Št. 4.
V Gorici, dne 13. janiivarija  1899.
.............-L-......_______________________   ____....................   _   ..   ,         1
Tečaj XXIX.
IziiajA dvakrat na teden v Štirih tedanjih, in sber: vsak torek in petek, zjatranje Izdanje opoldne. večerna Izdanje pa ob o. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako dru«o uredniško izn-dno prilogo vn.Ki po pošti prejemana ali v tforici na dom poSiljana:
Vse leto.......gld. »V~
pol U-ta........»   :?—
«5etrt leta.......»    1'50
IMsaniifne šttjvi-Vt« stanejo t» kr. Xarwcino spretna upravniStvo v Oosposki ulici šiv. ',¦ v ilijriri v v.<i<,:;iki Tiskarni« A. tuiliivč"k vsak •lan vi 8. tm> rsv.rJ d> *. *v«ci>r: ob n^-ljah pa ««i '.). do 12. ure. Na naročil« *»ree doposlane naročnine se ne oziramo.
„PKIM«»JtF.t,fc izljaja neodvisno od «So&>» trikrat rr.cv&u m .-Jane w»o irfi.glii. 1:20.
«>'• ;.w in *I's:!si'!"<><'» s" pn«Ia;:i!a v rtorifi v ?o-f'a»Ar:.a S i: h* ar z v Šolski ulii-j in J<>! Jo t ni t:, v Ny.-kt uh<" — v Trst« v ti/iMkan-.t I.avrt»nCii na if^u &•;<'* Ca»>TiKa m 1'ipau v uliti IVnUs <i«>iLt FaM<ra.
OCA
(Večerno izdanje).
Uredništvo in odpravniStvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 9 v Gorici v H. nadstr.
zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
Dopisi naj so pošiljajo lo nrednlStvn.
Narognina,  reklamacije in druge reči, katere ne
spadajo  v  delokrog  uredništva,  naj   se  pošiljajo le
upravništvn.                            <              .  J
• Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo no
upravništvo.                _____
Oglasi in poslanico se raCuuijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črko po prostoru.
Naročnino in oglase je plaSatl loco Gorica.
»GoriSka TIskarna« i. GabrSeek tiska in zalaga men «SoSe» in «Primorea» še -Slovansko knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih ohsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld, 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivar Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
«Gor. Tiskarnam A. Gabrjček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Naš dosedanji .deželni šolski zalog".
Ker m> j»r.iv ziijj  h;;e  boj za  -kupen
d c / e (ni > o I > k i z a 1o g,   kateri je edina
r.--itcv i/, '!t;:!ii^jj8/:i sfacij.i.  na;  danes pu-
v* uto, komur lo >¦(• !»i /liano,  da tudi ha Gu-
r,'-*eiu   .'¦.-•  imrocu   nekako        s e tu e   de>i*l-
||. rM   tol-k'V'1    '--<V'a'    'l'a    "•'-">'  /'   *>''   «I-!";-
.M»\l/'ii />' po.i J">«-f»u«J H. in .r skrbel «¦•» taku/vaitu h o r lii a i k o v (ii.riu Ur za ; ! a v ti o i:t A >• k ti i k o šo;o v Gradivu : whu t. ga m> dobivali s/, t. ga ;\i!oga ?.t šole j.-, t::i. „'M. ,V» kr. na !•»> kwd K-i>.ts;j. T»'ji,;ti. G-rkno, K.K...J, Aji-LIti mi «»,'¦«¦.• K«» ¦c j,,, ,ionua'.ko prev/ula dr/uva, t-« da.aii ./ i« ga /jSi>m Muik-' j.ii-.ijiutc lu.li .Srr.^itj; l-:..'; -;to!tn-»i!!ii (>l'>ii,.i:ii jet Kra-» ic> /«»-reki om.'.;.ij. - <Mk\ir {<¦' |r" ¦"¦•M;n ur.-jfjtK :.i e.i.\>i |<mI 1. lsf,«».|. i^krt<».- ?a /..i«V ..«;.-5 »t i •* «i k. .* r-
H -.. -iis ».<U»«.r ,•¦ Jur-: .i«S-ii 1. W7«». v «. -:-i.o\.ii./- i.kr«v:*Ii ^»<XM( -M. v ,\i/. ivntli <i . -/.nič ,ih. Ta ^'avit:c.i _¦<' laara-t.a t«'kuii: :,*.   k-r    i-i-.a    .m'.../    w/  .l«hu.ik«»v    !.»,•.»
1.'.".      >.(iV.
fr..i :ia»:;i '¦ .: t,\Ci:n «{¦.»;!!¦¦ r.c titiaiijc
7.1   i.    t"   •¦».      •    i'.    kl'''l.^M    p-.l-li.T.MUSU:
Ii.. h .. •! 8( i Sm :•..;:«¦/.. -n »oii : ..Lr« i^v^s.^r^J. !«.¦;>•«». /:.i. i.W-«.»»
tir.'.u h.i   -talna ja»-3p«tra .   .   .    ,    .'...!'.: I *    ¦ /apnV!!.'' in tiartla.....____'-''^'
Ali irltjto ciiilo, tiul: lu dobiva F u r-1 a u i j v si a 3 n o jiM. -'. 11 «•."*«) kr„ v s i l r i j (> slovenski okraji skupaj p a i«' jjM. l-;i;;,V.V» (namroe: tolminski piii. U)\K,i). jfori^i i«l.!. t»71*i*,r», si»/.mski jild. 'i.'4'll, skupaj kakur-.p:«>.laj l.:i:J.V.V.»V Toroj dvojna iiicra ttnli in kakur ptiv-o«! lirupod ! Aku lii l>:';o ti' približno pravilno ra/.ilcljeiKi, bi i'i(ira!o biti r.ivnn narobe! Toda I.aliom *-e zdi to piavii-iu). oni itmrujo tnol/ti \so kravii c. pub in p.i ie javkajo, kakoine krivice -e ;im irode v deželi.
K< i sinu ./• pri de>e|in'iii *oi<-ketn za-Sivn, na; pmi.iti n.niu jeden del iManka v ,1'. L/,  ki   na- je pn-hilc)   v enaki nameri.
Fiibrani! naiu ;e delu. zato kar po-nali-k?i:enn):
Da bo kti\ie.i, kalno trpi meV slo-viu-kn !,sud fvu nd lilier.ilne itali.ali.sko-ju-duv-ke -f.inke butj oeiln.i, naj tukaj nave-deinu, kako jiiatitjejn v drugih kroiioviuali uv.f-Ui 7. ubi-inami, uziroiua z okraji, skupaj >!ru'ke za ijud-ki- Mile. Povemo naj pa že napif, da ssa-i okraji pl.iiujejo sami za-e /y d«» ,:d,ij i.o II«'-, na i.-ravm* it.ivkc, ilru-,-od \ o ¦•\-l.u pa l<i',,.
Na i":,..-.k r m (po,la\a \\). li-br. IS70); 1. Oliciije titf.ijii tro'-ke ;'a puttchn.i po-f!i»pvi, a!i imajo pravico do deželne podpore, aku -o pieob"o.'.elie ft Ji',, .11). J. Okraji min n (ro\k^ za pla«"e uf-lleljev in vse ilnipo do 10% od i/.r.ivnih davkov (Ji :i;»)t kar je vi>'- tirba za "o!i\ plaouje cela dežela. '.'. Me:. I a, ki ;-o .sama za -e okraj. plaiMijeju v-a; •drotke sasna  bnz d!^.<!ne podpore.
V   II n ko vin i: 3. <Jboiin> plaeujejo AuNk" j-tro-k" do lo" , od izravm^a davka. J. n<>/.e!a plačuje vse, kar je vee. ko Ki" ,, {IVislava :.(). jaii.  |s7:!. S -H, ."»(>)•
V  Dalmaeiji (postava 2«». dee.  Is7l. j § '.)'¦'-), <!i-la dizela ima vkupisi šolski zato^r.
V   l*;i Siriji (|ifcfav;i ::. maja ^7:1. el. !>. ^). !. < l brine plaeiijejri do '.»' ,. na :?r.iviif   i!.nk«».   -J.  '-»kraji   dn :f ,. :1. llt-
: že! a \i'. ifnje v-", kar je V.-r. i             Na  Koroškem   (p-ov(a\a   17.   j.iimv.
; i^7'»), I. (»bfine plai'u;»;o tio-ke za po-[ s,"f j*;:*. J. i»'.:e:.; p!a<".re vse piaeo ufilrlji-v. j :;. hi/.i'!.! i.o>! v-i- lro-kf /a me.-^an-ke ^^le.
K/pMuk.
^j bi"..- to ie na v:d*:%   ai;  '..»ted   odkiilo-r«"-nejra  s».-''tt,a         kdo to  Ubrane?
,Huj. v sin*, je dejala, »v moj don.o-vini znajo s. ?ko».k, n.iLraniii na obrežju, napraviti prik:-'u it.o/.ajko. Tudi jaz šl-io v U-j zadevi vporaii.s to nmelnost. To ?»;iti eula lu, lo tam, tu i,: jednih ust, to iz drugih ; tako sem nabirala po betvici namige ~ drobne in neznatne na videz, ter jih skladala v mislih, veseleča se z na ta način aarejeno mozajko, kajti dala mi je v roke življenje in premoŽenje Človeka* ... umolknila jeza trenutek ter zacepetala v zbeganosti z drobno nožico ob tla — s katerim — je končala, pobesivši oči — s katerim sama ne vem, kaj naj učinim".
»Julri storiš z menoj, kar ti je všeč. Pripravljen sem na vse. Sedaj zahtevam od tebe odgovora,"
,Tur* j, da govorim brez ovinkov, prizna;;!, da --m posnela mar.-ikaj i/ razgovorov moj(¦;•.'! o,1, (a s "ojkom '".derimom kun dalcr, v puir-avi... Nor je bila mirna in stene š*i?ora so stavili' radovednemu ofe.su le :dabo zapori). l)i ug»- školjke ?.s mozajko mi je podal...
FKtlo?'   \pra-a Juda vneto.
,Knez Hur sam".
,A?i kdo drugi ni dodal ne/irsa k temu?"
.Ne,  nib.-e-.
Miadt-nie se .svol.'odiii':e oddahne.
.Zahvalim te*, reee jej veselo, .uepri-šifurs jf>. pn^Ut; dolgo rak.iti na-se plemeni-tega JSejana. Torej ... mir s teboj, miena Kgipr-auka".
Krenil je proti vratom, toda Iras ga pridrži diugir.
.Stoj!" je prosila, stegni vsi k njemu roko. »Stoj, Hurov sin! Žal mi je zti-te. Pomisli, kakšen skok nameravaš napravili od sijajnih atrijov prestolnice v gluho neoblju-deno puščavo! Oh! niti sam ne veš, kako močno bi bil tam nesrečen I Na fzido in vse bogove Egipta, odkritosrčno te pomilujem. Stori samo to, kar želim, in reši1 ^ te. Pri-sežem ti to*.
,Rad bi verjel v tvoje sočutje" reče Ben-Hur in iz tihega njegovega glasu je bilo mčči   razbrati,  da  se  davna   ljubezen   in
N n M o r a v s k e m (postava 14. januv. 1870. S 12, 41). 1. Občine plačujejo za poslopju, pa imajo pravico do podpore, ako so preveč obložene, si. Občine plačujejo učiteljem plače do S° „ na izravno davke. 3, Dežela plačuje vso, kar jo več ko 8%.
V  Avstriji p ml Anižo (postava 5, aprila IS70. g ;>;{). |. Občino plačujejo troskeza poslopja. i>. Okraji plačujejo plače ufiloljoni s0,, od hišnega in zemljiškega davka in do »V1 „ od olu-lnijskega in pridobitnega davka.  :l.  Dežela plačuje vse, kar
je  vi'č.
V  Avstriji u a d A u i ž o (postava 23. junija IS/O. g 37). j. Občine plačujejo stroške za poslopja. 2. Dežela plačuje vse druge si roške.
N a S o | n o $ r a s k e m (postava tO. jan. Is70, s* 37). I. občine plačujejo troSkc /a poslopja. .». Dežela plačuje vso drugo troske.
N a SI a j e rs k e m (postava , +. febr. tebr. IS70. ii :ir», :;r,, ci). i. občine plačujejo stroške za poslopja. ± Okraji plačujejo učiteljem plačo do 10»; na izravno davke.  3.   Do/ela  plačuje   vso, kurjo več.
Na Tirolskem (postava 30, aprila ls<li;). Dežela pomaga občinam z 20% primanjkljaja, S S-„>. Dežela plačuje učiteljem kviukumijo tj S2. Dežela plačuje pokojnino « «IS.
Na l'i odariskem (postava 17. jan. 1S70. j? :\a). Občine plačujejo vso stroške, ali imajo pravioo <lo podpore iz deželnega zalog;).
V  Sloziji: Občine plačujejo vse,ali imajo pravico do podpor«; iz deželnega zaloga, ako so preobloženo (postava 2S. iebr. 1S70.
V   Trsln (postava 15. maja 1874. § 2). Dežela plačuje vse šolsko stroške.
V   Istri (postava 17. januv. 1870. § 3S). 1. Ob fine plačujejo stroške za poslopja. 2. Dežela plačuje vse druge šolske Iroške.
Toda I. ls%. so nestrpni in nevoščljivi it. liberalci postavo lako predelali, da plačujejo ilrvatje svojo šole, Italijani svoje.
N a V, o r i ,š k e m: Okraji plačujejo vse stroške, .dežela pa nle. -- Srečna Gorica mej vsemi avstrijskimi mesti! Dohodke mesta ima, .-.troikov pa nima. Ta pregled avstrijskih
vera   bori v njegovem   srcu s svežo   rojeno j nezaupnustjo. \           Ona nadaljnjo:
.Za žensko je ljubezen jedino razkošje; za moža mora bili največja sreča to, da premaga samega sebe. In evo, knez, pridem lo prosil".
(jovorila je urno in z veliko živahnostjo.
Njfcdar se mu še ni videla tako čarobna.
«hiel si"', je nadaljevala, „lovariš.i iz fantovskih !ti. Preti mnogo, mnogo leti sta se sprla, in iz prijateljev poslala sta sovražnika. Priznam, da je bila velika krivica, ki li jo je storil, toda grozno si se maščev^ nad njim".
„Ali govoriš o Messalu ?"
Bl)a, o Mtssaiu. On je tvoj dolžnik. V velikanski stavi je izgubil vse svoje premoženje. Vrni mu jel Reši ga! Pozabi na lo, kar je minilo. Zale je šest talentov — malenkost, kakor nerazvit popek na drevesu, pokritem z bujnim listjem in cvetjem, toda njemu... Oh! saj on se že itak plazi po tleh, nezmožen z lastnimi močmi storili korak... Za Rimljana tako plemenite krvi je revščina stokrat hujša od smrli. Reši ga revščino !a
Ako je z urnim polokom besed hotela omamili mladeniča, ne davši mu časa za pomislek, pa ni vedela, ali   pa  je  pozabila
kronovin je živa priča, kaka vnebovpijoča krivica se godi našemu delavskemu slovenskemu ljudstvu na Goriškem.
Toda Slovenci, ne obupajte! Bogatini nisle, ali ako se organizujete, boste sami gospodarji na svoji zemlji. Zginili bodo ošabni judovski in liberalni kramarji goriški, delavsko ljudstvo slovensko pa bo ostalo, kakor stoji, odkar obstaja to nehvaležno mesto, kateremu so slovenski delavci in kmetje dali lepo ime — Gorica.
DOPISI.
U Aloksivndrijo. — (?zv, dop.) — (0 obletnici člankov «Slovenci in m e d narodni p r o m o t»). — Leto ji preteklo, odkar sem se oglasil v Vašem cei j. listu s članki o «zaniorski» trgovini. Pomlad preteklega leta sem bil napravil izlet v sveto deželo in Sirijo, skoro celo poletje sem bil radi ureditve nekega zdravilišča vKahiri od-tjolcn, — odložiti sem moral nebroj pisem slovenskih rokodelcev, trgovcev in tovarnarjev, ki me poprašnjejo o vsem mogočem in nemogočem, na € dolgo* klop. Zanimanje, ki so vzbudili moji neokretni, slabi Članki, mi je veselo zadostilo! --• Štajerci poprašujejo radi tkanin in lito želoznine, Korošci o trgovini z lesom,, Kranjci o izgotovljenej obleki in obuvalu, idrijskih <špicah», o železnini in — last not least — o kranjski tšpecijaliteti», brinovcu. Primorskih pisem imam le dvojico, o kraških kamcnoslrugarskih izdelkih in. (soškem* siru.
Živo zanimanje mi priča, da so slovenski izdelovalci in pridelovalci zadosti podjetni, veliko bolj, kakor sem si začetkoma domneval. Izmed vrstic vendar berem skoro v vsakem pismu, da se gre o malih, v primeri z današnjo svetovno trgovino bi skoro rekel, inikro s kop ičnih kapitalistih, ponajvec o začetnikih na dandanes trnjevem polu induslrijalne podjetnosti, in kar je še hujše — o začetnikih, ki nimajo o današnjej svelovnej konkurenci nobenih jasnih, zdravih pojmov!
Velika večina prej omenjenih izdelkov bi v Egiptu izvrstno šla. Nočem se več spuščati v dejanske razmere in posameznosti prekomorske izvozne trgovine,  kajti   gotovo
na to, da so občutki, ki se ne dadd pogasili z največjo zgovornostjo.
Judi se je zdelo, da za Egipčanko vidi samega Messala, toda na licu Rimljana ni bilo sence žalosti, niti pokorščine. Ponosen, prezivljiv smeh se je igral na njem — kakor nekdaj.
In on, Ben-Hur, imel bi si strgati za takšnega sovražnika vroče sovraštvo iz srca? — Nikdar!                                        „   .     . ¦
„Obsodba je že davno izrečena", reče z velikim hladom zali prosilki •— in sicer nezaslišana reč: obsodba Rimljana proti Rimljanu, dasiravno je poškodovanec bil Žid. Messala mora plačali, in jaz ga ne morem oprostiti od tega. Toda povej mi, zala Iras, ali le je on poslal k meni s to prošnjo ?"
„Mcssala se odlikuje s plemenito naravo in te je sodil po sebi".
Ben-Hur prime roko, ki je počivala na njegovi rami.
„Ako ga poznaš tako dobro, povej mi, ali bi on storil meni to, za kar me prosi, ko bi bil na mojem mestu ? Povej, na Izido ! Močno sem radoveden".
*0h!e je začela, „to je vse kaj drugega. Messala je..."
^Rimljan, hočeš reči. Mar misliš, da jaz, žid, nimam pravice merili z jedilo'"'mero najina   vzajemna   razžaljenja   in,   dolžnosti,
je le to,   da  se  posamezniku, mikroskopič- I nemu kapitalistu, pri najboljši volji ne more pomagati, dokler nastopa kot— posameznik brez sredstev! in znanja egiptskih odnošajev.
Le en primer I Gospod Doljak, mizarski mojster v Solkanu, je hip preteklega leta v Aleksandriji ter dobil po priporočbi tukajšnjih Jugoslovanov, posebno g. Cibiliča, naročbo mizarskih del za »zavetišče Franja Josipa*. In to bo tudi vse! V Kahiri sem skušal tega podjetnega, izvrstnega gospoda iz Solkana, pri nabavi pohištva za neko večje podjetje na vsak mogoči način priporočiti. Ni mi šlo. Odgovor mi je bil: «Kdo bo mačka v vreči kupoval*' Mi kupimo le to, kar vidimo v za-_—logi z laslniiinVočmi kot dobro, in pripravno!* G, Doljakii je ostalo kot posamezniku le jedno sredstvo, vzel je tu komisijonarja.
Kako stojijo glede le točke stvari v Aleksandriji? Tukaj je kakih 10 prodajal-n i c pohištva, vse v židovskih rokah. Razven tega pa kakih '400 komisijonarjev, ki se pečajo z vsem, tedaj tudi s pohištvom. Koliko zamore pojedini komisijonar povprek posestnikom prodajalnic prodati? Skoro nič, in to tem manj, ker si skoro vse pro-dajainice blago direktno iz Evrope naročajo. Stvar ima še drugo lice. Recimo, da si po- J sten komisijonar le 2% zasluži, — dobro, prodajalničar pa *krsti» blago takoj s 50 - J ii)0% odstotki. Kdo ima kdaj ves dobiček? Solkanski mizurjir Ne, prodajalničar, zid v Aleksandriji.
Gospod Doljak bo gotovo istega prepričanja, da solkanskim mizarjem tako dolgo ne bo pomoči, dokler se ne odločijo odpreti lastno prodajalnico v Egiptu. V deželi, kjer je toliko bogatašev, gre dobro delo vsake vrste. Solkanci sami, rokodelci, ki živijo ponajveč od rok do ust, bojo težko do tega dospeli. Ustanovitev prodajal-nice po kaki zadrugi hoče nekoliko kapitala, ki da še le tekom časa poln dobiček. Slabost delavcev je skoro povsod, da si ne znajo po pričelnih žrtvah svoj kruh zboljSati; --.- in bodimo odkritosrčni, dostikrat tudi ne zmorejo. Ostanem pri tem posameznem slučaju. Kdo naj r»omaga Solkaneem na noge ? Kak večji slovenski denarni zavod?!? Ravnateljstva naših zavodov ne poznajo egiptskih od-hošajev. La se hočejo podučiti, treba bi bilo poslati nekaj veljavnih treznih in izobraženih izvedencev v Egipet, kar stane dosti denarja. Ne verjamem, da bi hotel koji denarni zavod žrtvovali večjo svoto, ki odptde mrtva, izgubljena. In to naj bode konec in kraj vsemu I? Sam ob sebi že pičli slovenski izvoz naj ostane še nadalje izkijučljiva domena Lahov in zidov; Slovenec bodi še nadalje oropan m goljufan suženj, kedar hoče kaj v lujezemstvo prodati? (Dalje prih.)
Domače in razne novice.
—• Dolžnike čakamo le že do konca lega meseca. Kdor list že dobiva, nu ga potem ustavimo, vse lake za-stanke pa potem poterja za nas v to določeni odvetnik. Zaslankov je več tisočakov, dočim ima list deficit. Takč
Jaz, žid, naj mu darujem izgubljeno stavo, kajti on je Rimljan. Ako mi imaš še kaj povedati, Baltazarjeva hči, govori urno, kajti za Boga Izraelovega, kadar kri v meni zavre, | pripravljen sem pozabiti na to, da si ženska ter videti v tebi samo vohuna sovražnega osvojevalca".
Odpahnila je njegovo   roko z gnusom. Se le sedaj je vrgla raz sebe krinko.
»A ti, bedni sin plemena, nosečega okove!* je zaklicala v največji jezi, „li si se smel mamili, da jaz, poznavajoča Messalo, sem mogla ljubiti takšnega kot si ti•? Služabnik njegov smeš biti, ne pa tekmec. On bi se uzadovoljii s šestimi talenti, toda sedaj I moraš k šesterim dodati.... dvajset. Poljube, katere si mu jemal od mojih ust, dasiravno sem ti jih sama dajala za njega, plačaš mu sedaj desetkratno. Radi njega sem le prenašala tako dolgo, radi njega sem ti lagala, da te ljubim, ljubim takšnega, kakoršen si, tebe, podlega zida! Ha! ha! ha! O! plačaš mi sedaj to, plačaš nama obema. Antijohijski, trgovec je oskrbnik tvojega imetja. Ako do jutri ne dobi nakaznice za izplačanje dvajset talentov Messalu — zapomni si dobro : dvajset, pa boš imel opraviti s Sejanom. A sedaj se poslovim, moj... junak, moj ... nedospeli kralj. Premisli dobro te besede!
Hotela je oditi, toda sedaj jej on zas-topi pot.
ne more dalje! Vsakemu svoje! Kdor | se hoče Izogniti nepctrobnim stroškom, naj takoj izpolni svojo dolžnost!
Imenovanje. — Finančni minister je j imenoval koncipista pri finančni prokuraturi | v Trstu, g. dr. Karola Lukeža, adjunktom pri istem uradu.                                              j
Železniški minister vitez Wittck si je v ponedeljek ogledoval trasovano črto železnice iz  Gorice čez Dornberg do Opčine j ter se zvečer vrnil na Dunaj.                          I
Tukaj dostavljamo, da železniški  mini- j ster je  bil  v  petek v  Gorici  ter videl na lastne oči italijanske demonstracije in slišal, | kako so vpili:  Evviva Gorizia Uahana, fora I i ščavi, abbasso il governo, 1' arciveseovo itd. Minister  se  je  -~   kakor nam poročajo — zgražal nad demonstranti, zmajal z glavo, in I se prav nepovotjno  izrazil o demonstracijah t proti visokim   osebam, ki  so  bile v njegovi družbi.                                                             j
Deželni zbor goriški. — Nekateri listi so razpravljali eventuvalnost, da nb-g- j ne bili deželni zbor r a z p n s č e n. Italijanski listi kažejo veliko — strah u. So pač že laki ti naši laški »prijatelji", Dokler so ž njimi lopovi in bajoneti, mi pa golo- j roki, so polni srčnosti, kalera se pa razkadi ob prvem malo neprijaznem velriču.
V sredo jo imel sejo šolski odsek. V tej je  prečil al   dr.   V e r z e g n a s s i    poročilo laške   odseku ve   veČine   o   vladinem   načrtu šolskega zakona. Predlog je   seveda lak, naj zbor  načrt zakonu odkleni.   Namestnik grot j G o«" s s je   naznanil,   da   država   bo prispe- j vala za  vzdrževanje  naših   šol,   ako se v to tudi dežela zaveže.    Pobijal   ji;  nekatere neresnične Irdilve oil laske strani. DbVirnejejc j gjvoril dr Gregorčič.
Včeraj sta imela seji oba kluba. Kaj ?a sklenili llalijatii, nam ni znano. (I seji slovenskega kluba pa moremo sporočili, da so se posvetovali o položaju, in kako.'e jim bo zanaprej obnašali.                                      j
Prihodnja seja deželnega zbora bo jutri ob 4. pop. z zadnjič določenim dnevnim redom.
K odstopu dežel nega glavarju Franca grofa t-oroninlja. ¦ Pišejo nam iz liiesla: »Govorili, so svoj čas, koliko zaslug ima bivši I dež. glavar za deželo in za Gorico! Omenim j naj le nekaj. Mivšcga dež. glavarja radi znane vinske klavzule ne morejo pozabili nili nicslni. niti deželni posestniki ter krčinarji. se manj pa Furlani in P.riei, katerim je edini piide-lek rekel bi vino. Kako naj si pomaga kmet, kako naj plačuje davke in naklade, kako naj krčinarji vzmoreju ogromne troške, ker Inje blago ima [»rednost, pred našim na veliko škodo domačinom!
Za »direlinsimo* mu mehčani tudi »e morejo bili posebno hvaležni, ker je mesto goriško vsled nje izgubilo že sedaj mnogo, kak-.r tudi Gradišče, Kormin. in kaj še le bo v prihodnje?! Molje bi bilo, da bi se potegoval s takim trudom za Vipavsko /.. -le/.nien, i kalera bi Gorici vehko koristila. Zakaj se je bil svoj čas tej ustavljali'!
Naravnost neodpustljivo pa je, da je odstopil v odločilnem trenutku buš, ko se je Slo za lo, da vlada prodre /. načrtom zakona o loli potrebnem dež. šol. zalogu. S tem je hotel, kolikor toliko, zabranili deželno pri-posiioč najnaravuejši zahtevi, češ, da dežela, posebno Gorica, ne vzmore toliko trnškov. I Vse na ljubo zvitim Italijanom!!
Uvaževaie to   in   še   marsikaj   drugega nas ne more vznemirjati odstop Gi.roniuijev! i Le škoda, da   ni /.e   pnpr-j   storil   lejj.i   pa- j meinega koraka!"4                                 '           j
To pnobčujemo kot  glas  iz   občinstva j brez vsakega komentarja.
Zakaj .so Italijani izostali!      Kakor | smo že povedali,   druge   seje   deželnega
»Ko zagledaš Mes^do", jej reče,  »danes j ali jutri, tukaj ali v llimu, povej mu namesto mene, da teh Sest   talentov   sem   bil   zgubil od premoženja,   ki   mi   ga  je   bil   pograbil. Povej mu, da še živim   bogat in zdrav,   dasiravno me je bi! poslal   na   galejo,   ter se veselim   njegove   revščine   in   pohabijenosli. ; To  pohabljenosl   pa   mu je poslal   po moji j roki vsemogočni   Mog, in da je ona pre'  ;t-stvo za krivice,  doprinešene   nad   neobos-j-ženimi. Povej   mu,   da  moja u.   : in sestra, katero je vrgel on v Automjevo !¦   Lijo, uista | umrli od gob, ker ju je očistil   on,   Nazare- i nec, o katerem govoriš tako prezirljivo.  Po- j vej še njemu  in  sebi,  da v njuni   ljubezni ! I najdem počitek in tolažbo po nečistih željah, katere, zapustivši me, neseš njemu. In znajta j lo oba, da vrli Sejan ne vtegne doseči mene, j niti mojega premoženja, ker ves moj denar, ladje in karavane zasianja pred grabežljivostjo J cesarjevo   varstvo. Premeten  moj  oskrbnik J znal si je otkiiti pot do te ljubezni. Sodim, da bo Sejami ljubši gotov dobiček, izvirajoč J rnu iz dragocenih darov, nego večji dobiček, ki bi ga  pa  moral loviti v kaluži   krvi.   A I dasiravno bi celo drugače zrl  na to, dasi-I ravno bi ga premagovala skušnjava po mo-I jem bogastvu, vendar od tega  nobeden še-j kelj ne pade v vaše roke, kajti v skrajnem j slučaju položim vse pred noge cesarju. To I jej zala   Egipčanka,  izkušnja,   katero  sem
zbora ni bilo, ker so ostati Lahi doma. — Kar smo povedali v .Adriatische Post" le kot govoric o, je popolnoma potrdil — „Gorri ere", t. j.:
Italijani so izostali zategadel, ker je predsedoval — veleč. g. dr. Anton Gregorčič, „qnel prete, piomba-tiei addosso per nostra sciagura come una valanga dalle velte del Chern ecc", »i de-putati italiani si sdegnarono di porsi sotto i suoi ordini ecc* — Drugih infamij ne bomo navajali! Voditelj slovenske delegacije je torej Lahom tako zopern, da ne pridejo v sejo le zategadel, ako on predseduje. — Tudi prav! Ako bomo tirali Slovenci opozicijo ali morda obslrukcijo edino zategadel, ako bo predsedoval „stari lisjak" dr. Pajer — tedaj naj lahoni ne bodo nedolžno dvigali očij k nebom,   ker   jim    odgovorimo    po   njihovem
UZOTCtt!
Vlada naj vidi, s kako-mimi ljudmi imamo opraviti!
O učiteljskem vprašanju. -— Načrt zakona o dež. šolskem zalogu je torej po zadnjih dogodkih odložen, a seveda še nikakor ne pokopan. Hoj za ta načrt pa bo še hud, kajti Italijani so odločno proti njemu, in zgodovina nas uči, tU vlada je doslej vedno ustrezala Italijanom ter jim dala vse, ker so hoteli, ju preprečila vs", česar ni-n boleh. Ali krene vlada seda] na dru-o pot ter spravi znano d,vojno mero med staro šaro? ! Kilo ve ?
Italijanski kolovodje imajo v rokah cel kup proh-nlov i/, furlanskih občin, in poleg tega riruiiajit /. dejitvom, da niti jeden laški učiteli se ni oglasil javne, po listih, da bi zahteval de/, šolski zalog in zboljšanje slabega gmotne/a, stanja učuV.j-slva! Poleg tega Se znane »krivice*, ki bi se godile Gorn-i Z ustanovitvijo takega zakona ! Vse to in še kaj druge„M uporabijo Italijani proti dež. -oi. zalogu. Ali prode-re o oni, ali proden- vlada, to je vprašanje, na katero dune.-> še ni odgovora !
Vsekakor pa rečemo, da bi bili storili tisti dopi.-adk' iz »učiteljskih krogov* bolje, da so navezali na se laške uči tel; e v deželi, kakor pa da so pu »Slov. Nar.*, rl*čil. Tovarišu" in »Popotniku" pr.iv po »medvedje-          .v,-1 ali",    tako   du    se
večina njihovih koleg zgraža nad takim pisaivnjeui, ker Uto ni v ("asi, in ne v ko-ri.-d goriškim učiteljem!
i'.«, čitaš »Slov. Narod*, seveda moraš mislili, A.i za njim stoji vse goriško učiteljsko, toda stopi med nje, in videi boš, iia večina učiteljev računa s taktičnim položajem v deži It, obsoja nigovi!j>'nje nekaterih tovarišev, (povsr di fuj» š jedna in isr,a imena; ter ve ilobro razločiti, kdo na Gori-kem je učitcljslvu pri j alelj, in kdo ~ vovvužuik !
Pcu/.JJhkl zalog uclteljstva iti goriško mesto. V raznih člankih smo govorili, kako goriško mestu celo deželo molze, od sebe pa. noče dati nili počenega gmša za skupne potrebe. — Kvo lak dokaz nam daje tudi peuzijski zalog za učdeljstvo, ki je skup.m za Celo deželo.
V la zalog se stekajo, kakor znano, tudi globe zaradi nemarnega obiskovanja šote. Te globe so znašale v 1. 18«.«'..:
ok:.aj finske okolice gld.  I S« 55 II-
-.       gradisčauski .   . <     !;VJ;j-~
sežanski    ....      JOP   -
«      tolminski   ...»      t.;',p">0
Hiosto Gorica    .   .   • e      IKKHH)
Slariši prvih štirih okrajev >c plačali v yohivii\i gld. .">r)S'H. ki so šli v penziiski zalog, z zaporom so pa ud>lu/,iii ^!d. iM7'">0 dočim v tJorin ni plačal ni kdo uiti uovčič.a in ni bil zaprt, dasi je v (Jerici šolsko obiskovanje najslabše v deželi. Glavno me-to dežele torej silno
odnesel iz rimskih atrijev in u. cesarske palače. Povej naposled temu Ijnbčoku, da mu ne pošljem z besedami svojega prokleslva, j kol izraz svojega sovraštva, marveč mu po- i šljem tebe, ki postaneš zanj poosobijenje j vseh prokletstev. A sedaj srečno za zmerom, j Lahko učiuiš z menoj, kar se ti poljubi!"
Pospremil jo je k vratom ter s pretirano vljudnostjo dvignil jej ondi zavesu.          j
»Mir s teboj !* je dejala, ko je po- j nosna in prezirl/iva stopila čes prag čumnate.
VII. Hen-Hnr se vrne k I-Nterl.
Ben-llur je odšel iz velike dvorane v palači ne s tako lahkimi koraki in s tako radostnim srcem, kakor je prišel tjekaj pred jedno uro.
Ta pre«ara ga je močno bolela in po-parila.
Toliko let je kot bedak šel slepo -za to ititčno žensko, za navidezno njeno ljubeznijo in prilizovanjem; dajal jej je v roke sebe  in svoje, in  niti  za trenutek   mu   ni
I prišlo ni misel, da bi vtegnila biti Messalov vohun, A vendar — sedaj se je dobro spominjal tega — ni imela pri kastaljsfcem vrelcu ni jedne grojalne besede za ošabnega Rimljana,   nasprotna  pa  ga  ob   času one
j vožnje po jezeru nI mogla dovolj prehvaliti.
I           „Ah !* je zaklical, in nova misel  mu je
zaostaja v šolskem obiskovanju za zadnjo vasjo v deželi, ker noče starišev v to siliti, da bi ne — plačevali tudi oni kaj za penzijski zalog! Treba je vedeti, da v Gorici je toliko učiteljev (seveda italijanskih), da ne pride povprečno niti po 45 učencev na vsakega! Lahko bi torej mestni šolski svet silil ljudi, da bi pošiljali otroke v šolo, ne da bi mu bilo za to pomnožiti Število šol! Toda ne, kričači o visoki ,civile eoltura* in »civilta latina* se ne brigajo za lo, ali hodijo otroci v šolo ali se potepajo po mestu! — Toda čujte: mestni učitelji pa razmeroma v največji meri uživajo ta penzijski zalog, ker jih je več v I. in II. razredu nego na deželi! — Glejte, kakošne »krivice* se gode Gorici v tej deželi!
V Gorici ni trredctite! — V jutro po" zadnjih lahonskih izgredih je našel neki .Slovenec na ulici listek, na katerem je napisana ta-le pesmica:
liella Italia,
giardin dei ficri;
i tre colori:
bianco iunocenza,
ve rde spernnza,
ros so <piel .sangue
che spar.se T Italia.
Abbasso i| governo,
governo tedesco,
abbasso     -    - co
i1---------------------------r i
To pesem popevujo, ž njo se ogrevajo «palrijotien;s» src;-, italijanske mladine! Toda, kako že pravijo? To so le otročarije! Inv-dente v resnici ni, to si umišljajo le su,ven-ski «obrekovaIci»! Tudi prav!
Proti protestom. « Ministrski predsednik — kakor trde poročila — je zuukaz.d vrnili na v»a županstva in shode- br/.ojave, s katerimi se prenestuje proti hrvatskemu gimnazijo v P.iziuti. Naine.slništvo v Teslu je potem odredilo (lutrebuo, da siične protestne litv.ojave zabraui.
»Kurjuiu* beleži lo b-r dostavlja: »S to velijo pričenjamo leto našega odrešenja  i^vj-i."
Aivtuvanja v Gorici. - Neznatna aretovanja v Gorici povodom zadnjih škandalov so dala irreileutovskim listom povod, da silno napadajo polnijo in obl.istnije. Nekateri listi m) bili vsled teh napadov zaplenjeni! - Ko so pa dovajali v goriške zapore cele vrste Slovencev z i dejstva, opisana v znani interpelaciji dr. Gregorčiča, le-daj so iahouski listi divjali od veselja, Češ : .vendar je še nekaj pravice ni svetu*! — Pravica po irredeutovskeiu receptu je namreč taksi, da je treba Slovenca vtaknili v luknjo, ako se le oglasi in moti irredeulovske orgije, dočim bodi tabornim vse dovoljeno. Naj počenjajo še tako ostudne škandale, leilaj jim je vse to le »izbruh užaljene plena nite duše*. O zaprtih junakih pišejo kakor o kakih narodnih mučenikih.
Radovedni smo na vspeh preiskave, katero vodi sveb/vaUtveui tajnik M u s i n a. Vederemo!
,Jedn:ikopravno- uradovanjc. - - S Krasa nam pišejo: »Nedavno je še! nekdo v Sežano na davkarijo naznanit, da bo kuhal žganje. Dali so i:m dovoljenje in pobotnico v n e m š k e nt rziku. Povprašal je gospoda na davkariji, zakaj mu ne d.i slovenske pobotnice, na kar je dobil odgovor, da sih nimajo, ter >' •   noče   le,  mu ne d.i sploh nič.
Mo.'-i je to neprijetno zadelo, še bolj, ker Ust: gospod na davkariji je Slovenec, nekje ,: (Jonskega doma. Gemu usiljevanje nem^iVue. katere ne razumemo? Mi sinoSlo-\enr:. plačamo s >vujim denar;em vse, kar plačir:io, za lo pa zahtevamo, iU dobivamo pol otnice in druge reči tudi v svojem jeziku !
.'mila v glavo,  ,la sestanek v j alači Itderuee! Piazumem sedaj, razi»"UHn !*
Trpela je pri tem največ lastna ljubezen, a na srečo takšne rane niso glohoke ter se urno začele.
Jeza je zadušila v njegovem srcu vsake druge občutke, jeza proti tema obema, ki sta se tako sramotno   zarotiia   zoper   njega.,
Ali pa sta ona sama 'spadala k tej zaroti V
Za trenutek je bil golov, sumničiti tudi Baltazarja, toda dober nagon je zmagal vzbujajočo se nezaupnost.
»Ne, lo ni mogoče*, je dejal sam sebi. »Ta starec ni sposoben za izdajstvo. Prisegel bi, da ne ve o ničemur*.
In, kakor bi se bil otresel velike teže, je že z ložejšimi koraki šel ijekaj, kjer gaje čake.lo srce čisto, kakor otročja solza in odkritosrčno ga ljubeče; — šel je, kjer je navadno Simonides s sladko svojo hčerko prebival ob tem času — na streho stare domače hiše. Svetila mu je polna luna, toda njena svetloba je bledela pri luči tisočerih ognjišč, zakurjenih v mestu in po okolici.
Prepevali so poleg njih psalme kralja-pevca in v odmevu teh besed, v njih svečanem nastopu, je Ben-Hur čutil,  da se ta I narod pritožuje nad svojo usodo, da je vsaki hip pripravljen otresti s sebe jarem. I                           (Dalje pride).
Pripomniti moram tu, da davkarija v Komnu uraduje slovenski. Videl sem dovoljenje za kuhanje žganja in pobotnico čisto lepo v slovenskem jeziku. Zakaj ni tako tudi pri nas? Kdo je temu kriv?!*
Dan na dan nam prihajajo take pritožbe. Iz teh se razvidi, koliko je vreden odgovor Thunov na znano Spinčičevo interpelacijo, in koliko so vredne tiste .odredbe*, katere je baje dal namesl-nistvtt v Trstu; da mora ravnopravno uradovatil?                                         ^V
Laško liarabstvo. — Poročajo nam iz mesta: Dne II. t. m. ob JO. uri dopoldne je šla neka gospa mirno tukajšnje pošte s trga domov ter je nesla v levi roki Časnika »Sočo* in »Adrialteclie Post*. Kar jej pride nasproti neki 14 letni barbarski* lhrtijanski-pobalin ; opozivši ..Sočo' v rokah omenjene gospe, jej jo iztrga iz roke, pogleda, potegne ž nio čez hrbet in Se dalje — ter raz trže nato o Ivi ir«>r'» omenjena časnika na kosčeke.
To nesramno roparsko dejanje omenjenega sina »Rvib« roiture" zapazi vši Ijmije ob posti, so se začeli kar na polno grlo rogati. omenjeno go*po seveda je bilo na moč sram, in je- odšla, ne da bi bila enega ali drugega opazila, kateri, da so tisti barbari, ki so se tako smejali. Tudi ne ve, ali je bi! redar tam ulj ne*.
Culi smo tudi. da je nekdo v kavarni ob iivici sv. Kiar»* vrgel .Sočo" ob tla ter se poten« skril, ko je neki pričujoč Slovenec r»-agoval. Ni davno ud tega, ko je neki na; mož v Rastelu čital .Sočo*. Mimoidoč na-itfpoini sinček .avile eolture" pa je pljunil na !;st, ter ga hote! čiiajočemu možu iztrgali 1/ rek.
Novi pojavi „avile eolture"! Pač smejo bi:; ponosni na no ti sinovi Jalinskih* o.', tov !
Nismo se futt, da bi Slovenci trgali !.i«.ke easuike po kavarnah, jih metali ob ila, a!i pa po.sebno ne. da bi jih kdo trgal iz rok t;u Jem po ulieah. V>e to pa so že storili ItaH] mi, in taka „junaika* dejanja ponavljajo
tlldi" sed:lj.
To jo tista .fivilta", na katero se skli-tiijejo vedno in v»'duo. to li«ta toli livali-•-.ma  .rollura!*
Vsak pameten človek se mora pač sme-,.kti, če tisti, ki je v pravem pomenu besede 'baraba, se trka na prsi i^r pravi: .faz '»eni •-in ..-svile roilure* in imam »latinske* pra-di de. L-pa hvala v.a nje! Tisti i.din-ki očetje i.i se v grobu obrnili, ko bi culi, da jih gorska t'akiria?a reicl.unuie va <«•!! 'Zgražali bi \t- tiad postopno/-:., svreih .potomcev" ter o-Ku-no proleritovali proti b-mu, da ti '..udje zlorabljajo njihovo ime.
.Karjola" pa naj si stavi ob tej priliki /oprl vprašanje : d hi so n o i  ,(J a u ne r?"
Iz Oseka tu»m poročajo: Bralno društvo v O.-ieku je imelo dne f«. t. m. letni občni zbor, v katerem se je sklenilo, napravili društveno zastavo, ki bo nosila na jed-nej strani podobo sv. Cirila in Metoda. Med r.bttrovnnjein je buleimi zamorec požrl tri goid. za »Snlski dom".
Ravno isti dan v jutro ob 3. uri je ?.von zbudi! vaščaue in jih poklical na delo. Gorelo je poslopje prav tik bralne sobe. Lfcodu je precejšna. Lastnik je zavarovan pri ,Slaviji*. Hitra pomoč vrlih vaSčanov je ubranila sosedna poslopja pred požaren?.
Pogoretec se imenuje Kan Pag a ne 1. Zgorela >!a mu hram in hlev b*r mnogo krme. udpoMatiet: banke „S!avije" je v sredo pretenil ?-kodo glede na zavarovano saoIo in na pogorele reci po »sem kulantuo v z.ulo-vobnost pogureica m va.Vaisov.
Traotot* v, dekleti. — V Konnmu so pri;eiipreil kratkim nekvgažida Reinho".za 'naš v rrenotku, ko se je hotel odpeljati v Italijo. . ikoder bi jo bi! kreni! v Ameriko z nekim .irkU-toan, katero je- dobil v Galiciji. Vložili so ga v zapor,  dekle  pa  so  poslali domov.
Zgubil Je nekdo uro z verižico od Lijaka na Aj*evici do ^nrega trga v Goviei. Kdor "»>i jo nase! naj se p >lru ii v naše u-pravm'š»vo kjer dobi postavno nagrado.
-SU*bfn*ke mojstre opozarjamo na stavbmski razpis, kateri se :>aknja na zadnji strani danaSnje številke.
Radodarni doneski.
Zif. ,Sohki dom" :
Prejelo naše upravn.: G. And. Draftček, vpok. nadut, v Vrtojbi 8. ebrok gld. 10 — Dr. Haranieiki, obf. zdravnik -2— gld. Au-gu.-t Tam-e. učitelj v Nabrežini gld. 1-— Alfonz Blažko, kaplan v Rihembergu gld. \v ¦• Frane Zavadtav iz Št. Andreža P— gld. Fran Gabrijelčič, avskultant v Sarajevu P — gld. O priliki volitve novega starešinstva nabrali volilci pri Zuanu 10'— gld. Dr. Karol Triiler, odvetnik v Tolminu o'*— gld. Zamorec v Gor. Cerovem požrl 5*— gld. Pri občnem zboru hralnega društva v Oseku požrl zamorec 3*— gld. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Prvačini pošilja drugo četrtletje 25-— gld. Narodna taksa iz Ajdovščina 1,— gld. Gospica Jaki! Natalija iz Kupe nabrala pri botrinji 4*95. gld. Zamorec ,,Pri Zvezdi" 4'12. gld. V krčmi g. Prin-čiča 83 kr, - Skupaj 71*90. gld.
Za »Slogo«;
Prejel denarničar; dr, TuSar v Ročinju 5 gld. —•* Olga Kovačičeva pri Sv. Luciji nabrala gld. P54.
Društvene vesti
»Slovenska Čitalnica" t Gorici priredi v predpustnem Času leta 1899. naslednje veselice: 14. januvarja, 21. januvarja, 28. januvarja, 4. februvarja bodo domače plesne zabave se sviranjem na klavirju. Začetek ob 8. uri zvečer. P. n. dame so na-prošene, da pridejo v domači obleki. 12. februvarja pa bode običajni ples, za katerega se izdajo posebna  vabHa.  K obilni udeležbi
vabi           -•• -----«**^                Odbor.
Vstop je dovoljen »izključno le društve-nikom in na ime povabljenim gostom. Ne-udje, ki žele udeležiti se katerega plesa, naj se obrnejo po ustopnico do katerega odbornika. Prostovoljno ognjegasuo društvo v Sežani bo. imelo v nedeljo 15. t. ni. svoj občni zbor, na kateri so vabljeni vsi drusl-veniki.
Vodstvo ženske podružnice sv. Cirilu Ii: Metoda v »ornberiru je bilo povabilo vse svoje p. n. društveniee k rednemu letnemu občnemu zborovanju dne •>(!. decembra minolega leta.
Toda do istega ni prišlo, ker je bila vdeležba udiuj neverjetno maloštevilna!
Ni loraj prijetno poročati o delovanji nase podružnice za leto IS9S, pač pa nasprotno. Ob ustanovljeni*! društva l. isih!. se je pokazala res prava vnema in gorečnost tukajšnega ženstva v korist šolstvu, tla je isto v že v par mesecih brojilo okolo UH) udinj. Naslednji leti je število naraščalo, a po preteku tretjega ieta jelo vpadati tako, da mu je ob sklepu 1. 1S'.»S. zapretil propad. Priznati se pač mora, da je letos inar-sikatera le s težka sledila svoji dolžnosti »lede letnega prispevka        iu to vsled slabi1 letine
—- a tudi malomarnost in zamorjeno zanimanje za dobro stvar sta pospešila propa-lost društva.
Vodstvu tako pešajočega društva tudi upade pogum, ako mu drušlveiiic podpirajo blagega namena z rednimi letnimi doneski iu s primerno vdeležbo pri društvenih zborovuuph.
Po odpovedi predsednice gospe ,Ios. I! i z j a k o v c, —• katerej se izreka b-ui potom jtresrčna hvala v imenu podružnici1 za neumorno požitovahiost   in  delovanje v dobi
»> let, ..... ni hotela nobena sprejeti predsed-
ni-tva, ker so vsem dobro znane nepremagljive ovire.
K sklepu pa moram izraziti prev.lauo zahvalo ostalim, vedno vstrajočim društveni-r.ini, ki sfi s prvim krepkim  sklepom   ostale
pa
-te
leto    1N«.|S.
. gld. 2S-—
.   .   h!-or.
.   .      4-.H-
. gld. M'\i\)
društvu,   da   se   je   za društveni blagajuici namnožilo
letnine........
pr>dporiliue.......
k teiou še......
katero  je  darovalo   zbrano
starešinstvo dne !S. avg. m. I.
Skupaj
Med ieiom ob raznih prilikah so je nabralo gld. 10-71» kr.. katere je jiodrnžnica odposlala ,Šolskemu »lomu*. — Hog povrni! ..Delavsko podporno društvo" v Trstu priredi %-eiiki ples v soboto 21. januvarja l^.K... v gledališču »Polileama Kos-setti", pri katerem bode svirala pojiolna vojaška godba pešpolka št. '.»7 baron \Vald-••tetten. Pred jjolnočjo plesa! se bode v raznih slovanskih oblekah narodni ples kolo. Pstopnina za osebo 1 krono. - Lože I. vrste 4 i.»ld. II. vrste ;> gld. Začetak plesa ob s. uri zvePer in traja do 1. ure zjutraj. Odbor .jlVlavskega podpornega društva".
Razgled po svetu.
BItšI minister za poljedelstvo «rof Falkenhavn j" nevarno zbolel; bali se je katastrofe/
K   poloJ.aju.         Predsednik   državne
zbornice dr. Perja učič. ji; bil^sklical dne S. t. ni. shod svojih volilcev v .Škofjiloki na Kranjskem. Pripovedoval je o stališču, katero zavzema ,Slov. kršč. nar. zveza" na desnici, povdarjal, da je bolje vstrajati v dose«lanji večini, kakor pa isto razrušiti, ker vlada si lahko ustvari takoj zopet drugo večino, katero pa bi bila Slovanom sovražna, in Se slabejše bi se nam pot»m godilo, kakor se nam sedaj godi, ker vlada bi nas v takem slučaju popolnoma prezirala. Priznaval je, da našo reci stoj;'- slabo, posebno kar se tiče juga ; to pa vse radi tega, ker osrednja vlada obmejnih razmer ne pozna!
Kes je, rečemo mi, da jih ne pozna, zato, ker jih noče poznati. Merodajni fiiniielji na Dunaju bi se bili utegnili že zdavnaj spoznati z našimi razmerami, ako bi imeli za to kaj dobre volje. Toda te ni! Kaj so naši jugoslovanski poslanci stavili že interpelacij, v katerih so pojasnjevali južne obmejne zadeve, ali take interpelacije, kakor zasebne dobrohotne informacije, ¦— vse je bilo pri osrednji vladi bob v steno! Koliko resnice je bilo že pisane po raznih časnikih, ki so naklonjeni resnici in pravici, kateri pa hočejo izvestni krogi na jugu spraviti, ob vsako veljavo, koliko resnice je bilo po raznih interpelacijah, kolikokrat so jugoslovanski poslanci že stavili na laž razna uradna poročila, katerih so se ministerski predsedniki posluževali v odgovorih na interpelacije, zdavnaj Že je morala osrednja vlada posebno v sedanji sestavi, spoznati, da glavna njena opora so Slovani, no kljubu temu je pri nas še  vse pri starem!
Naše reči stoje slabo, je rekel dr. Fer- ! jančič. Britka resnica! In zakaj stoje slabo? Za to, kar pri nas na jugu je tako, da s pomočjo od tam, odkoder bi morala sijati' pravica in resnica nepristransko na vse jed-nako, italijanske lopovščine zmagujejo slovansko poštenost! Le pomislite malo na lopovščine s slovensko mestno šolo v Gorici, s hrvatsko gimnazijo v Pazinu, z dež. Šol. zalogom za Goriško-Gradiščansko, lopovščine, ki se gode v Trstu v mestni hiši, v deželnem zboru, upoštevajte sistem v namestniški palači v Trstu, delovanje v njeni podružnici na goriškem Travniku, potem, no potem pridete do zaključka, da naše reči res slabo stoje, da slabejše ne morejo stati, kljubu temu, da naši poslanci podpirajo vlado v njenih najtežavnejših trenotkihl In ne spremeni se nič m zopet nič 1T
O stičnih razmotrivanjih zaključuje »Edinost":
„Ozirom na te skušnje iz minolosti se torej ne moremo pridružiti trdni veri dra. Ferjančiča, da se večina prav gotovo odloči za nas in da tudi od vlade skoro gotovo ne dobimo neugodnega odgovora. Za naše mnenje govori" minolost, ako nam pa pokaže- bodočnost, da so odpadli razlogi za naš skepticizem, se bomo prisrčno veselili z d.rom Ferjančičem vred.
Za slučaj, da vlada ne bi ugodila našim zahtevam, siavil nam je gosp. poslanec vprašanji: ali naj porušimo večino, ali pa naj se oklenemo iste še tesneje, zahtevajo od nje, naj odslovi vlado ? Govornik je odločno za duigo alternativo. V tem mu pritrjujemo prav odločno, toda s pogojem, da dobe naši poslanci zagotovilo, da večina nasproti novi vladi najde listo energijo, kalen? smo pogrešali do-s e d a j   p o p o l n o m a !
Zaključujemo: mi cenimo v polni meri razlog, da treba vzdržati sedanjo večino, ker bi utegnila priti slabša, ali tudi ta naša večina mora postali za nas brez vsake veljave, ako bi tudi pod njenim gospodarstvom morali trpeli v sedanjih neznosnih razmerah", Zasedanje državnega zboru se prične zopet dne 17. t. m. Za to se navij n vsi listi z vprašanjem, kako bo to zasedanje, ali bomo tavali še nadalje v vedni negotovosti, ali r.e zjasni. V tem pogledu je prinesla dne
11.  t, m. 4{eichs\vehr» vest, da v prihodnjem zasedanju se postavi državni zbor pred alternativo, ali da začne resno delovali za sporazumljsnje med narodi, ali pa trpi posledice. Takoj v počclku se prav energično poskusi, ozdravili parlamentarne razmere.
Ako ne bo povoljnega vspeha, se napravi mir brez vspeha!
Tako dalje, kakor lansko leto, ne sme več- iti. Jubilejno leto je pri kraju, torej sedaj odpadejo vsi tisti prej tolikrat povdar-jani obziri, in potreba je skrajna, da se prične redno delovanje. Tudi med Nemci se počasi pojavljajo izrazi, ki teže po miru, po toli potrebnem redu. Nekateri menijo, da nemška katoliška ljudska stranka je edino sposobna, posredovati mej Slovani in Nemci, ker ona zastopa velik del nemškega naroda v Avstriji, in ker Slovani jej kolikor toliko zaupajo, saj stoje ž njo na desnici.
Narodnostno vprašanje. — Poljski poslanec M a d e j s k y je izdal brošuro o narodnostnem vprašanju, v kateri zahteva, naj se po posebnem zakonu določi, kakošne narodnostne pravice gredo posameznim narodom, ter da naj se natančno določi kompo-tenca državnega zbora, deželnih zborov in vlade glede narodnostih vprašanj, tako da vsak narod natanko ve, kje ima iskali svoje pravice. Pri najvišjem državnem sodišču naj se osnuje poseben narodnostni senat, pri katerem naj najdejo posamezni narodi, vzlasli ako so v kaki kronovini v majnšini, svojo pravico nasproti narodnosti, ki je v večini in nasproti vladi.
Jfa Ogerskem ne bo še miru. Med vlado in opozicijo se vrše pogajanja, ali do kakega sporazumljenja ni mogoče priti, ker opozicija stavi razne zahteve, najprej pa da mora odstopiti vse minislerslvc, in ne samo BanrTy. Nova vlada potem bi ustregla željam opozicije. Težko, da se to zgodi! Morali bi pač najti sredstva, da strmoglavijo opozicijo, toda ta je trda!
Slika Iz ogerske  »bornlcc. — Dne
12.  t. !U. je v seji po odobrenju zapisnika o zadnji seji jeden izmed poslancev začel citati cesarski"reskript iz leta 1848. Predsednik je protestov«!, ali poslanec je zahteval glasovanje po imenih. Zahtevo so drugi poslanci zadostno podprli, in predsednik se je moral udati. Drug poslanec pa je govoril o prepihu v zbornici. Zahteval je, da se imajo zapreti uhodi in naj s e glasuje po imenih o tem predlogu.
Vidi se, da je  p red pusti!
Izjemno stanje t Galiciji. — V kratkem času razveljavijo izjemno stanje v Galiciji po vseh tistih krajih, kjer še obstoji. Najbrže je zato že skrajni čas,
Važna razsodba. — Češki listi javljajo, daje najvišje sodišče v plenarni seji priznalo zakonitost jezikovnih naredb in popolno ravnopravnost obeh jezikov, nemškega in češkega, v celem obsegu češke dešele. Listi prijavljajo tudi besedilo te velevažne razsodbe.
Na Fillpinah ne bo še miru! Poročajo,   da ustaši se zbirajo okoli Manije., in
da mislijo, naskočili mesto. Tudi hočejo zapoditi z otoka vse Amerikance.
Razgled po slovanskem svetu.
Smrtna kosa. t- V Maria Enzeradorfu pri Dunaju je umrla gospa Ana Pukl, rojena Dub, soproga g. Jakoba Pukla, sodnega tolmača in znanega slovenskega pisatelja in novinarja.
6. Puklu naše sožalje!
Ma straža. — Dne i. t. m. so se sestali v mestni dvorani ljubljanski prvikrat na osnovalnem shodu izbrani odborniki. Piišlo jih je 30, nekateri, ki niso došli, so se pismeno ali brzojavnim potom opravičili. Od izvenkranjskih odbornikov so došli dr. Trinajstih iz Pazina. A. Gabršček iz Gorice, J. Podgorc in J. Rozman iz Celc?ca, Drag. Hribar in A. Relemina s Štajerskega.
Začasni predsednik, svetnik in drž. poslanec V e n c a j z, pozdravi došle odbornike, želeč, naj se volitev odbora tako izvrši, da bo načelslvo moglo s složenim delom kar največ storiti v važne namene društva »Naša straža",
Začasni tajnik dr. J. Brejc na to poroča o dosedanjem delovanju začasnega odbora.
Iz tajnikovega poročila smo posneli sledeče:
Društvo ima 88 ustanovnikov, 292 red • nih članov in 31 društev. Ustanovnim) seje nabralo 2920 K., udnine 438 K. 50 beličev, društva so prispela 320 K., daril je društvo prejelo 88 K. 10 beličev, za pravila 80 beličev. Vseh dohodkov skupaj 3767 K, 40 beličev. Izdatkov jo bilo 18 K. 38 beličev, denarno stanje 3749 K. 2 beliča.
Volitve v pravni, v gospodarski in informacijski oddelek so se vršile soglasno, V pravni in gospodarski odsek je voliti po 15 odbornikov, vsi drugi odborniki so člani informacijskega odseka.
Kot odborniki pravnega oddelka so bili izvoljeni med drugimi: dr. A. F e r j a t. č i č, državni poslanec v Ljubljani, dr. G. G r o-g o r i n, odvetnik v Trstu, dr. Konrad J a~ n oži č, odvetnik v Voloski, dr. D. Maja-ron, deželni poslanec v Ljubljani, Luka Svotec, c. kr. iotar v Liliji, dr. D, T rili a j s t i d, odvetnik v Pazinu, dr, H. T u m a, odvetnik v Gorici.
Kol odborniki gospodarskega oddelka so bili, potem, ko sta se gg. Ivan Nabergoj zaradi slabega zdravja in dvorni svetnik Šuklje pismeno izjavila, da ne sprejmeta mesta odbornika v gospodarskem odseku BNsše straže", izvoljeni med drugimi: dr. Janko Brej c, odvetniški kandidat v Ljubljani, dr. J. K. Krek, državni poslanec v Ljubljani, dr. M. L a g i n j a, državni poslanec v Puiju, Fr. M u r i, deželni poslanec na Jezerskem, Fran Po v še, državni poslanec v Ljubljani, Fr. Robi č, državni poslanec v Gradcu, J. Roji c, kurat v Bilju, dr. Fr. R o s i n a, deželni poslanec v Ljutomeru, J. V e n c a j z, državni poslanec v Ljubljani, dr. Ivan Š list erši č, odvetnik v Ljubljani.
Vsi ostali odborniki se izvolijo v informacijski odsek.
Vsak odsek si na to izvoli svoje na-čelništvo.
V informacijskem odseku je bil izvoljen kot načelnik župan Ivan Hribar, ki pa je vkljub temu, da je bil dvakrai soglasno izvoljen, izjavil, da volitve ne vsprejme, rekoč, da ima druzega dela preobiio.
Na to je bil načelnikom v informacijskem odseku izvoljen dr. K r i s p e r, tajnikom 1^, S m o i n i k a r in drugim tajnikom Josip R o z m a n.
Ta glavni odbor devetero članov je izbral iz svoje srede za načelnika dr. I. Š u-steršiča, za namestnika dr. Krisperja, za glavnega tajnika dr. Brejca i« za blagajnika L. S m o i n ? k a r j a.
Po še nekaterih govoril je bil shod zaključen na običajen način.
»Naša straža* —Daljni ustanovil i ki med drugimi: dr. Sitne Kurelič v Pa:<inu, Lambert Einspieler, državni poslanec, stolni školaslnik v Celovcu, 50 K, Nedok, em. profesor ' v Krakovem, 50 K, prof Božidar Stiftar v Kalugi na Ruskem, 10 K.
Med drugimi darovi: g. dr. Konrad Ja-nežič, odvetnik v Volovski, 10 K, dražba škatijice G. M. žveplek v .Kal.. domu» 5 kron 40 vin., g. F. Ilešič, prof. na učiteljišču v Ljubljani, poslal zbirko vesele družbe pri g. notarju Otonu Ploju 14 Krois,
Kdo podari ali po nizki ceni *Naši straži* proda rabljivo "VVertheimovo blagajno?
Nov hrvatski šaljiv list z imenom ^Stršen"   je  začel letos  izhajati v Zagrebu.
Izhajal bodo po 2 krat na mesec. Prvo Številko je prinesla v prilogi »Hrvatska Domovina".
Književnost
Was Ist uiis Goldi Tako je naslov knjigi, katero smo dobili z Dunaja. To vprašanje »einc Studie viber die kapitalistisehe Wirtschaft der Gegemvart« pisatelja Jos.' Rechmanna. Knjiga je razdeljena na 5 poglavij in sicer 1. Das Geld j 2. Das Capital; 3. Das Capital und die Arbeil s 4. Daa Capital und der Slaat: 5. Das Capitafnnd die? Weltwirtschnft,
Že po teh naslovih zaglavjern je razvidno, da knjiga je zanimiva. Dobiva se na Dunaja VII/2, Lerehenfeiderstrasse Nr. 15. Cena je zaznamovana „1 Mark (!)" Geslo knjigi se glasi: „Gel<i knechlet, Geld ent-knechtet: Jedenfalls envirb etncs, denn hast du keines, so vrandelst Du ais ein Todter unter Lebenden (Fr. S. Krauss.)
Rcsla, paese, abitanti parlate, (saggi di letteralura popolare). Lani je izšla v laškem Vidmu ta knjiga, katero je spisal znani dr. Giuseppe Loschi. Pisana je povsem objektivno, stvarno, in posebno moramo pohvalili pisatelja, da se sklicuje in naslanja na I. Baudouina de Courtenava, ki je temeljito proučil Rezijane in svoja ločna opazovanja tudi obelodanil.
Zalo laščine zmožnemu občinstvu knjigo priporočamo. Dobiva se v laškem Vidmu, v Krakovem in na Dunaju. — Tudi „Slovanskj' pfehled* po Baudouirm de Courtenava se pohvalno izraža o knjigi.
Seidcn-Bamastc 75 Kr.
ltis 11. M*65 p. Mel. — sowie sehworze, weisse und farbige Hennaberr; ~ SeEde von 45 kr. bis fl. M-fiii p. Mel. — in den modernsten Gevveben. Farben und Dessins. An Prtvoto porto-und Btenerfrel insHaus. Muster um^eliend.
O, IIflMnebergr's St-iden-Fnbriken [k. u. k. Ilofl.] ZORICH.                            (*»)
Javna zalivala.
Gospodii Frana Wilhe1mn, lekarnarju.
Neunkircben, Spodnje Avstrijsko.
Da stopam v javnost, je le radi tega, ker se i*ulim dolžno izreči gospodu VVilbelrnu, lekarnarju v Neunkirchen, najsrčnejšo zahvalo za učinek, katerega mi je napravil njega Wilhelmov Laj pri mojih revmatičnih bolečinah, in da opozorim na ta čaj vse one, ki trpijo na tem grozovitem zlu.
Nemogoče mi je naslikati bolečine katere sem trpela ^kozi eela 3 leta o vsaki vremenski spremembi in katerih se nisem mogla oprostili ne z uporabo zdravilnih sredstev, ne z uporabo žveplenih kopelji v Uaden-u pri Dunaju. Cele noči premetavala sem so po postelji, tek se je vidno krčil, izgledala sem žalostno in moči so pojemale.
Po 4 tedenski uporabi Wilhelm-ovega čaja oproščena sem biia bolečin in sem še sedaj, dosiravno ne pijem čaja že C tednov, in telesni stan se je poboljšal. Prepričana sem, da vsaki, ki se žaleče o slični bolezni do tega čaja, blagoslo.ijal bode izumitelja istega, gosp. Frana WHheIm-a.                                        HI
S posebnim visokim spoštovanjem grolica Bntseliln-Streitfeld, .soproga podpolkovniku.
Stavbinski razpis.
Za zgradbo
nove ljudske šole v Postojni
se bode oddala izvršitev sledečih dol z oskr-bitviio vsega pripadajočega gradiva:
1.  Zidarsko delo, proračun, na gl. 29.023*60
2.  Kamnoseško delo    „        „    „     2.079*35
3.  Tesarsko delo        „        „ , „     2.740*85
4.  Strešno delo          „ *      ,    9       828—
5.  Kleparsko delo    .  „        „    „       79G*30
6.  Dobava železa       „       „    „     3.176-80
7.  Dobava kamenine  ,       „    „       312*70
8.  Mizarsko delo       ',        „    „     4.247-80
9.  Ključavničarsko delo       ,    „     1.874*50
10.  Steklarsko delo      „        „    „       61912
11.  Pleskarsko delo „        „    „       485*— 12,.naprave za kurjavo „        „    „     1-430*— 1?,. „ „ ventilacijo        „    „        204*— 14 Slikarsko delo ..       „    „       410*— 15; Tapetarsko delo .        „    ,        161*60 16. Mehanično delo „        „    „        182*— 17'. Za nadpisne table „        „    „        107*—
Skupaj gid. 50.178*62 Stavbeni  načrt  in proračun   stroškov, splošni in posebni stavbinski   pogoji so razloženi v občinski pisarni na vpogled ter se bode stavba na podlagi istih oddala.
Ponudbe naj se torej raztezajo na vsa dela tega razpisa.
V  varnost vzdržanja ponudbe ima se taisti pridejati varščina v znesku 2500 gld. v »gotovini hranilnih knjižicah ali pripravnih vrednostnih papirjih, ki se računajo po kurzni vrednosti, vendar ne nad nominalno vrednostjo.
V  ponudbi se ima navesti v številki in besedah ponudeai znesek oziroma popust na proračunjenih zneskih.
S kolekom 50 kr. koiekovane zapečatene pismene ponudbe imajo zadržati ime. in priimek, bivališče in dan ponudnikov ter izrecno zagotovilo, da pozna ponudnik vse določbe stavbinske oddaje in da se zaveže za slučaj izdražbanja isle natančno izpolnjevati in da prizna tudi pravico krajnega šolskega svela do izgovorjenih konvencijonalnih kazni.
Tako urejene pismene ponudbe naj se označijo od zunaj na zavitku poleg naslova kot »ponudba za šolsko stavbo"'.
Ponudbe se iinaja poslat! zadnjič do 5. srecana 189«. na podpisani krajni šolski 8*fet, kateri si pridržuje pravico, odlo-Citiisni s& eno ali drugo vloženih ponudb.
Krajni šolski svet v Postojni
dne 5. januvarija 1899.

Dohroznana gostilna
ANTG^A VODOPIVCA
pri
S prGEOGiŠGi, katera toči pristna bela m črna
vina iz Vipavske doline.
Kuhinja domača z okusno pripravljenimi jodini.
jgy#^^^^^^^^r#^^^^^,#^^^,^^^?»
Ivan Premrou
tpgovee z jedilnim blagom
v ulici Par car štev. 10 (v Podturn«) v Gorici. Priporoča  se  p.   n.  slovenskemu   občinstvu v Gorici in z dežele.
Obljubuje točno in hitro postrežbo.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi Raštelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za hrojaše in čevljarje.
Sveti ujieo. — Itožnl TeneL — Mm§ii« knjižice.
lišna obuvala m vse leine čase.
P«, sob nos t:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najliolj«.  i->ktl>lj.-na z:ibi«.-a /a  kramari««. krosnjarje. prodajaln- jtn -•»•jmih in tr-iih ter na ili-ži-li.       t :;*»   -1
v Semenlški ulici štev. 8
1.!^;h» 7,.'.\i<;u z tzdslovafnico tehtnie rame-vrfttnih sistomov in viiln«, v V\'.r:i ;;:¦.;.Vi,t-ia vsa naročila, hi spadajo v to stroko. !>.>!- u;.,-
i'.t!ri'jc    i'\   ;.u    '.i^jCi;,'^   ((•!)!     Ui'f»'t» H<'i:    u    \IX: "• -tU' In
«l.-:«i a...... .l.i'i ^...i...  ?..1j,.i:,.'.s.. v S!.  Ati,'!..?.'!, L..'i
.-otii .z.Irlj.1 ..u;-: k.» i-Ij-hi.«..
1 r.-.z-td i:.i   v   t!i.!t.n.;.'ii«>   (.i,-jir.»m ¦.•..iLdU-rn.«
Ii:i,--'> glavno zalogo kolas prvih a mar i-fcanskih sistsmov, k-itnu •,. pripoitnana najboljša.         V. ili«.   |.t:|.i-atl,i-n   ».t i/.w*.i'"V  m- h.-b-i
KAUOL KOMKL
¦U„.A«.A„a-A 2llill«llttta: IIOII. ^m.km,kmkmk\
LINlMENT. CAPSICI COMPOS.
iz RIchterjeve lekarno v Praj?i pripozi;:.»no U>t izvrstno bet u^lašujofa mazilo; ?a cern> 40 kr., 70 kr. in 1 *>kl. st- (it.bi \iu vsoii lokarnali. Naj st* /alitcva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo \cdi\» k- v orlir, steklenicah ^ naM> z.'.^'it::o znamko, s »Sidrom" ¦•.¦mrcf.iz R iriiTEKJK V K lek.-riK- in vzame kot originalni i/ilclck te tako sfcktciiiro, ki jo previdena s to zaši-itau znamko.                                          P^^*H
Richterjcva lekarna Bpri zlatem leva"  f "f"!'
"iuniir
V Carici — Rimska ulica 14-16    V Carici
Pnsila;a!ri:«*a
c-lina inHi-titlfn-i popravljal nlvn
L&fj bivalnih strojev.
Brez konkurence! V ¦.¦a!«--: .^.> na-haia li.Mi Sl»0 "-ivaluiti stroii-v u. pr. ;ia i-t-v-ijarc. kriijuf.' iti iiv!Ij,-. V'A str«»ji za ?i\iV >¦<¦ viiui'.- n,l -•:«(. ;;j naprej.
V 7.ilv/t in.ala tncit dvokolesa, puške i;i samokrese.
UU e r t h e i m o v i
"    tivaini stroji.
dnevni ras zu |>»>.kn>njo. r> letna jo^iiumio junirciije,
tiSnjo n>> u«(ku;":^. k.l p   i;....
.v.-. >*.ijn<> «!iri>htr.o olueva-w  _        jrinsLvotti l»rL-s zar.io-.riikm-.
|r.;Uu j« |.fmi.i.f Z\ |:olo\icif o.'.-|lia'j*.ci <i! «.en. ki s»> iktip^i-o *>!»:-.P.-..,:„e 2a ,,1-vt- fabrikate.
(i2ii;»'o že \Verth(/im!,r-Tri|ilex .                 (Nov -»alcnO?
j NiJhntasrliineH Versand • Hnus STRAUSS ^SwTmimmm^\\^iir IV. Mnri-Mretlienstrasse li. ai,ju po.-pa je jako zadovoljna z Werthei-inovmi *..ivaln;m slrojtm, kateri je dobila od Vas. Lahek tok, lnez ropota, k-jio delo, jednako, če &e šiva moenojšo ;>li slabejSe blnpo. vse to je vredno obaulnviini' , Originalni riinperjev stroj mojejra -.osedu, ki ^e stal na obroke -.-Id. 8.V--ni prav nii" boljši,^ — Z najboljšo zahvalo in s spoštovanjem                         Ferdinand Menz,
ls*ozd. uradnik. \ares (Bosna) 27. sept. I8t>8.