tranotki. Zato mo-javnem shoda dne 'ZH. noTembra. (Z :išstek.) Z i 28. t. m. se neksj pripravlja. Ruska n v< lueija je pokazala, ksj se da vse doseči. Ni Ru-kem se je piičil splošen štrajk in ta « rrcvzro5)i, da > car dal konstitucijo. h vse. kar dela, bodi z rokami, bodi z if.aco, §e je pridruž lo splošnemu Štrajku. Za ramo mi sedaj izvojevati ta boj. Ali dosežemo volilno pravico sedaj, ali pa bomo Šakali ča dvajset let. Treba je, da se mi rešimo propada. Vse, kar je bilo, naj se račvali. Ohraniti se mora pa ljudstvo, živi narodi. Preskrbeti moramo svojim potomcem bol; o bode čaoat. Toda mi moramo pripravljati na politično življenje tudi nase slovenske ž< ne, da drŽavo ia najhuje, ako *e naKrat ustavi vse 1 J J * p>i]6 v nam bolo tudi one pomceaice v boju. re 1 Dosedaj smo rolo;ali »a druge in karali na razce načine svoi patrijotizem, zato smo pa dobivali batine. Mi ne smemo mi- delo. To je bilo najhuje orožje, sno ee naučli, tako da ae napravi vclucija. Dne 2>5. t. m. bo delo praznovalo. To K > 1« i*milijaren štrajk, ne bo punta ; ta dem rstrse ja bo povsem mirna in ta mir 1» imponira!. Ce bedo strante v parlamentu pametno, bo delavstvo čakalo, kaj da se r^odi, ako se pa delavfetvu ne ugodi, če pride do splošcega štiajka, ra ta Blufaj odbijamo mi \ s > cdgovornoet. To caj prevzame min Verski predsednik Gautfcb. sliti več na mil m*, naši je le bodočnost. iz Prage. (Izviren dopis). Dne 21. ljstopada 1905. III. Dr. Soukup je v živih in drastičnih barvah slik»l krvoprolitje v Prag:. Njegov Toliko ž vlienjs, trlikega gibanja za do- govor je zdaj kakor žuboreč pi t čak, zdaj -ea: . kake poluič.e BVihe ni bilo še v Av- | aopet feak-r votal grom. Grobna tišina je *tr 'i Po tem gibanju, po tem boju mora vlaoVa po dvorani ob njegovem govoru, priti v Avtlriji do zmsge. Dosedaj se nam je vedno govori'o, da nam je bila naša avstrijska konstitucija »šen-*:ana«. A sedaj so narodi v Avstriji spoznali, .ia s > b i marijonet^, da to b li podobni Mi ce zahtevamo ničesar druzega, je rekel, nego da bi mogli ž vet', dihati in rasti. Iskre revolučaega požarja iz Rusije padajo na slamnato in prepsrtlj sir.ho one borne koče, ki j> imenujemo Avstrija. V me ive.1 m ki imajo v nosnici obroč in jih Rus ji ee sadrj odigrava največja drama vseh Komedjaat voii. kamer hoče. Djalej so se v časov in narodov. Hekatcmbi žrtav pokri \ vstri'i narodi medsebojno pobijali, a e tem vajo okrvavljena tla; jeSe so poine in grob- ;o duiiii cilju tretjega po oni znani : divide lia premala za toliko človeških semen. Po et i m pera ! Od naših prask in tojev je imel Rusiji bomo rešeni vsi narodi! Ruski Korist le tretji. A sedal so narodi začeli narod >topa svojo pot na Montmart.v, ali t* spoznavati, da niso na svetu samo za to, da krvava pot n m prinese odrešenje. Edino »e k i ejo n mrcvarijo med Nb* . ampak da r u s k e m u n a r o d u se i m a m o za- rcirno žive eden poleg drugega. A v to, da hvalit i, ako bomo rešeni stoletnih suž»nj- nav.a.e mr raed njimi, je potrebna na- skih epen, ker ib Rasije sem eo zasijali žarki novega gibanja. B lo je letos 23. julija, ko smo meli č.šn in nemški socijalni demo-kretje shod v praski »adovni borii. Ž 3 ta ro«i na avtonomija. Nekdaj, v starih r-asiti so bili ntž: sloven^k. predoisi bojeviti. Spominjaj ne o e', kako ao odbijali napade nbrov. Ma-ijarov, Turkov! Ali to bojevi- krat smo sklenili, da napnemo vbb sile za ta t06t eo polagoma izgub li va'ei dolgotrajnega niš svttt poUulat. miž»o itva, v katerega so bili ukovani. Na-; Letos dne -JO. oktobra smo imeli eoc! uč -■» se robovati. To nekdanjo bojevitoat jelni demokratje iz vse Avstrije skupen shod -i m >iajo Slovecei zopet pridobiti, ako ho na Đunaju. V vsem življenju nisem bil tako r'ejo ši nadalje živet-. R evolucijski duh mora ginjea kakor takrat, ko nam je d šla brzo- « ž.veti v ni h. Izbuditi si moramo iz letar- javna vest iz Rusije, da se je mogučai ba- gije, :n tedaj d? bomo vtč robovali ter tjuška poklon 1 pred majeBteto preletarijata. blapčevaktt služili policij', tedaj postanemo Takrat smo jasno demonstrovali na Dunaju kulturen narod! Vsi Sloveici (z malimi izje- in vidno dokazali, da Dunaj nI nemško mamil to za splošno volilno pravico. Tudi mesto, ampak tudi Češko In mednarodno Ae ie proporcijonalnfga zietema ni med nami kakor je metropola mednarodne države ■obenet^a na»protnva. Toda enakost in Spominjam se zadnjih strašnih dogodkov v s d i £ d ost je prva podlaga, in na Pragi. Ko je bil zbran tabur na Vac.avskein To ljudstvo je pripravljeno dati vse, vse žrtvovati za avoje najvitalnejše intereae. Slutil sem nevarnost. In zato konštatujem tukaj znova, da amo davali jaano povelje za raz hod. In rea: takoj od muzeja smo se razdelili na vae atrani. Ljudje, atanujoči v L bnu in Karlinu, ti eo aeveda morali iti po Pr -kopih. Nemški Kasino je bil napolnjen nemških b u r š e v. Ko so naše množice prišle pred Kasino, pr šli ao bu;ši demonatrativno ven. Neka žeoa mi je pripovedovala, da je Btala pred Kasinom. Opomnila ja bnrša, naj gredo notri, sicer se kaj zgodi. Ali oni so se jej rogali. Mi smo bili pred Kasinom napadeni. Nfši ljudje bo s« vendar vedli ravno tako kakor na Vaclav-skem trgu, kjer ni pr š'o do nobanega Bpo-pada. Vsa stvar je bila dogovorjena med Gaučam, namestnikom in Kfikavo. To pa zaradi tega, da bi se na slovansko Prago znesel odium, kaker da je Praga mesto roparjev in ubijalcev. Germansko časopiaje je to tudi hlastno pograbilo in proglaša Prago za roparsko gnezdo. Posebno so pieale v tem Baois u novine v »rajhu«, to pa samo vsled tega da bi nas ogrJili pri Francozih, kjer uživamo velike simpatije in da b' s tem omajali franeosko alijaneo. Pri kazinu je stal generaUi štab prtške pol cije. Jaz sem natančno preračuna!, da so oddali policaji okoli 200 strelov. L? pravcati Čudež je, da ni več mrtvih. R mjeaci so po večini ranjeni zadaj, kar zopet s^ričuje, da so bili od policije zavratno napadeni na begu. Ali jeden namen so dosegle sablje praških policajev : ubde so v naa poslednje rs:anke avstrijske avtoriteta ! Ko asm sedel dne 5. listopada v redakciji n?šJga lista, bil sem prav z\ prav v lazaretu: oknli in okoli eo ležali ranjenci. Dru^i dan bo nam začeli ljulje prhat? iz delavnic in tovaren in vse je vpilo po s!avki. Samo da smo b?aadj CSrbnili, bila bi stavka. ' Vsa ftvar je višala na niti. B li smo s! sveati strašna o^gjvorii )st. Delavstvo naB je ubo-| galo in zičelo zopet delati. Dobro smo ve-dsli, da sa ni dišal pravi trenotek. Da smo | dne 6. liet. proklamirali stavko, ne bi bili n č dosegli, ker Praza bi bila osamljena, v obsedoem stanju, vladalo bi izjemno pravo, persekucija itd. To je b i simo intermaezo. i Poki /ati smo hoteli moralno silo in discipli-j niranost delavstva, vspr.ČJ katerega je uvtdia policija tako strašno anarhijo. Zaključak Čoukupovfga govera, cz roma pore čilo o ostalem cen učiteljskega shoda, podam v prihodnjem piamu. tej podlagi Daj se uvede proporcionalni ai stena. nan<' it , »oleil sem, gledajoči to impozantno silo naroda : ta naše nevatrašljive regimente. Avstrijska državna zbornica. Dunaj 30. Nadaljevala se je debata o vladni predlogi. Poti. Sylvester je izraeil največe pomisleke napram izjavam minister- akega pred ednika, ki se tičejo Ogrske. Govornik se nadeja, da stori zbornica konec neznosnemu Bianju razmerja med obema državnima polovicama. Govornik pogreša pojasnil o demon?trtc;ji fd uženega brodovja proti Turčiji. Pob1. Skedi je v imenu napredne stranke govoril za splošno, enako volilno pravico pod pogoji, kakor jih je omen l mi-etereki predsednik, da se obvarujejo narodni in kulturelni interes ,. Posl. Adler je dejal, da eo izvajanja ministerakega predsednika o volilni pravici energična in pametna in je apeliral na zbornico, naj ne odlaša izvesti volilne reforme. Krvavi dogodki na Dunaju in v Pragi, za katere je po mnenju govornika odgovorna vlada, ter predvčerajšnji spopadi v posamičnih mestih Moravske dokazujejo, kam dovede mase razburjenost, ako se umetnim načinom ovira izvedbo volilne reforme. Govornik je oporekal, da pomenja splošna volilna pravica nevarnoBt za narodnosti izUsti za Nemce, ter je izjavil, v svojem lastnem interesu naj Nemci ne skušajo preprečiti to gibanje, ker bi se sicer volilna reforma izvedla tudi brez njib. Govornik je svaril veleposestvo, naj ne intrigira proti volilni reform1. Odločn > s? je pa zavaroval proti temu, di bo nova zbornica po oanovanju novega pravilnika pod k uštelo sedanje slabe zbornice. Med govorom posl. Adlerja je nekdo z galer j a vrgel v zbornico omet belih listkov, v katerem se je nahajala prešnja do ptsian-cev. Ta dogodtk je bil pa p .polmma brez pomena. Pob!. A ller je v nadaljnem svojem govoru izjavil, da se eccjalni dsmokrati za sedaj držč glede vo! lne reforme earoo tega, kar je možno doseči. Govornik je pojišije-val jedro volilne reforme ter se je izrazil izlasti proti volilni dolžnosti, kar bi pome-njalo tenrzem, tako tudi proti podaljšaoju stalnega bivanja, kar bi smatrali secijalni demokrat e za siučaj boja. Kar ee tiče roka, do katerega je predložiti zakoniki načrt volilne refjrme, je vsako odlašanje ne le nevarnost za volilno refjrmo samo, ampak tudi za javni mir v Avstriji. V svojem govoru je posl. Ad er ostro napadal Nemce ter naglaeal, da se nemško meščanstvo lahko sramuje pred češkim >n da je nemški jerik v tem osim emotrati za državni, ker so se v tem jeziku razglaševala vsa hudodelstva, k! j h je država storila ljudstvu. Posl. G oekner je govoril za splošno in enako volilno pravico, vendar združeto z volilno dolžnoBtjo. Posl. Kramar je naglašal, da se po novi volilni reformi zamore razdelitev mandatov PODLISTEK. 537 Prokletstvo. ic*er.aak: roman A ▼(na ta ftenoa. — Nadalje« ia dOTriil X. B. Tomlć. F reve! M. O—A. — Prav, prav, oče moj : je zaječal Stanzo, poljubovaje Prišlina živo v roke, ki jih je resil se svojimi solzami. Ti ei me reši i hudega nikogar nimam razua tebe. Ali hvala ti, hvala, drrgi oče za to samotno zavetišče. — Ali, je nadaljeval Grga resno, jaz ne že ina, da bi ti vee svoje žnljenje preživel v tem gojzdnem gradiču, kjer sem te vzgajal mladega. Rivno nasprotno želim, prihranit sem te za svet. Ti moraš v svet, ali ei čul, mer«s! Mladenič je pr.vziigml glavo in pogledal 'črna začu eno. — Čamu me gledaš toli cačujeao ? ga je vprašal dvorski župan. Resnica je, kar eem rekel. Ti si cngelj — mašče-vslee — Kaj je to ? Ne umejem tih based, je rekel mladenič. — Prej si bil Blabrtno dete. Mari ti je bila roka dovolj močna, da bi b kopjem porušil medveda, ali e srreiico volka ? — Ni bile. — A sedaj je ? — Je, o?e. — Vidiš t »rej, sinko, je li vredno nai-čevati medvede in volkove po šumi ? — A da ! — Čemu t i oko ? — Ker te neme stvari delajo zlo, nam delajo škodo, ker kradejo ia grabijo in včasih groze celo našemu življenju. — Vid š torej. One neme zve.'i delajo nam slabo, ali tu li mi njim maščujemo se, pobijamo jih. — Pa to je tudi prav. — Kdor ttbi izdera atb, iz le raj ga tudi ti njemu ! — Resnica je. Zločinec tie >a kaznovati. — — Res je, pa bili ti zločinci tudi ljudje. — Pa naj bi b li tudi ljudje ! — Zločinci tvoji in tvojih roditeljev š) tive, živi Ž van ia vsa njegova rodbiaa. mater, okrali in volkovi in med- Ugonobili so ti cčeta in uničili tebe. Mari niso to vedje, sinko ? — So, so ! je kriknil mladenič groze im ktikom, da se je aoba potresla, ter skočil po konci. Umejem te, oče, je nadaljeval mladenič ter ee prijemal za glavo in zrl pred-se v tla, daj mi meč, kopje mi daj, da najdem to prokleto gnezdo, da iztrebim ves ta zverski rod, da mu na bo več aledi na zimlji. Daj, daj ! Oče! Poplačati jim hočem dolg za očeta, za mater, za se, za te. Kolika slaet bo, ako ai okopljem roki v prokleti krvi teh človeških medvedov in volkov. Srce mi bo zaigravalo v radosti, moja duau se bo smejala od veselja in jaz — jaz — ki se ne smejem nikdar, emejal se bom krt hotno. Podaj mi kopje — podaj mi meč — oče daj, pojdem pustošit in klat. Željan eem krvi, pokvarjene krvi. Stanko je klon i na stolico zasopljen, iznemcgel. Na čelu eo mu igrale debele žile, po obrazu drhtele midiee ; težko se j a izvijal dih iz njegovih prti, ves život Be mu je tresel. P.išlin je sedel, gledal in molčal, samu obras ae mu je aa lahko smehlja'. Zadel je tar£r, prav v sredo jo je zadel. Nič ni go- voril, videči, k »ko beani burja v srcu mladeniča. Prež-kl je na njegovem obrazu, da-li mu duša dalje kipi, tli se je pa burja potolažila. Stanko je privzdignil glavo in rekel mirneje : — Sedaj, sedaj sa mi vračajo stare slike v moj spomin. Imenovali s> me Benka, svojega Benka, sladkega jedinca. Dajali so mi kolačev in pogače ; da, da, tam ca Griču pri Dveic h, je li ? — Uganil si, dobro ee epom nje š, je rekel župan, pri Dvercih na Griču s:o i hiša tega zločinca. Povešsne glav* in zamišljen je nadaljeval Stanko bolestnim glasom : _ Kako ne bi se spominjal one hiše, onega v rtiča pred njo, kjer je vse zelenelo, vse cvelo, kako so mi oni ljudje dragi bili kakor svetniki ali angelji, o katerih m; je pokojni Vinko toliko pripovedoval. MiBlil sem v tisti mladosti, da imam tam res očeta, da imam mater} objemali bo me, poljubljali me, a meni je to ugajalo, oče dragi, meni je bilo to sladko. Lapše sa mi je zdelo tam v hišici na brdu, ne^o v tem močntm gradu. In ko sem sa nekega jutra naenkrat našel tu, jokal sem in joka), ker mi je bilo tižko pri srcu, ker sem mislil, da Bem izgu- na posamezne kronovine in dežele .zvrši+i le aa podlagi poštenega kompromisa dežel. Reforma gospodske zbornice a pomnožitvijo členov, ki bi ae jih izvolilo, ni dopustna. Na temenu volilne refjrme za državne zbornico je n»obhodno potrebno, da ee preoenujejo tudi deželni zbori. Žalt da ee ni bati, da bo nova zbornica brezpogojno imela alovaaako večino, toda vclilna reforma bo imela vsaj posledico, da ne bo umetna večina več ovirala kulturalnih potreb alovaaskih narodov, kar ;e tudi v interesu kulture ia gospodarskega raevoja države. Govornik je avaril g-.tove stranke, naj ne ovirajo volilne reforme, ki jo povspešujejo ne le delavski sloji, tmpak tudi vsi svobodomiselni in napredni elementi. Govornik je pokazal na nevarnost, ki nastane, ako ae boj za pravično povspeševane volilne reforme zanese na pot nas istev. (Pohvala.) — Prihodnja seja jutri. Po^retovanje češko-nemških poslancev o volilni veformi. Dunaj 30. Izdan je bil nastopni ko« mun čć: Po Be_i današnje zbornice s> se n*mšKo-češki p< slacci pod predsedstvom posl. dre. Nitzache sestali, da se posvetujejo o vprfcšsuju volilne refjrme. Posvetovanja eo se udeležili skoraj vsi došli poslanci. Bil je izv ljen cdsek, v katerem so zastopane va< stranke, ki se bo posvetoval m izvršil ak^epc. Glasovi o Izjavi vlade sjlede volilne reforme. Ce bi hoteli u.i sami nastopiti nekak dokaz resnice ta to, kar smo rekli včeraj o izjavi Gautschevi, res ne bi mogli svoje stvari opra riti bolje, nego jo je opravila duD&jaga »Neue Freie Pres*e«. Nas zanima ravno v tem slučaji v poeebno \ i oki meri to, ktr govori rečem list o govoru (rau • ticheviin. Zin ma nas: taj piše? a nič manje: kdo piše?! »Neue Freie Presse« ima s oje intimne oinešaje z vsako avstrijsko vla-io : iel&sti pa je imela Ijubeznjivo oko za g. K>".rberja in g. Gautsch je podedoval po svojem predniku to — ljubezen. Z odkritostjo, ki je res priznanja vredna, priznava »Neue Freie Presse«, da vse klav-zu.e, s kater m: hoče Gautsch obdati princip splcšne in eraie volilne pravice, bodo služile v ohranitev privila-govanega stališča Nemcev v tej državi. Dunajski l st je povsem zadovoljen, ker hoče g. Giutseb uvaževa.i »posebne avstrijske razmere« s tetr, da ce ra sli na aritmetično razd?ljenje mandatov po številu glav : marveč, da se hoče držati principa sedaj veljavce ustave, ki raedelja mandate po kroncv.nah, o čemer je upo§t%vati: svote davke.v, važnost gospodarskih interesov in kulturno veljavo dotične kronovine. A potem tam potrja dunajski list z vto jasnestjo, da g. Gaut§ch res nameruje prav t >, česar sa bojimo m , kakor povedano v včerajšnjem članku. »Neue Freie Presse« piše taoaieč doslovno in povsem kongru-entna z našimi včera;šnjimi iz a?am : Volilna pravica posamičnikov bo pač v vseh deželah enaka, ali število volilcev, ki bodo imeli voliti enega poslanca, bo različno v posamičnih okrajih ene in iste dežele. bil cčata in ncaier, dom in vse milo in drago na t«m svetu. Tu ni bilo n* pcl.ubcV, ne sladk.h kolttčev — tu je biia puščava, se-mota, nema gluha noč, brez milostnih besed, brez sladttfgi natmsba. Teba je b;lo redko videti, a mračni obraz stare Vere ni mogel nadomestiti blsgega nasmeha Z vanove žene Jele, o kateri sem mislil, da na je mati. Oh, s ečen stm b i jaz tedaj, in veder v tiati n?erečni b š: — kakor ptica v mehkem gnezdu. (Pride še.) V LEGIJONARJI ki Igra s petjem iz Napoleonovih časov v Štirih dejanjih. Spisal F. GoTekar. Godbo zložil Viktor Paraš. Prvo dejaaje. Prvo dejanje se vrši v aobi mestnega pisarja Raks, kjer igrs ujegovs sdins hčerke — krasna L*vri — klsvie<5elu, s njeni prijateljici Aei pevi srives njs. V veselssi pogovora z Ano izda Lavra akrivnoat, da ljubi isžsaarja Fsrdiasada Bassjt, s ta jo In potem triumfuje »Neue Freie Pressec, da bo to v prilog »kulturno više stoječi m narodnostim«, da jih »manje razviti« ne uduše avojim številom! »Neue Freie Preske« piiznavs e einično odkritostjo, da bo to alu> Šilo Nemcem na korist, da se »kulturno više stoječim« dodeli vede število Mandatov s pomočjo primerno manjih volilnih okrajev. Tu imate, čitatelji, črno na belem v listu, ki je v notoričn h zvezah z vladnimi krogi in ki je prav gotovo dobro informiran o namenih barona Gautscha — tu imate Srno na belem potrjeno, kako utemeljena so bila naša včeraj napisana domnevanja oziroma bojaeni. Včeraj smo na zaključku članka še dopuščali možnost, da se motimo in da mr>rda prestrogo sodimo g. Gautscha, danes pa, po izjavah »lepe duše« v glasilu vseh vlad ni prav nobenega dvoma več na tem, da hoče baron Gautsch iz bodeče splošne volilne pravice e s k a m o t i r a t i princip za svoje ljubljene Nemce tudi tja čez pteko te volilne reforme — vsaj neko mero p r i-vilegeijev ki naj Nemcem tudi sa bodočnost zagotove hegemonijo v tej državi. Iste s utnje kaker mi izraža tudi prtarka »Politik« v članku, ki je bil pisan neposredno poa utisom Gaut?chevib izjav. Pravi da aplcšaa i a enaka volilna pravica jednostavno ne prenaša nejednakosti v volilni pravici, a ta navstane, ako bo volilna geometrija dajala prednosti posamičnim narodom. Ali »Politik« piša tudi resen in resničen opomin na adreso vlade : če se v jednako volilno pravico utihotapi umetna nejednakost, potem bo gotovo zgrešen končni cilj volilne rtfjrme, marveč vsplamte še huji narodni boji! Kaj sedaj in nadalje ? Tako si morajo vprašati vsi oni, ki se bore za res spit eno in res enako volilno pravico! Odgovor se mora dati na ti vprašanje in sa odločiti. Kakova naj bo odločitev. Pravo direktivo je napisal pulski »Omnibus« : »Resnični proletarijat ne more biti zadovoljen s splcŠBO volilno pravico, urezano na tisoč pt gojev. Ta pravica mora biti sok šna, direktna, tajna in enaka, brez vsscega ozira na pokrajine in na posamične narodnost'. Sicer postane splošna volilna pravica nov privilegij in degradacija za milijone nož«. Mi pa Be ne tmemo dajati degradirati ! Zato nam oBtaja vsem, ki hočemo splcšno in enako volilno pravico, odprta le ena pot — najodločnejega boja proti nameram barona Gautecba, proti vsem omejevanjem in utesnitvam volilne pravice, kakor jih nameruje vlada privilegiranim narodom in slojem na korist ! Stranke, ki ao stale doslej v boju za ta postulat pravičnosti in enakosti, naj se takoj odločijo z» novo odločno bojno akcijo proti vsem sovražnikom res splošne in res enake volilne prav cs ! ! Splošna volilna pravica v Črnogori. Ie C e tinja javljajo od 28. t. m. : Z ozirom na proglas kneza Nikole so se v po draži z vojnim komisarjem Brnjačem. Lavra jej pravi, da se boji Brnjača kakor strupene kače. V tem vstopi Brnjač. Ana, užaljena vsled njegovega hladnega pozdrava, odide, kar navdaja Brnjača z veseljem, ker mu je tako možno ostati samemu z Livro. U Pljuje jej avojo ljubezen, toda oaa ga prezira. Brajač izpozna, da ljubi Lavra druzsga in kmalu tudi izve koga. Prišel je namreč njegov prijatelj, inžener Ferdinand, proti kateremu je Lavra sslo ljubeznjivs. Brnjač ironično Čest ta, a v srcu aklene maščevanje in odide s pozorišče. V hipu, ko Ferdinand poljubuje Lavro, vstopi njen oče in Feidi-nand takoj zaenubi njegovo edinko. Med praznovanjem zaroke pridejo legijoaarji (to so dobrovoljci v vojaki soper Napoleona) in ns-pivajo novozaročencema. I sprememb s. Drugi del prvegs dejsaja aaa vodi na glavni trg v Celja pred Medvedovo krčmo. GoetilaiSar in pivci ee pogovarjajo o vojaki, o areči Napoleonovi ia o veliki izgubi Av-atrijcsv. Boječe pričakujejo, ksj bo is tsgs. ŠU ji vi krojač Jež js ves aavdušsa ss boj. Tudi oa ss hoda v emeiai obleki pridružiti legijoaarjem, ki eo prišli na trg po slevo od svojciv is SBSLce?. Je i je previ jnnsk, ki nedeljek na podlagi splošne volilne pravice vršile po vaej kneževini volitve za črnogorsko skupščino. Izvoljenih je bilo 61 poslancev, in aicer 57 za 57 glavarstev in 4 za mesta. Politične stranke se niso še konstituirale. Dogodki na Ruskem. Witte o vprašanju avtonomije Flneke, Poljske in Kavkaza. Iz Piatigorakega na Kavkazu poročajo od 27. t. m. : Del prebivalstva v Karasu je odposlal ministerskemu predsedniku grofu Wittaju brzojavko, v kateii prosijo z ozirom na govorice, da hoče vlada dati avtonomijo Finski, Poljaki ia Kavkazu, naj vlada ne reši vprašanja avtonomije, preden se ne se-Btane državna dume, češ, da je ruski narod temu nasproten. \Vitt9 je odgovoril brzojavnim potom, da zamore biti rnski nar^d miren ; minister-ski svet ne predloži carju nikake odredbe, s katero bi se vnanje pokraj n°, ki jih je država tekom časa pridobila z velikim trudom, s prelivanjem ruske krvi, lečile od države. Inicijativo glede tvt^nemije vnanjih pokrajin zamore dati samo državna duma, vendar vlada zaupa vsem delom prebi ^albtva. Izvršujoča voljo carjevo, mora vlada spoštovati in vzdržati vse narodnostne in verske posebno-ti vseh delov prebivalstva. Vprašanje enakopravnosti Židov na Ruskem. »Magdeburger Zeitung« poreča iz Pe-trograda od inerodajne straui, da je gr„f \Vitte izposloval, da s> odpravljeni vsi dc-sadanji zakoni naperjeni proti Zidom, in da so sedaj Ž dje postali popolnoma enakopravni. Drobne politične vesti. — Petdesetletnico svećenstva bo obhajal dne 18. in 19, decembra srbske-praveslavni patrijarh Brankovih v Kailovcih. Tem povodom se bodo vršile velike slavnosti. Dementi o odstopu belgijskega kralja. Z ozirom na govorice, ki 83 ss v zadnjih dneh razs rjale, da namerava belgijsii kralj Laopold odložiti krono, je zvedela »Pol. Korresp.c od kompetantne strani ;z Bruselja, da so b le omenjeno govo- j r.ce popolnoma izmiš jen®. Pričetek bajramskega praznika — in politika. Kakor javljajo iz Carigrada od 23. t. m. je pričel mohame-danaki bajramski praznik. Povsodi vlada mir, nikjer ni videti kake izredne pojave. Zdi se, da se Turki cr,i nočejo sedaj baviti b političnimi dogodki. Domače vesti. Umrl je na Dunaju dne 27. t. m. ees. kr. višji kontrolor postnrga hranilničnega urada, g. Nace R e b e k, v 59. letu s. d. Rojen je bil v vipavski dolini pri Rebeku. Blag mu spomin ! Umrl je včeraj v Rajhenburgo na Štajerskem tam išnji nariučitelj M a t k o. Poštenjaku v spomin. Iz Bolj unca smo prejeli: Dae 29. t. m. smo spremili k večnemu počitku g. Dragotina Venturinija, se nikogar ne boji, samo pred svojo ženo Barbo ima grozen strah. Zato mu upade ves pogum, ko pride ona na trg in brez prigovora Be spravi ž njo domov. Drugo dejanje. To dejanje ae vrši na vrtu poleg Rakove h še. Lavra šiva svojo poročno obleko, Ferdinend pa jej dela družbo in jej ljubez njivo nagftja. Oba se čutita zelo srečna in oče ju blagruje. Potem pride Jež, ki je ube-2al Bvoji ženi, ves obložen z železjem in zbija imenitne šale ter pove, da pojde tudi on v vojsko, »kjer bo Francoze parale. Prsdno odide, pove, da se je v vojfšaici zgodila velika tatvina. Tatu sicer še nimajo, denar pa ao našli pri prijatelju nekega častnika. Ferdinand odide v pisarno, Lavrin oče p& prinese grozno novico, da je Ferdinand vkradel Brnjaču iz vojaške blagajne veliko denarja. Lavra je valed te grozne vesti vsa obupana. Tolaii jo oče in tudi Brnjač, ki je prišel, da jo zdaj v tem hipu, ko je vničena, zaanub:. Lavra pa tudi zdaj odklanja njegovo ljubesen, ksr os mora verjeti, Ja bi bil Ferdinand tat. Tratja dajanja. To dejaaje aam kaže legijcnarje na bojišču, pri katerih je tudi Fardiasnd, ki a o moža v najlepši dobi (38 let), sina ugledne, spoštovane in narodne družine Venturinijeve, umrlega po dolgi in mučni bolezni dne 28. t. m. zjutraj. Pogreb se je vršil ob najslabšem vremenu, a vendar ob udeležoi mnogega občinstva. Opazili smo tudi zunanjih pokojnikovih znancev in prijateljev calo iz Trsta in njega okolice. Dostojno spremstvo je pokazalo, koliko spoštovanja in ljubezni je vži-val pokojni med svojimi domačimi, kakor tudi zunaj domače vaai. Domače pevsko društvo »Prešern«, kateremu je bil pok. zvest podporen in delujoč ud, zapelo mu je pod vcdptvom g. Pangerca, župana dolinskega, kaj lepo in v dušo segajoče, in to pred hišo, v cerkvi in na pokopališču znane nagrobn ej. Pretresli so nas glasovi tužnih pesmi, kajti peli so z nekim redkim posebnim občutkom. To pa je umevno, ker je bil pokojni Dragotin izreden ljubitelj petja in tudi sam navdušen pevec. Kakor blaga duša iiuel je mnogo prijateljev, ki gotovo vsi obžalujejo njegovo prezgodnjo smrt. »Bol: zdrava, domovina«, — bila mu je najljubša pesem. Ia ravno ta domoviaa, ki jo je blagi Dragotin ljubil z vso dušo, dala mu je košček domaČe zemlje »kotiček miru«. Ta zemlja bodi mu lahka ! Ostali m žalujočim, ttirišem in bratim, posebno pa udovi in petorici otročičev — istinito aežalje. C . . .1. Penzfjsko zavarovanje zasebnih uslužbencev. Drž. zbor zboruje zopet. Med stvarmi, katerih bodo razpravljali v poslaoski ebornici, je poleg volilne reforme in tozadevnih izjav vlade največ zanimanja za razpravo o zakonskem načrtu, ki ga je soc. polit, odsek v seji dne 4. m. m. sprejel in ki se tiČa obveznega penzijskega zavarovanja zasebn h uslužbencev. Zakon, ki gotovo dobi (ako ne pretreaejo parlamenta nenadni, posebno hudi politični viharji) zbornici potrebno večino, ta zakon je tik, da bo v atanu socijalno življenje več sto tisoč zasebnih ualužoencev popolnoma izpre-meniti in posebuo z veseljem moramo pozdraviti dejstvo, da je ravno Avstrija ooa država, ki je ena prvih med vsemi drživ^mi začela deltti na takem važnem in dalekosežnem delu. Po zakonu bi dobivali zasebni us užbet-ci calo penzijo za slučtj prezgodnje invalidite:e za etarest, ravno tako bi bilo preskrbljeno za pokojnino vdovam in za vzgojnino otrokom, dokler bi ne bili polnoletni ; bili bi torej zasebni uradniki deloma enaki dtživnim z c žirom na gospodarski poležaj. Ta zakon se sme smatrati, ako s:opi v veljavo, za zasebne uradnike, od katerih nekateri morajo ostati kakor taki vse življenje, kakor največjo dobroto, ki jim jo sploh more dati država. Samo ib^ebi je umevco, da bi v obliki plačevanja premij zavarovalnicam navstale gotove dolžnosti za uslužbence in njikove delodajalce, to.la te materijalne žrtve popolnoma odtehtajo koristi, ki bi navttile za oba dela. Na eni strani za gotovljen gospodarski položaj, ki ga pr.dobi uslužbenec s tem zakonom za sa in za svojo družino, na drugi strani pa natančnejša izvrševanje dolžnosti in ie tega sUdeča več a u danost do "<:-dešle. Ni pa pozabiti o tem okolnost , da ta zakon mnoge trgovske nastavljence odvrae cd ga kakor kaznjenca poslali v vojsko. Pridruži ee jim Jež, ki je srečno všel svoji ženi in pripoveduje, kaj se mu je vsa pr -pet lo na poti in po kakšnih nevarnostih je prišel do legije spodnještajerskih d Jakov. Straža naznani prihod francozkih konjenikov, legijonarji odidejo v boj, iz katerega prineao Basaja težko ranjenega. A Jež, namesto da bi šel v bo;, se skrije in kliče na pomoč svojo Birbo. Četrto dejanje. Četrto dejanje nas vodi zopet pred Medvedovo gostilno v Caljr. Barba in mati nekega legijonarja zdihujeti po vojskujočih, a takoj sa njima povrne dobra volja, ko izvesti, da Be vračajo legijonarji. Veealje vlada mad prišleci, le tam v ozadju stoji nekdo, zavit v plsšS in gleda zamišljeno pred Be. Ferdinand je to, ki hoče še enkrat videti Lavro, jo zagotoviti svoje nedolžnosti ni priseči pred njo maščevanje nad njenim zapeljivcem Brnjačem. Tja na bojišče je izvedel, da jo je Brnjač zapeljal, zapustil, in da je Lavra bolna ca Bmrt. Medved mu obljubi, da ga privede na skrivnem do L«vre, da ga ne dobi oblast v roke. V itpremembi sa nam kaže prizor, kako prezg dDj«ea etabliran;*, vs'.ed 5es«r se iz-boljša trz »rs-tvo splošno in komercijalni poli iaj aplc h. V o$igled vsam tem okoliščinam je upst't da se s to socijalno reformo, ki je bila azieajena na tako merodajnem mestu, ep- : rijarnijo tudi dosedanji nasprotniki zakona. k so vendar v tretjem, cd aoc. političnega odbita sprejetem zakonskem načrtu decembra t. I. pri kmetijBki družbi, v društveni pisarni ulica Geppa št. 16. Siromašneji kmetje dobe kolči in bilfe brezplačno, imovi-teji proti plačilu 6 kron za 1000 kolči in 14 kron za 1000 bilf. Prošnja. Marija, h Si Josipa ZjbiC iz Bolj unca št. 2, stara sedaj 20 let. je radi bolezni v negi tri leta nepreatano ležala v po- del na f»tr šze us užbencev toliko koncesij, P etelji, a pred par meseci ao ji ncorali v tu-k. 'do za s ednje težki žrtev; in izostane j kaisnji bolnišnici odrezati nogo — Ker so že raketa z petna nasprotna akcija zastopstev 1 roditelji Marije Zobec siromašni, se ona tem in c rzan racij delodajalcev. — Nedostatki na ca kot u kakor premalenkoeten državni pri speves, se dado odstraniti v najkrajšem času, kak r je uli svoje dni zakonu o bolniškem zavar van u siedila kmalu novela, ki je na podlag pri nas veljavnega načela ločenega zavarovan a v vseh delih fetorila zakon lahko izvedljivim n vsprejemljivim za vse udee-ž«if*e. S oer pa se zakon tudi v marsičem iz-premeni lahzo še med raepravo v poslanski zt ornici. v-ied česar je zelo priporočati, da bi *e udreženi delodajalci in delojemalci te me;i:t p.ucli o njem, da svoje morebitne t r&devae želje odločilnim faktorjem izroJe, ozir m«, d> bodo o zakonu, ko enkrat stopi v veljavi , v? a j nekoliko poučeni. Zanimanje, k; e privatni uslužbenci drugih avstrijskih krono v in g je že veS nego 10 let, napram vprsštn u o penzijskem zavarovanju, naj bi potom obrača do dobrih ljudi s prošnjo, da bi jej pcmsgali, da ei zamore kupiti umetno nogo, ki stane okolo 200 kron. Eventuelni denarni zneski naj se pošiljajo direktno pro-aitsljici pod gorenjim naslovom, oziroma na upravL stvo »Edinosti«. Razpisana služba. Na c. kr. deželnem sodišču v Trstu je izpražnjeno mesto pisarniškega pomožnega delavca s plačo 2 K 60 at. na dan. Prosilci za to mesto naj predlože svoje prtsaje, opremljene z dotičnimi listinami :n z dokazom o poznanju deželnih jezikov, do vštetega dne 9. decembra predsed-ništvu deželnega sodišča v Trstu. Tržaška statistika. V tednu od 19. do 25. novembra, ee je rodilo 101 otrok, in s -cer 55 moških in 46 žensk:h; od teh jih je bilo 21 nezakonskih. — Umrlo ;e 36 moških , in 39 žensk h skupno 75, teh je bilo 12 vau dbud i> tudi zasebne uslužbence naše ržje , . . p ..i otrok, starih manje nego eno leto. — Jroro- d rn^viae. da dohite zimujeno in sa v zadnji, ^ ur s:znan ■> * to veleva*no socijalno reformo, t k*j k? > se nj h v veliki meri, in da izraz jo sv e žel e, t. j., da uveljavljenja tega zakona n. motno več odlašati in di naj vsi poslanci brez rael ke stranK, katerim je blagajna za-šsbn h us i žbeneev pri srcu, kakor en mož glss-u e o z i vspreiem tega zakona. Od Sv. Jakoba nam pišejo : Dolgo že «e n n kdo cgla«?il iz našega mestnega okrežja n mord > ra s.ite že, da srno popolnoma zaspali To pa ni tako — narobe je. Pri nas =e atvbri o račajo zopet na boljše. Na boljem sao, nfgo smo bili še pred kratkim časom. Iz naš'tra varnega konsumnega društva so popelo ma 'fg:n:li vsi prepiri in spori. Sedaj t:a zavltd^la m:r in sloga. Na tem razveseljivem pre^nratu pa moramo zahvaliti sedanjemu < dboru društva, izlasti pa njega hva letredsemu predsedniku, g. prcfeeorju Matku M and <_• u. Tudi g( stilna nt šega konsumnega drr.ft a je dobro urejena in sneo predrt i eui z izborno kapljico. Cenjenocbčinstvo naj se .e u ven o tem. Idi. čase »Tržaško pegrebno društvo«, s; -m > e ustanovili pred blizu dvemi leti, je v pov em dobrih razmerah. Doslej je imelo že 4 *lijčrj* -mrt in je t čno izplačalo po pravd h določene pogrebne troške. To društvo e ze o k■ r.stno in je v vel ko pomrč v slučajih mereče — smrri. Zato bodi najtopleje priporočeno naš m rojakom. Ldnina znaša eu» krono na mesec To svotico s pač lfcbz • vtEkdo utrga (d svojih potrtb, da si za s u^a; -mrt: v družini zagotovi v prvo de-atrau pomoč, v drugo pa se izogne vsem eitLoatim in skrbem glede pogreba. — Radi up na &e je obrniti do g. Frana Primož ča v D-umoftn društvu pri sv. Jakobu. Okoličansklm vinorejeem! Opozarja ee kmet >valce tržaške okolice, ki želijo z za-1 ge c. kr. namestn štva dobiti kolči in bilfe aaerštib ♦rt, da se priglasijo nadalje do 10. se je 49 parov. »Brat Martin« v Novemmestu. Pišejo nam : »Brata Maitina«, to ljudsko igro s petjem v 4 dejanjih uprizori po našem narodnem ženetvu animirano dramatično društvo dne 2. decembra zvečer v »Narodni čitalnici«. Kir je čisti dobiček namenjen dijaškemu podpornemu društvu in dijaški kuhinji, želeti je cb le udeležbe. Narodno ženstvo novomeško, le tako naprej ! Utonil je v potoku Težka Voda dne 27. t. m. zvečer posestnik Franc Šime s Sto-p c. Dobili so ga drugi dan v potoku. Mož je bil vdovec in je zapustil 3 otroke. Samomor. Včeraj v jutro ob 7. uri je b:l zdravnik na zdravniški postaji, gosp. dr. V o g h e r e, teleflničnim potom pozvan v ulico della Cassa di Bisparmio in sicer v h šo št. 11, kjer da je bila neka ženska skočila z okna II. nadstropja. Zdravnik je šel takoj v označeno kišo in tam je na dvorišču ležečo nt šjl že mrtvo 56 letno J< e pino Terkovič. Nesretnica je imela sdrobljeno lobanjo in spodnjo čeljust. Skočila je bila, kakor že rečeno z okna v II. nadstropju na dvorišče. Stanovala je pa v IV. nadstropju ieta hiše s svojim eopiogom Josipom, ki je vratar hiše. Nesričn ca je bila doma iz Brda pri Pazinu. Vzrok samomora, pravijo, da je bila neozdravljiva bolezen. Pol c jaki kancelist S sok, ki je bil prišel na lice mesta, je dal truplo nesrečn ca prenesti v mrtvašnico pri sv. Justu. Porotno sodišče. Pričakovalo se je, da bo razprava proti g. Valentini Pittoni na za-tožbo odvetnika dr.a Staniča končala še le drevi, vendar je končala že sinoč;. Končala je pa s tem, da je bil toženec opiolSen obtežbe. Koledar in vreme. Danes : Eligij, škof; Hranislav; Rajka. — Jutri: Bibijana, de?ica; Tiho-mir: Vojna. — Temperatura včeraj: ob 2 uri popoludne -J- 11'S0 Celsiua. — Vreme včeraj : lepo. Fer .laand dokaže svojo nedolžnost, kako ga Livra prosi odpuš?enja in kako potolažena ena takoj nato umre. Ferdinand pa zeklinja m; Sevanje Brnjtču. »Legijonarji« so predigra »Kokor-njaeev«. katera naše občinstvo že dobro pozna ir.za pre šijib let, ki so se tako zelo priljubil našemu narodu in so privabljali vae po'no hveležaih poslušalcev. Nadejamo se — ne, prepričani in trdno uverjesi em i, da bodo »legijonarji« ugajali ofcčinstvu istotako sakor »Rokovnjači« in da bodo polnili obsežno dvorano »Narodnega doma« prav do zadnjega kotička, če ne se bolj. Kajti v »L »g jonarjih« je toliko zdravega humorja, <1a se vaakdo gotovo nasmeje do aitega. Posebno š>, ker bo igral Jtža, glavno ulogo v »Lfgijonerjih«, najpriljubnejši in najboljši komik, kar jih pre moremo Slovenci, namreč gospod Anton Verovšek, režiaar deželnega gledališča v Ljub 1 j a n i. Sploh pa eo vse glavae uloge v roftah nt dih priljubljenih in prisaaao dobrih igralcev. Jfc. -h P. Društvene vesti in zabave. Slovensko akad. društvo »Slovenija« na Dunaju priredi v soboto, dne 2. grudna t. 1. ob 8. uri zvečer v restavraciji, «Zum grii-nen Tor«, VIII. Larchetfolderetrasee 14 svoj III. redni občni zbor z običajnim v sporedom. Slovanski gostje dobrodošli ! Iz Boljnnea nem pišejo: V nedeljo dne 3. decembra, na obletnico Preširnovega rojstva, bo bralno in pevako društvo »Preširenc v Boljuncu slovesno obhajslo to obletnico. Popoludne bo obhod po vasi s pevanjem in godbo, potem pa v dvorani g. Sancins zabaven večer a petjem, godbo in plesom. — Vttopnins jako nizka. Darovi. Po pogrebn nepozabnega Dri-gotina V e n t u r i n i ao aabrali ajegovi prijatelji 10 K sa »Djsčko podporno društvo« v Pssina ter eo odposlsii nabrani denar na določano meeto. Brzojavne vesti. Romanski prestolonaslednik. DUNAJ 30. Romunski prestolonasled-ni k Ferdinand je dospel danes zjutraj iz Bruselj a. Opoludne vsprejme cesar preetolo-naslednika v posebni avdijenoi. Shod poštnih nslnžbeneev. DUNAJ 30. Na ehodu državne zveze peštnih uslužbencev je, na ukaz voditelja trgovinskega ministarstva, dvorni avetovalec Wagner izjavil, da bo vlada vzela v pretrea želje uaiužbencav, in da ee hoče voditelj trgovinskega ministarstva resno zavzeti za uresničenje programa. — Shod je hvaležno vsprejel vladno izjavo ter je pooblaatil zvezo, saj skliče za drugo polovico januvarija nov shod, ako bi obljube cs ale do tedaj neizpolnjene. Bavarski deželni zbor. MONAKOVO 30. Poslanska zbornica je danes v tretjem čitanju razpravljala o volilnem zakonskem načrtu. Nato je bil ves zakon enoglasno vsprejet. Inštalacija velikega župana. NAGY SZOELLOES 30. (Ogr. biro.) Danes Be je (ukaj ob velikih ovacijah členov municipalnega odbora vršila inštalacija novoimenovanega velikega župana grofa Pe-renvi-ja. B I je zaprisežen ter je nato imel govor, ki je bii vsprejet s pohvalo. Nemški državni zbor. BEROLIN 30 D.žavni zbor je danes razpravljal o interpelaciji sccijalnih demokratov glede pomanjkanja mesa. Spopadi med turškimi vojaki in Črno gorci. CETINJE 30. Ob meji okrožij Piava in Rugovo so turški vojaki iz svojih strelnic streljali na črnogorske pastirje ter bo jih več ranili. Crnogorci so odgovcr.li in ubili dva vojaka. Zveze s? pretrgane. Mešana komisija je odposlana, da vzpostavi red in da kasnuje krivce. Iz Španske. MADRID 30. V diplomat'čaih krogih se Bodi, da pride jutri dj ministerske krize. Častnike hoče se zadovoljiti s tem, da se ministarstvo radi vedenja katalanistiških senatorjev in poslancev na novo seBtavi. Direktnemu prsredovanju kralja as je posrečile, da se je spor v častniškem zboru poravnal. MADRID 30. Zbornica je po živahni debati s 123 proti 25 glasom vsprejela vladno predlogo, glede odprave ustavnih garancij. Predlogo je vsprejel tudi senat. MADRID 30. Na današnji seji ministrov., ki ee je vršila p3d predsedstvom kralje, je Montero Rios Btavil zaupno vprašanje. Kralj je izjavil, da soglaša z miniater-stvom v vseh točkah. Turčija. CARIGRAD 30. Odkar to čete žiru ženega brodovja zasadle Miti lene, je opaziti v dvornih krogih, da ieti ne vede, kaj bi počeli in da bi radi našli kak izhod. Včeraj in danes bo bili pozvani v Jildiz veliki vezir, minister vnanjih stvari in razni drugi. CARIGRAD 30. Povodom tčarajšnje bajramske ceremonije poljubljanja roke, ao bile za varstvo aultana izdane izredna naredbe. To se je zgodilo baje radi zadnjih peskutov Armencev, ki so hoteli izvršiti rasne atentate. Rusko poljsko pobratimstvo. KRAKOV 30. Povodom petdesetletnice smrti poljskega pesnika Mtckievicza je meatni predsednik krakovski prejel od vse* ruske zveze zvez brzojavko, v kateri se iz- raža želja, naj bi se kmalo izpolnile sanje pesnikove o svobodi in pobratimstvu obeh narodov. Mestni predsednik se je v svojem odgovoru zahvalil in izrezil svoje veselje in željo, naj bi ruski boji za svobodo in človeške pravica Lili kmalo ovenčani s zmago, ker le na rid1*»afcyr»wo>. Sprejemajo ae vsako nataa Ma tadi po posebnik naitrevaa eealk G O, O o4 ioiioiioiia»ie»enane»ie»e.ioi Patentovani flivan-postelja MM odlikovan v Florenciji 1905 se zlato kolajno in nagrado, ^cc^r^oocccc je edini divan, ki služi t" \ ob jednemj tudi za po-\ steljo se žimnico in podz-1 glavjem in neobhodno potreben " onim družinam, ki imajo • malo stanovanje. Plačevanje na obroke, jtaton Jttahtlich, ul. Sv. Ivana 10. Loterijske Številke izžrebane dne 29. novembra: Lvov 9 36 54 51 71 P raga 56 24 33 65 70 Serravallo-vo železnato kina vino* za bolehne otroke in rekonvalescente. ProvzroOa voljo do jedi, ntrjnje želodeo In ojačiije organizem. "VI Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh s < 3jih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. O..i.*u»a..o • 16 kolajnami na raznih raztavab In z nad 3000 zdravniikinri spričevali. I. SERRAVALLO = trst. = Tr^oflua. H«rt:> r »rotila 4a- 30. novembra n h 1J- i .i— li 16 mgie*,^ lire K — rc —.—. lirft— kisu term j K *ft»3*-S4»50 cniff«» S MJI—^t'j- ital5;a - 75—K 90 itaiHi>.c*ki "Vt. *u. »i- i±7 »>)--"I. 73 -m-rt. iti ban*"* — — svttrifi* et. w K 93.70 100— o* »i kron* V s r nta F 9.VJ0 95 50 iu* —.— —. — «kd)L "v — - 671.— država »pl^rr, et k 66-t.— — 6 6,-- mc* a 121.— 122.— Llovu. »« 750 - 756 Krea- K 331.7535.7 > < *i*ti — do 483.—, Bodrncraiii .erO J02.— J10.— h denkredi: iN* a. 3— 310— <■-•« 146.— do 14?. - grt**«--- —. unajska borza ob 2. uri uop. Drža n i dc t včeraj 100.65 101.70 118.05 99.95 91.10 113.90 9?.35 Si.' 5 J636.— 668.75 24< .07', 117.75 23.« S 19.'4 95-65 11.32 danes &.av* rani' ■ tt 47.V. 1*, |0U' • t k marec Ktvk Ki' *» će Prodaja ll.OtO vreč. papirju „ n n srebru Avstrn-ka rn * v zlatu „ kronah 4*/c Avst. it vesti« ijsKa r- 715. i Mianard. 125. — on»tic»»*na (mila isnw »1 45 a »m. sta etau. .«n.» 99 15, u^isaa 4*„ — renti 96 65, LAndett*.--iuilkc «reč e 137.ĆO pnnav* oaoka 14 90, m - 4 - jonainc akcij« 74> — .to:,.e — j. i. lato lb 72 Vziržana. L o d d u b. ibklev Konsolidira* do 89^ l^eatardl 5 , nebrt 305',., Ipaasia ranu 93•/«, »•< ljtiilk reuta 115, uzui ..aCosi 3*, me-i ic. . i/ti h.,u 24*34. Mlačna Trina poročila 30. novembra, -vudimpeftta. fSon« * t* april K 17 11 d K 17.16, rž za april K 14.24 do 14.26, <;vea za april ed K 11 j4 do 14 '«6, koruza zm maj iC 13.66 uo K 13 68. t rtiuc* ponudte srednj», povpraševanje pičlo, tendenca mirna. — Prodaja 12.00 J meterskih eto to v. nespremenjeno. Drjga žiti nespremenjeno — V i« me: hladno in vlažno U a v r a. (fe*« ^ raft * tak. meneč po 5 ■ C| 47.' 6 New-Yort. (Ot»i> je Jutri praznik. ■0- O o r * ((9kle> .=>»■• good averaicc za dec. 37.* , U marec 3hs/s, za maj aH,— za september 39.3 4 Sta'.no. Kava hiu bj v«.- 40 navariD* re«ln 41—42 aav»o>.» do 43 -45. Hamburg, i^klep.) Sladkor za novtmaer 16.70. za dec. 16 M), za januvar 16 63, za iebr 16.S0, za marec 1»J.90, za april 17.05. Mla«'no. — Vreme ; megla Sladkor tuiem ki Centrifugal 5 oromn. fled K 70 — do 72.—, za nov.-avgust Iv 65"50 do 6b 50 Concasse in Melisitl promptno K 72.50, za nov. kvgust K 67.50 do 6S —. LudOud tilaikor it repe surov ,a Si. Mirno. Pariz Kž ta tekoči '6 3i rf r- december 16^0. za jan.-februvar 16.50 januvar-april 16.75 ( irno). — t fc*-nica t». tea»»Ci me aec 23.lo, za december 23 30 za januvar - februvar 23 za jac.-apri! 23.85 (mirno Moka za ucoc, mesec 30 65, ta dec. 30.8^ cm jan.-februvar 31.35 za jtn. ap il 31.40 (mirno). — KepiČn. olie tekoCi netsec 56.25, ta dec. 56.— ta januvar-april 56 25 za maj-avgust 55.50 stalno . — Špirit za tekoči mesec 35.—, za dec 35.50, za jan.-april 36.25 za maj-avgu3t : 6.75 mlaćno). — Sladkor aorov fcbc aec nov 20.120.1, mirno , bel ta tekoči mesce 24. , za dec 24 •/*, januvar-a ril 25y», za marec-junij 25. inairno) rauniraa 57.5«»—5«.—. V reme: megla. Trgovina se zaklanimi prašiči. Frtdvdera ŠOjem je bilo pripeljanih na it ka sni trg 58 zaklanih praš.fiev. Prodalo t c je vse po K 11H—122. V fteraj pa je hilo pripeljanih S6 prašičev, k' so se ttidi vsi dali. i. vrBte po K 124, II. 126, III. 116. Blaga malo, a povprtS9vanje veliko. — V rt me : lepo. V mesecu novembru j« bilo pripeljan h na tukajšiji trg 3112 znklaoh praš.eav. 20"»2 teiel, 21 jancev in 141 )aočtov. žel« -pn-jeti službo blagajni-• arke v Trstu, Ljubljani ali ki«- ua dobro vino, zdr^vnisk- službe. 1'arniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na dr v Trstu, ulica Molin idccolo št. 2 ..i i mht li«———— Prava radost so za vsako gospodinjo izborne testenine Žnideršič & Valenč»č-a, ako pozna različne načine izdelovanja juhe, prikuhe in močnatih jedil. Hočete se prepričati? (>biščite velika skladišča JHKarije vdove Salarini ^ I i ul. Poste Nuove 5 ^Alla < 'ittii di Lon«lra Velik izbor izgotovljenih oblek za mo»ke, dećke in »o^tuujov /.a otroke. Površniki, moćne jope. kožuhi, paletot - ranglan. Obleke za dom in delo. Delavske ob.eke. Tirolski loden. NepreuaoOljivi plašči »pristni angleški . Specijaliteta: blago tu- in inozemskih tovarn, izgotavljajo se obleke po meri po najnovejši modi. to<'no, solidno in elegantno po nizkih cenah. iti Stanje hranilnih vlog • nad 20 milijonov kron. Rezervni zaklad: nad 700.000 kron. v lastni hiši v Prešernovih ul 3, poprej lia »BStliei trp ZraVCll TOMa, sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopol. in od 3. do 4. ure popol., jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Uentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaracunila vlagateljem. Za varnost vlog jamci poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premožen jem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to. da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varvancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom ces. kr. poštne hranilnice- Posoja se na zemljišča po 4 s///0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred. na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. PeSiljatTMsate Trste po stalni nizki rooziiiiii. Proračuni brezplačno. naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela ca lasten nu'un trgovino in i viorizovantvkrojačnico AUa Citta di Trieste r ul. Torrente št. 40 (nasproti gledišču Goldoui). Tam se vdobiva velika zaloga izgotovljenih oslek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vrste kakor tudi blago vseh vrst in najposledn• -;še —---- novosti. _—f Kovaška mehanična delavnica livarna kovin. za~od zn nikelovanje, voz';i- fieranje , posrebrnenje, pokof lo^injenje iti poetnjenje. VIKTOR FANO ulica R. Zovenzoni št. 4 ZALAGA PRVE TRŽAŠKE TVRD• ugodni, zavarovanje na doživetje nt ion 1 zmanjlujočimi ae vplačili. VhI član ima po preteke peun ^se^i- pravico 00 itnatBOt. oa „Slavij a" vzajemna mrnrn lanu t Pran — Rczemi Ini 31.865.38686 L mačane nlftoinue: 82.737.159*57 K. Po welikomti drugm rmmjemmm drimrm m vrnem k orni mlormmmko-nMrodno n pravo. Gefieralvi zatttp V LillbljMi, će^ar pisarne so v lastni bančni hisi v GMpsdskih ulicah 12 f » Zavaruje poslopja id premičnine proti požarnim fikodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj io najakutneje. Uživa aajboljii tlovea, koder posluje. Dovoljuj« iz čistega dobička izdatne eodpore v narodne ia občnokonstne aasoene. se;