Številka 100.
TRSI, v četrtek 9. aprila 1908
Teuaj XXXIII
IZHAJA VSA - I DAN.
•b nedeljah in praznikih ob 5., tis ponedeljkih ob 9. zjutraj
F vujJfse Sterllke se prodajajo po 3 nvč., (6 atotink)
*	rtr.reih tcbukarnah v Tr»tu in okolici, Ljubljani, Gorici,
*	*nju, Srt. PcUa, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu,
AjčavSčiui, Postojni, Dorahergu, ScIVanu itd. O lasi so računaio na millmetro v 5iroko««ti ece tviouc. CENE : Trgovinske ia cbrtne oglase po 8 stot. mili-atef.er, ostriti te, zahvale, pOBlasice. oglase denarnih zavodov !• 20 *t. mm. Za oglase v teksta liata do 5 vrat 20 K, vsaka na-đmljna vr^ts K '2. Mali oglasi pe 3 stot. beseda, najmanj pa ID ptot. — O^lfiBo r.prejema _Icperatni oddelek uprave iLdinoetj". -- Plačuje se izkljn^no le upravi Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moć I
.VABOĆNINA ZNAŠA
za vae leto 24 K, pol leta 12 K, 3 meneče S K —, b-n&roČba brez doposlane naročnine, se uprava ne oaira
laiaiilia la Hdeiitfo liiails .EdUosil' tutfl :tt!9kliol^*20f }olle:a S 5
Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankova • j
pisma se ne sprejemajo ln rokopisi s« ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati ua upravo 1s<j;* UREDNIŠTVO: ul. Glorslo Oalattl 18 (Narodul I Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Las« 1 konaorcij liata „Edinoatu. — Natisnila tiskarna konaorci » liata „Edinost" v Tratu, ulica Giorgio Galatti it.
- Pofitno-hranllničnl račun St. 841*65?. -
... Telefon itev. 1187 — ■ ■.
BRZOJAVNE VESTI.
Cesarjera Velikancd.
DUNAJ n. „Fremdenbatt" javlja, da se cesar za Velikonočne prazn ke pod* t Wallsee k nadvojvodi Prani Sfclvatorju ia nadvojto-dinji Valeriji, a*£; i kćeri. O^sar ca odptije tjakaj a pifrb&im vlakom dne 1*. t. m. Ako bo ugodno vreme. oarane cesar v \Vallsee-ju 8 dni in ar povrne Da Dunaj še le v torek 91. t. m.
Gleda diugih poto?anj cesarjevih ri določeno ničesar. Ni že znan^. kfdaj ae poda cesar v Prugo. Vaekako se bo ruudii tamkaj več dni ter si i^asti ogledal razstavo. V Ischl pojde, kakor navadno, zadnji teden meseca junija.
y Profesor Mraeek.
DUNAJ 8. Danes je takaj umrl vseuči-liščni profesor, d/orni svetnik Mraeek, C. in kr. eikadra v Alžirju.
ALŽIR 3. Generalni guverner Joucart je prired.l obed na Cait kontreadmiralu Zieglerju in častnikom avatroogrsko etkadre. Zvečer bo na avatroogički admiralski ladiii v sprejem.
Baron Hauch v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 8. fOgr. biro). Hrvatski ban baron Rauch je dospel semkaj ter ie imel predpoludntf :: minhterskim predsedni-' kom posvetovanje. Kakor se govori, ni piišel karon Raueh semkaj radi političnih, marveč izključno radi fiDancijelnih stvari. Nove volitve ia pruski deželni sbor.
BEROLIN 8. Minbterstvo aa notranje stvari je določilo volitev volilnih mož za pru tke poslansko zbornico ca 3. junija, in po potrebi naslednje dni, volitev poslancev pa na 16. junija in po potrebi naslednje dni. Požar.
BUDIMPEŠTA 8. V veliki občiDi Zorro »e danes zjutraj izbruhnil požar, ki se ie vsled viharja naglo razširil ter upepelil »6 hiš in 40 gospodarskih poslopij. Posestniki niso bili večinoma zavarovani.
Asquifh vsprejel sestavo kabineta.
PARIZ 8. „Agence Havas" poroča iz Biariitze, de je Asquith imel več posvetovanj e kraljem Edvardom in da je konečno vsprejel sestavo kabineta.
PARIZ 8. „Agence Havas" poroča iz Biaritza : Kralj Edvard in zt-kladn: kancelar A«<juith sta se sporazumela glede t:m*ljnih načel vladnega programa. Attjuith sestavi dc-tinitivno miniateriko listo še le v Londonu. Afijuith se vrne v London jutri zjutraj. Kralj Edvard se poda dne 15. t. m. v London, da se naslednjega dni udeleži seje tajnega svet*.
Valeški princ v Parizu.
PARIZ 8, Predsednik Fallieres je danes priredil obed ua čast princu in princesinji Valeški.
Večerja na nemškem poslaništvu v Parizu.
PARIZ 8. Na nemškem poslaništvu je bila sinoči večerja, na katari so b.li minhter-fcki predsednik Clemenceau, pravosodni in poljedelski minister, poslanik Cambon, ter Španski in italijanski poslanik itd. Po večerji j« bil slavnostni vsprejem.
Zemlja se je sesula,
PARIZ 8. Iz Bordeauxa javljajo, da se je v kamenolomu v Cazalsa vsled silnih nalivov sesulo mnego zemlje. Trije kmetje so
bili usmrten;. pet jih b lo pa zelo polko-dovano.
Markiz Pallavicinl na dopustu.
CARIGRAD 8. Av»troograki poslanik markiz Pallav'cini je danes odsei na triteden )
ski tlopust.
Bubonska kuga.
UMA 8. Tukaj in v ve3 diugib prista- J liscih republik« Peru je izbruhnila bubonska kuga.
Spremembe v angleikem kabineta.
LONDON 8. -Dai!y Cronicle" poroča, da se izriše brikone v kabinetu naitopne sprememb? : Lord Gecrge prevzame kancelar-stvo zaklada, Jlarl of Cre?e kolonijalni urad, Churchill trgovinski urad. Lord Tweedsmo»th postane lord predsedaik tajnega »veta, M*e Kannan pa lord adruiralitete.
Aretovanja v Lizboni.
LIZBONA 8. Mtsto je Ša vedno zasedeno cd čet. Aretiranih 30 bilo nad 400 o=eb. Vse $0 odvedli v trdnjavo, kjer je bivši diktator Frar.co zapiral republikance. V noči cd ponedeljka na torek je mestna soarga, ki je mislila, da izbruhne splošna ustaja, iz predmestij priftia v središče mesta ▼ nadi, da bo ropala" in plenila. Sodrga, ki je t prvi vrsti kanila napasti prodajalno draguljev, je bila oborožena z noži in revolverji. Toda vojaki so dospeli §o t pravi čas. Vsi zapori so polni. Republikanska stranka z*htova v stvari strogo preiskavo.
LIZBONA 8. Današnji dan je minul prilično mirno. Doslej je bilo aretiranih 500 do G00 oseb, ki «o v*e odvedli v tvrdnja70 Caxopias, kjer se pridne proti njim preiskava. Tudi za danainjo noč 10 izdane stroge odredbe.
Norveftki stortrinff.
KRI3TIJANIJA 8. Stortiog je vsprejel s 65 proti 55 glasom resolucijo, naj sedanja 1 vlada z ozirorn na okolščine o3tane še n*-, dalje na krmilu. Vit da je tej resoluciji pri-, trdila,
Dogodki na Ruskem.
Črnogoreki knez v Petrogradu.
PETROGRAD 8. (Petr. brz. agencija.) Semkaj je dospel črnogorski knoz Nikola. Na kolodvoru so ga pozdravili veliki knez Vladimir, njegove hčere in unufei. S kolodvora se je knez z ve»ikim knezom odpeljal v zimsko palačo, kjer se je nastani!,
CARSKOJE SELO 8. (Petr. brz. ag.) Crnogorski knez Nikola je predpoludne dospel semkaj. Na kolodvoru ga je V3prejel car Nikolaj.
Rusko poslaniltvo v Tokiju.
PETROGRAD 8. Državni svet je odobril predlogo vsprejeto od dume, ds od poslanstvo v Tokiju povzdigne v poslaništvo.
Avstrijska poslanska zbornica.
DUNAJ 8. Predsednik se je v toplih besedah spominjal pokojnega poslanca Kaiser-ja.
Zbornica ie na to pričela razpravo nujnega predloga glede takojšnje dehaitifne-reiitve vl&daega načrta tičočega 6ts ustanovitve ministarstva za javna dela.
Proračunski odsek.
DUNAJ 8. Proračunski odsek je vsprejel poglavje „srednje šole" ter z 19 proti 9 glasovi resolucijo krfičanskosocijalnega posl. Sckmida, ▼ kateri se poživlja vlado, naj po izveduje, kako bi se številno razmerje Židov-
PODLISTEK.	51
KAZAKI.
Kavkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ.
„Falot!" je rekel stric Jeroška in izpil svoj čaj iz svetske čaše. Kaj, ali mu res misliš plačati šest rabljev ? Kdo je to slišal ? Najboljšo izbo v vasi dajo za dva rublja. Ta beštja ! Dam ti jaz svojo za tri rublje."
„Ne, že ostanem rajši tukaj,u je dejal Olenin.
„Sest rubljev! \eumen denar ! O jej !" je odvrnil starec. „Vina daj, Ivan."
Ko sta bila malce pozajtrkovala in izpila kozarček žganja za na pot, sta stopila Olenin in starec okoli osmih zjutraj na cesto.
V dvoriščnih vratih sta naletela na zaprežen voz. Obvezana do oči z belo ruto, v bešmetu vrh srajce, v škornjih in z dolgo šibo v rokah, je Marjanka vlekla vola za vrv, ovito jima okoli rogov.
„Sladko dekletce," je rekel starec in delal, kakor da jo hoče prijeti.
skih in krščanskih srednješolcev spravilo kolikor toliko v sklad s pravim številom prebivalstva, Posl. dr. Korošec je najodločneje zahteval, da se v slovenskih deželah ustanove slovenske srednje šole. Od ek je pričel potem razpravljati poglavje „o ljudskih šolah".
Ogrska poslanska zbornica.
BUDIMPEŠTA 8. Zbornica je razpravljala tretjo toiko načrta glede reforme poslovnika.
Pos'. Jurij Nagy se je pritožil, da mu je včeraj podprcdi. Rakovszkj odtegnil besedo.
Posl. Kmety (atranka neod?isnosti) je predlagal spremenitev tretje točke kjer se ima pa izključiti nujnost : in sicer ni razpravi skupnih stvari z Avstrijo, pri razpravi stvari, ki se jih ima rešiti sporazumno z Avstrijo in pri razpravi prediog tičočih se določitve in dovolitve rekrutnega kontigenta.
Minister za notranje 6tvari grof Audrassjr je izjavil, da namerava predlog Emila Nagy-ja že unaprej izključiti od nujnosti vojaška vprašanja. Predlog pa ni glede te točke prav srti no stiliziran, tako da ni prav razvidno je li od nujnosti izključena tudi rekrutna predloga. Radi tega se strinja s predlogom posl. Kmelv-ja. ki določa to v povsem ja3ni obliki.
P03J. Jurij Nagy je rekel, ia je zasluga neodvisne levice, da je posl. Kmet}- uložil svoj predlog in da je minister za notranje stvari temu pritrdil. (Živahna pohvala pri stranki neod\isnosti.) Govornik je izrazil željo, naj bi sc vsa vojaška vprašanja in tudi stvari samostojne ogrske banko iiključile od nujnost*.
Razprava je bila nato prekinjena. Sledila je razprava interpelacij.
P03I. Polit (Srb) je utemeljeval svojo interpelacijo glede trgovinske pogodbe s Srbijo.
Ministerski predsednik dr. VVekerle je nato interpelacijo odgovoril, da je trgovinska pogodba a Srbijo ze podpisana in da je isto že podpisal tudi ogaki trgovinski minister. Vlada namerava predložiti zbornici to pogodbo, čim bo otvorjeno novo zasedanje. Glede vprašanja zabalkanske železnice jc mi-nisterski predsednik rekel, da odgovori na to posebej. Ogrska zavzema glede balkanskih železnic stališče, da ne bo ovirala nikakega stremljenja, ki ima civiliz&toričen značaj, in ki zamore le povspeševati namen, za katerem stremi tudi Ogrska: radi tega tudi nismo protivni balkanskim železnicam.
Odgovor mmisterskega predsednika je bil enoglasno vzet na znanje.
Nato je posJ. Nagv utemeljeval svojo interpelacijo glede prisežne formule tajnih svetnikov.
Ministerski predsednik je izjavil, da ni pri odlikovanjih z redovi nikake prisežne formule. Tajne svetnike se sicer zapriseže, a dotična prisega jo sestavljena na latinskem jeziku. Poslanska zbornica naj je osvedočena da ni v tej prisegi ničesar, kar bi bilo v na-sprotstvu z našimi pairijotičnimi čutili oziroma s katerobibodi politično stranko.
Odgovor ministerskega predsednika je bii vzet na znanje, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja jurri.
Istra in novi volilni red.
(Dopis iz Istre.)
Da ne pride, do česar bi moralo priti po naravi in kar je v Dalmaciji žo prišlo — da ne ozeleni rastlina, ki ima po vsej zemlji
Marjanka je zamahnila po njem s šibo in veselo pogledala oba s svojimi lepimi očmi.
Oleninu je postalo še veselejše pri srcu.
„No, pojdiva, pojdiva!je rekel in vrgel puško na ramo; čutil je na sebi dekličin pogled.
„Hi! Hi!" se je raztegnil za njim glas Marjankin: in takoj zatem je zaškripal voz.
Megla se je bila deloma vzdignila in razkrila mokra trstena slemena, deloma se izpremenila v roso, ki je poškropila pot in travo okoli plotov. Povsod se je kadilo iz dimnikov. Ljudje so hodili iz vasi — ta na delo, ta na reko, ta na kordon. Lovca sta stopala vštric po vlažni, s travo porasli poti. Psi so, mahaje z repi in oziraje se na svojega gospoda, tekli na straneh. Mirjade komarjev so plesale po zraku in spremljale lovca, pokrivajoč jima hrbet, oči in roke. Dišalo je po travi in gozdni vlogi. Olenin se je neprestano oziral na voz, na katerem je sedela Marjanka in s šibo priganjala vola.
Dokler je šla pot za vasjo, po pašnikih, se je Jeroška razgovarjal. Ni mogel pozabiti praporščaka in je venomer zabav- j Jjal čezenj.
„Pa zakaj si tako hud nanj ?* je vprašal Olenin.
„Skopuh je: Ne morem ga trpeti. ,.Kadar crkne, mu ostane vse tu. Za koga grabi? Dve hiši je sezidal. Drug vrt je svojemu bratu odžrl. In potem tudi pri pisarijah, kakšen pes je! Iz drugih vasi prihajajo k njemu, da jim napravi pisanja. In kakor kaj napiše, tak gre stvar tudi po volji. A za koga mu treba grabiti ? Saj sta samo fantič pa dekle: to omoži, pa ne bo nobenega."
„Torej hrani pa za doto," je rekel Olenin.
„Kako doto ? Dekle vzame vsak tudi brez dote. dekle je imenitno. A on je takšen zlodej, da jo če dati povrh še bogatemu. Veliko poročno darilo če iztisniti. Tu je kazak Luka, moj sosed in nečak, vrl dečko, ki je Čečenca ubil; ta jo že dolgo snubi. A mu je še zmeraj ne da. Ima ta izgovor in drugega in tretjega; dekle je premlado, pravi. A jaz vem, kaj misli. Hoče, da bi mu nosili v hišo. Kak vrag je bil zdaj zaradi tega dekleta! A vseeno jo zaroče z Lukaško. Zato ker je prvi kazak v vasi, džigit; Abreka je ubil in križec bo dobil. 1
(Dalje.)
' razpredene korenine in katera kali se aauio umetno odtrgavajo in povrhu plejejo, v korenu pa je ni možno i-ruti in zatajiti : — zato in edino zato so današnji orači na upravi naše dežele, seveda po potu na okrog v podobi inicijativ1 z Dunaja, izkopali jark<a in zgradili plotove.
Nu, rastlina bujno rasel Nič je ne zavirajo gosti nasadi v zakonito omejenih okrožjih. Zeltna trava je vkorenjena tudi v navedenih nasadih samih.,.
Ni drugače. D.agi bratci Lahi, priznajte, da nimate izključno laškega ozemlja v Istri! Priznajte, da ste povsedi pomešani se Slovani ter da le tu pa tam stoji kako mestece, kjer je našega življa premalo, da bi mu dajalo barvo narodno mešanega mesteca !
Slovani Istre 10, kakor človek, ki si zalaga drobne grižljaje ter počasi prebavila in se — nasiča ; Lahi pa so kakor človek, ki sicer, ne da bi bil lačen, zalaga debele kose, pa jih ne more zgrizti in prebaviti.
Oglejmo si laški kmečki volilni okraj l Po vsej Istri in na otokih so mu naprauli meje in nasade. Poglejmo si sedaj sestavine :
1)	O 11 r a bodi, da-si so skoraj vse hiše po vrheli od Starih Miij mimo Legine šole do Hrvatino> v resnici slovenske.
2)	Lazaret, to pa je že debeleji prigrizek. Izločili so sicer Pobege in Cezarje, obdržali pa so popolnoma slovenske Brtoke, Farancan, Trban, sv. Marko. — No, bedi tudi to!
3)	Za Piran velja isto kakor za Lazaret : pomešan narod z našimi otočići pri
jStrnjanu, pri Luminjsnu in v dolini proti j Kor tam.
4)	S a v u d r e. Oglei si potnik iz vlaka, : kako so oblečeni kmetje in pastirji, ki jih j vidiš tu okrog: altroche čisto laško ozemlje.
Sedaj pa js „triurni" !
5)	Ves bujski sodui okraj so ! priklopi i laškemu okrožju, le Krašico »o ! izločili.
Tu, tu, je nevarnost, da vzame Italijanom s časoma sapo, da sc zadavijo. Poglejmo si narod po vaseh, ne v knjigah, po ljudskem štetju :
I a) Materada js uaša, četudi ima Legino šolo ; I b) sv. Lovreč je naš ; c) Brtonigla je ve i i-nom naša ; č) Novavas, zastopan je naš element močno ; d) Momjan, namešan ; e) Skuria je naša ; f) Merišče, naše; g) Kuberton in h) Šterna, popolnoma naši; i) ZavrŠ;e. večinoma ; i) Grožnjaa velikim delom naš.
Ob tej priliki bodi omenjtno, da se je v Kubertonu, v Šterni in okolici rabila nekdaj glagolica; da se jo v cerkvi kubertonski našel starinski križ bizantinskega sloga, ki bi vteguil izhajati še iz dob svetih apostolov slovanskih in da .je v cerkvi v Šterni se glagolskih vdolbenili napiiov, posebno na krstnem kamenu. Glagoljanje je zatrto; ni pa zatrt še narod naš tu okrog.
6)	Vižinads, mari res mislijo naši sosedje, da samo selo Ferenei 03tane nam ? Naj se le počnejo zavedati sedanji „Lahi", katerega naroda so! — Isto velja o
7)	k v, N e d e 1 i i in deloma o
8)	Vi s n j a n u.
Debel grižljaj pa so zopet :
9)	T a r.
10)	V bregah (Vab iga) in
11)	Fra ta, kjer se govori skoraj izključno „po slovi'uski".
12)	Funtano ia
13)	V r s a r , nista izključoo laško ozemlje.
14)	Vale, istotako ;
15)	Sv. V i n č e n a t pa je maleakoBtni otoček v sredi naSih „posesti", ki pa nima pomena, ker iatotako ni čist.
16)	F a ž a n,
17)	G a 1 e ž a n in
18)	Sisan, imajo tudi „nesrečo", da vsebujejo slovanska sela. kar velja tudi o
19)	Nerezinah, o
20)	O s o r u in o
21)	Čolniškem (Nunskem),
Pri kraju smo. To je laško ozcnvie kmečkega volilnega okraja in na tem oženju sta dva občna volilna okraja, s privzetimi mesti.
Oba občna volilna okraja ostaneta laška posest, ker so Lahi politično zreleji in so merodajna pri tem mesta. Drugo pa je 3 a kmečki okraj. Le malo, malo zavednosti je treba te» elovenskim „Lahom" in laiki kmečki okraj js — bil! Vse zastonj ! Lahi nimajo svojih kmetov, pa jih nimajo. Imajo meftčane, ki kmetujejo okrog mest, a stanujejo ▼ mestih, tako, da se drugi stanovi po mestih kar poizgubljajo in so mesteca prave velike kmečke zadruge".
Prihodnjič še o drugih laških okrajih !
Stran II
»EDINOST« štv. 100
V Trstn, dne i), aprila 1908
Cesar Viljem čestital Bu1owjI
Iz Berolina javljajo, da je cesar Viljem poslal knezu Biilowa posebno priznanje in čestitko, ko je nemški državni zbor v debati o zadružnem zakonu vsprejel znane jezikovne paragrafe. Cesar zove ta čin narodnim slavnostnim dnem.
O tem jezikovnem zakonu je izrekla svojo obsodbo vsa civilizirana Evropa, a v nemškem državnem zboru 3ainem so padale tako ojatre besede proti politiki nemške vlade, kakor jih morda še ni bilo čuti v tem parlamentu. Vodja centruma dr. Spahn je n. pr. rekel, da je ta predloga nevarna za notranji in vnanji mir. S tem zakonom dn se Nemci odrekajo pravici do vsake pritožb?, ako se bo kje v inozemstvu z Nemci grdo po3topalo. Vsakdo ima pravico .do tega, da svoje mnenje pove v svojem jeziku. Pravica do materinega jezika je človečanska pravica. Postopanje Pru-ije proti Poljakom ie torej brutalno.
Profesor Delbriick pa je rekel, da je pri tem zakouu zmagal fanatizem nad pametjo in državno modrostjo. V „Preus^isebe Jahr-biicher" pa trdi isti profesor, da s tem zakonom Nemci ne doaežejo namena, ki bi ga hoteli do3eči, pač pa pomnože sovražtvo proti Nemcem. Delbriick pobija doktrinarno trd.tev, daje nemška država narodna država, v kateri se ne sme drugače govoriti nego nemški, kajti logični sklep bi moral potem, da ie Nemec sme biti državljan ter da se na tleh nemške države smejo roditi samo Demški otroci!
Tako sodijo pristni prosvetljeni nemški možje. Cesar Viljem pa proslavlja to, kar ti inožje obsojajo ravno zato, ker ao pravi Nemci, ki jim je do bodočnosti in dobrega imena, nemškega naroda. Cesar Viljem hoče torej, da ničevalna sodba, ki se izreka o pritipoljski politiki, zgrajeni na samih zmotah, veljaj tudi njegovemu mišljenju in čutstvovauju!! In cesar Viljem je sam kriv, ako bodo imeli civilizirani narodi mnenje o njem, da ima zelo čudne nazore o narodni časti.
Saniranje deže nih financ.
Knr je re3, je res : državni fiskus je trgovec med vsemi trgovci ; ni je prilike, da je ne bi znal izkoristiti za-se ! Tudi, kadar je poklican, da koristi drugim, zna delati na to, da bi v prvi vrsti koristil sebi.
Ta komercijalni duh vodi državnega lisku^a tudi na akciji, s katero se hoče priskočiti na pomoč razdejanim financam posamičnih dežel. Akcija naj pomire deželam, ali veči dal dobička od nje naj bi imela zopet država!
Grovori se, da nameruje vlada povišati davek na žganje za 50 stotink za liter in iz tega povišanega dohodka naj bi se dalo deželam 25,miiijonov K v saniranje njihovih financ. Dohodek od rečeaega zvišanja davka na žga nje pa bi iznišal v resnici približno 50 milijonov kron, ali z drugo besedo : dežele bi dobile le polovic) o J zvišaneg* dohodka; druga polovica pa bi šla v državno blagajno. Djuimo tudi, da se vsle.I tega davka na žganje konsum žganja nekoliko zmanjša — kar bi bilo le iskreno želeti v interesu moralne in materijalne blaginje ljudstva —- vendar nap-avi pri tem državna blagajna še vedno krasno kupčijo.
Vprašanie je le, kaj poreko zastopniki dežel k taki razdelitvi, k temu načinu saniranja, od katerega bi imsl glavni dobiček tretji ? Vprašanje je tudi, da-li bo v državnem zboru dobiti večino za tako razdelitev ? ! Ali bilo kakor bilo : tudi ob tej priliki se je pokazalo, da je finančni minister trgovec, ki nikdar ne pozablja — mig'iti na-3e.
Potovanje črnogorskega kneza v Petrograd.
Iz Petrograda poročajo, da glavni namen predstoječemu potovanju kneza Nikole v Petrograd je tioancijelna naravi. Knez da heča izposlovati pri carju garancijo interesov zx posojilo, ki je hoča najeti Črnogora. To posojilo da je pripravljen posredovati neki bankir v Frankobrodu ob Meni. Posojilo je n menjeno za udeležbo Crnogore na gradnji d navsko-adrijauske železnice, s čemer hoče Črnogora doieči, da bo želeleznica tekla po črnogorskem teritoriju in da bo imela svoj zaključek v Bain. Knez da računa na diplo-matično podporo Rusije in Nemčije.
Iz srbske skupštine.
Od našega beligrajskega dopisnika.)
Današnja skupštinska seja je bila vele-znamenita : opozicija, v prvi vrsti samostalna iadikalna stranka najavila je obstrukcijo proti P a s i č e v i vladi.
Samostalski poslanec Ljuba Stoja-n o v i C imel je daljši govor, v kat«rem je motiviral sklep svoje stranke, da prične obstrukcijo. Govornik je povdarjal, da je njegova stranka obstrukcijo, započeto proti lanskemu proračunu svoječatno opustila, zato, ker je vlada ustregla njeni zahtevi ter je odstopil bivši minister za notranje stvari, Stojan Protić, ter je vlada obljubila korektno upravo.
Na to je navajal govornik, da se kljubu spremembi ministra za notranje atvari ni obrnilo nič na bolje, pač pa so razmere še shujšale in se je pod upravo novega ministra Nastaaa Petroviča zagrešilo celo vrsto proti-zakonitosti, ki kal miniraj o ▼ ubojstvu bratov Novakovi će v dne 16, sept. at. stila lanskega
leta v beligrajskem policijskem zatvoru in v groznih nasiljih na zadnjih občinskih volitvah. Nadalje nagaja govornik korupcijo o podeljevanju raznih koncesij in v gospodarski politiki sploh.
Njegova stranka kljubu vsemu temu do danes ni hotela pričeti z obstrukcijo iz razloga, ker se je vlada nahajala v pogajanjih glede trgovinske pogodbe z Avstro ogrsko in jej opodciia ni hotela z obstrukcijo otežavati položaja. Svarila pa je neprenehoma vlado potom interpelacij in govorov v skupštini, kar pa vse ni pomagalo.
Z ozirom na to. da je vlada sklenila za Srbijo škodljivo trgovinsko pogodbo, z ozirom na to, da je skupštinska večina, mesto da bi vlado kontrolirala, postala njen sokrivec na nezakonito3tih in korupciji in z ozirom na to, da zemljo začenja prekrivati korupcija in samovolja vlasti, ki jih je vlada osvobodila vseh obzirov, z ozirom na vse to je izjavil govornik, da je njegova stranka dolžna nas proti deželi, da zopet počne z obstrukcijo, ki jo bo tirala tako dolgo, dokler bo vlada prisiljena, da razpusti skupštino in razp'še nove volitve.
Slednjič je govornik ša izjavil v imenu svoje stranke, da ista tudi novi skupščini ne bo dopuščala delovanja, ako ne bo ta izvoljena na podlagi svobodnih volitev.
V	imenu narodno stranke je govoril poslanec dr. V. Ve !j ko vid. Isti je povdarjal, da je sedanja Uada doživela poraz v vnanji politiki in uvi-la v notranji politiki korupcijo ia nasile. Dolžil jo je posebno slabih odnosaiev do Bolgarske in Črnegore ter je v imenu svoje stranke izjavil, da bo tudi oua sodelovala na obstruk ciji. Zahteval je razpust skupštine in svobodne voiitve in zaključil svoj govor z besedami : „Onoga trenutka, kad kralj stane uz jeduu stranku, mi ćemo steći uverenje. da on tada prestaje biti kralj sviju Srba."
V	imenu napredne (nekdanje liberalne) stranke izjavil se je za obstrukcijo posl. dr. Samurovič.
Govornikom opozicije odgovarjal je mini-sterski predsednik Nikola Pašić. Govornik je predvsem povdarjal, da so izjave opozicijonalcev glede obstrukcije in zahteve razpusta skupštine antiparlam^ntarne teorije, ker pravica razpusta pripada kroni in vladi. Čudi sa posebno narodnjakom in liberalcem, ki so se svoiimi današnjimi zahtevami v največjem protislovju se svojo proslo&tjo, ker ravno oni so propovedovali o pravicah krone in zbornične večine. ,.0 slobodi — povdarjal je Pašić — govori g. Veljković, koji se u prošlosti borio protiv slobode". Nadalje zatrjuje, da je ugled Srbije v inozemstvu poraste 1, tako, da more vsak Srbin s ponosom imenovati svoj nared. Čudi se nadalje, da se liberalci sedaj toliko ogrevajo za dobre odnoš^je z Bolgari, ko so v ininolosti ravno oni delali proti temu. Ljudje, ki so zaključili tajno konvencijo, naperjeno proti srbskim interesom, nimajo pravice govoriti v imenu srbskega naroda. Nadalje je navajal Pašić najmarkantnejše protiustavne, nasilne in korupcijske čine iz bivših liberalnih in narodnjaških režimov ter povdarjal, da sedaj ravno ti isti ljudje in njihovi sinovi okrivljujejo radikalno vlado, da ne dela, kakor treba.
Opozicija zahteva — je zaključil minister, — brez povoda, da narod srbski gre na volišče, čeravno je narod želel v smislu ustave, da skupština traja štiri leta. Ako bi vse stranke poprijele to teorijo, potem je odzvonilo ustavi in naši parlamentarnosti. Mi smo dolžni, da se borimo proti tej teoriji,
da na ta način obvarujemo svobodo.
* *
*
Simptomatično v Pašičevem govoru je dejstvo, da ni napadal samostalne stranke. Vpoštevaje njegovo preračunljivost ob vsakem njegovem koraku, ne sme se tega dejstva prezreti ter se daja sklepati po njem , da bo Pašič vse poskušal in da bržkone tudi vspe. da s to naimočnejšo opo-zicijonalno grupo doseže modus vivendi.
Hrvatska.
Sklicanje hrvatskega sabora ?
Madiarski list „Kel. Ert." javlja iz Zagreba, da bo hrvatski sabor zopet sklican na dan 5. maja.___
O gr sk a.
Novo zasedanje ogrskega državnega zbora.
Iz Budimpešte poročajo : V parlamentarnih krogih sodijo, da bo revizija poslovnika v nekoliko dneh gotova. Vprašanje je, se li z odobrenjem revizije poslovnika zaključi to zasedanje ali ne. V merodavnih krogih menijo, da bo v četrtek ali petek pred Velikonočjo otvorjeno novo zasedanje, in da bo izvoljeno novo predsedstvo. Volitve novih odsekov se izvršijo po Velikinoči. Disidenti bodo črtani iz posamičnih odsekov, na niihova mesta pridejo pristaši neodvisne atranke.
Madjari proti armadi.
V	Miš kolcu so teh dni igrali neko vojaško dramo, v kateri ae silno napada vojsko. Vsled tega je poveljnik vojake odtegnil gle-daliični upravi sodelovanje vojaške godbe. Med tem vprizarjajo igro nadalje, a občinstvo je odgovorilo poveljništvu s tem, da dvakrat bolj obiskuje gledališče.
: Drobne politične vesti,
Deželnozborska volilna reforma v Dalmaciji. Kakor javljajo iz Zadra, odpošlje te dui deželni odbor mini-sterstvu na Dunaj novo volilno reformo za dalmatinski deželni zbor. Deželni zbor bo baje pred zvršetkom njegove volilne dobe še enkrat sklican, da odobri novo volilno reformo.
Italija proda tri oklopnjače? Iz Rio de Janeiro poročajo, da je Italija ; pripravliena prodati Argentiniji za 20 milijonov dolarjev tri oklopnjače in sicer : „Re-gina Elena", „Napoli" in „Roma". Sodi se, da hoče Argentinca premnožiti svojo floto, ker dela isto tudi Brazilija.
Potovanje ruskega generala Butala v Carigrad. Iz Petrograda javljajo : General Butal odpotuje v Carigrad z nalogom, da zagotovi porto o mirnih name-iah ruske vlade, kakor tudi o vzrokih koncentracije ruske vojske na Črnem morlu. Govori se, da izroči general sultanu lastnoročno piimo carja Nikolaja.
— Potovanje berolinskih trgovcev. Iz Zemuna poročajo od 7. t. m. : Posebni vlak s členi družbe berolinskih trgovcev in industrijalcev je dospel sinoči v Beligrad. Na kolodvoru so sami menjali lo lokomotivo, nakar se je vlnk odpeljal v v Sofi o. Od srb3ke strani ni bilo nikakega vsprejeina.
Francoska zbornica se odgodi radi velikonočnih počitnic še ta teden ter se potem zopet sestane 20. maja.
Dnevne vesti.
Prihod bosansko hercegovskega peš-
polka št. 4 v Trst. Včeraj zjutraj je pri-jšel sem s posebnim vlakom južne železnice . bosansko-hercegovski pešp lk št. 4, ki je bil 'dosedaj nastanjen na Dunaju in se je sedaj ! preselil v Trst. Vlak je dospel točno ob do ločeni uri, ob 10,, na postajo. Prišli so bili tja k sprejemu namestnik princ Hohenlohe, župau d.r Sandrinelli, policijski ravnatelj d.r Manuasi, kontradmira) Couarde, brigadir GM. Schemua, komandanti 97, p špolka in 20. bataljona loncev in mornarice, kakor tudi ves oficirski kor g :rnizije, voiaški uradnik, ve terani in m iogo drugega odličnega občinstva. Dostavila se je tuJi godba pešpolka št. 97, kakor tudi oni oddelek bosansko-hercegovskega 'polka, ki je bil došel sem pred par dnevi. Trg pred postajo, ulici Miramar in Ghega. kakor tudi trg Caserma so bili zasedeni od i velike množice občinstva.
Deset minut po prihodu vlaka je že sto-!pil regiment (3 bataljoni, četrti se nahaja v Bosni) iz postaje, komandiran od polkovnika. | s svojo godbo na čelu. Lepe, visoke posta-! ve vojakov z rudečim fesom na glavi so napravile na občinstvo takoj jako ugoden vtis.
Godba bosansko-hercegovskega pešpoika !je zaigrala tržaško himno „Viva S. Giusto", kar je celo naše Italijana tako ugodno presenetilo, da so začeli fi-enetično ploskati. Takega sprejema menda ni doživel v Trstu še nikak avf-trijski polk.
Pred vrtom trga Stazione je pešpolk ob zvokih godbe 97. pešpolka defiliral pred zbranimi vojaškimi in civilnimi dostojanstveniki, dočim je na tisoče zbrano občinstvo ploskal >. Polk je potem vstopil v veliko vojašnico, kjer so se postavili na vežbališču. Godba je zaigrala molitev; potem je polkovnik Rudolf V u ković pl. Pedkapelski držal nagovor v srbsko hrvatskem jeziku na ves polk. Svoj govor je polkovnik završil s klicem „Živio" na ce-• sarja, na kar je zaoril v regimentu gromovit „Živio" iz tisočerih grl in gndba je zasvirala cesarsko himno. Na to se je polk podhl po kompanijah v odkazane mu krartire. Prvi bataljon in godbena kapela sta se nastanila v prostorih bivše kadetnice za vojašnica; 2. bataljon v veliki vojašnici na mesto bataljona 97. pešpolka, ki se je preselil v Sežano, in 4. bataljon deloma v bivšem poslopju mestne zastavljalnice, deloma na gradu. Telovadnica kadetnice je bila adaptirana v mošejo za mo-bamedanske vojake, za katere je dodeljen i polku vojaški iman Hafiz Abdallah Elendi.
To so ignorantje ! „Bošnjaki* so torej došli v Trst. Ob njihovem prihodu smo se pa mi, stoječi notri med množico, kar izborno zabavali, ko smo morali poslušati uprav groteskne opombe, ki pričajo, v kaki ignoranci tava to italijansko tržaško ljudstvo glede etnografije. Tako je n. pr, nekdo modroval, da to ni res, da bi bili ti vojaki Slovani, saj da si> jim priredili mošejo in so torej — Turki. Možu se torej niti ne sanja, da je narodnost en pojem, religija pa drugi, da je torej lahko kdo Turek in pri tem tudi Slovan. Ko je imel polkovnik svoj hrvatski nagovor na polk, ^so menili nekateri: parla u n g h e-rese! Sel je mimo neki dobro rejen narednik in ljudje so vsklikali, da je to „vero Turcoa, da-si je imel že na licu vse znake, da mu je zibel tekla kje v — Časlavi.
Oh, kako nevedno in najivno je to tržaško italijansko ljudstvo ! Zakaj ? Ker nič ne čita, kar bi je poučevalo in mu Sirilo obzorje. Vso javno vzgojo mu daja „Piccolo". Ta vzgoja pa je tako jednostranska in ten-dencijozna, da deluje na nerazsodne ljndi na-ravnost poneumevalno. Posledice temu je da laška masa tiči globoko notri v obskurantizmu in da je naše alovensko ljudstvo, kar se tiče orijentacije v javnih stvareh, daleč pred laškim ljudstvom. To prednost so si naši ljudje ▼ Trstu pridobili s tem, da razmerno Teč in
različno čitajo. Ali še ne dovolj. Tudi , v nas treba odpraviti še mnogokatero pomanj-j kljivost v javni naobrazbi. Na tem polju moramo biti posebno delavni! !
Državna pomoč italijanskemu delu Tirola in Primorja. Dne 4. aprila je bila zopet seja komi-dje za posvetovanje o pomoči, ki naj je da država italijanskemu delu Tirola in Primorja. Predlogi, ki so jih posamične centralne oblasti pripravile, na podlagi skrbnih poizvedeb, so se primerjali z željami in nasveti deželnih zastopnikov in ekspertov in so se temeljito proučili posebno glede brze izvedljivosti. Posvetovanja komisije so dovedla do sestave akcij-kega programa, ki bo še tekom tega meseca predložen ministerskeinu predsedniku, na kar bo sklepal o tem mini-sterski svet. Ta program je v popolnem soglasju z željami, izraženimi od strokovnjaškilt krogov in utegne biti pripraven za to, da odpravi kulturne in gospodarske nagodbe v teh deželah. Izvajanje tega jako obširnega programa se bo raztezalo na več let. V kolikor pa gre za odredbe, ki se imajo letos izvesti, sa bo že prihodnji proračun oziral na ta program.
Pojasnilo. Prejeli smo: Podpisani, ki se v svojih spinih več krat poslužujem pseodoni-nia „Korotanski" in sem pod tem imenom tudi znan, izjavljam da nisem identičan z gospodom Koritan?kim, ki je govoril na sho lu N. D. O.	V e k o s 1 a v Mrak
Prebivalstvo Trsta. Glasom podatkov mestnega statističnega urada štel je dne 31. decembra 1907. Trst z okolico vred (brez vojaške posadke) 211.361 duš.
Poroke, rojstva in umrljivost. Od 29. marca do 4 aprila se je v tržaški mestni občini poročilo 11 parov. Redilo se je 108 otrok to je 53 možkih in 55 ženskih; od teh 17 nezakonskih. Umrlo je 120 oseb, in sicer 58 moških in G2 ženskih; od teh 21 izpod enega leta.
Nov red za izpite na dekliških lice-
jih izda naučno ministerstvo. Novi red se u-vede še to šolsko leto.
Tržaška mala kronika.
Pozor na nos!
Težak Ivan Marc, star 66 let, ki dela v prosti luki, je hoM včeraj popoldne ustaviti tekoči vagon z navorjem, a stoiil je to tako nesrečno, da mu je isti odregnil nos. Z itekel se je za pomoč k zdravniški postaji. Ubogi nos je bil precej raztrgan na koreninah.
Tramvajski voz trčil skupaj z kočijo
Včeraj zjutraj ob 10 in pol je trčil v ul. Geppa tramvajski voz in sicer oni, ki ga vozi kondukter št. 147, skupaj z kočijo; ta le je bila poškodovana za čez 100 K. Kočijaž Leo-pild Košaro je ovadil stvar policiji.
Požar. Sinoči okolo 10. ure viel se jc požar v IV. nadstropju hiše št. 19. ulice „dci Bacchi", lastnine gospe Etne L&vi Luzzati. Požar je vničil okolo -10 Štirja&kih metro? strehe. Po zaslusi ognjegascev pa je bil oge?;j kmalu pogašen. Škode je okolo 1200 K,
Med gašenjem je padel ognjegascev Ivan Vouk, star 50 let, raz kozla vozu ia se rani i na čelu. Zatekel se je 1* zdravniški poslaji.
Loterijske številke izžrebane dne 8. 4. 1903.
Brno	14 50 27 32 46
Inomost	87 3 60 36 59
Smešnica. Zvest sluga. Gospod : T vino je pa dobro; pil bi ga tako dolgo, da bi pri njem umrl. — Sluga: Dovolite gospod baroD. da umrem z vami.
Koledar In vromo. — D<:nes : Demeto muc. — Jutri: Mati božja sedem ž.alosti. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 12 Cels — Vreme včeraj : deževno.
Vremenska napoved za Primorsko: Spremen
ljivo s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrov.. Temperatura mila Bolje vreme, ali nestanovitn
Sodna kronika.
Zvijača nekoga, ki je hotel imeti električno razsvetljavo zastonj
Gosp. Alojz Tavolato, lastnik kinematografa K3Iarconi" v ul. Gioacbino Rossini 6t. 30, zavedel se ie nekega dae preteklega meseca, da računi, ki mu jih ie pošiljala električna centrala, so zaznamovali v zadnjem času veliko večji konsum električne energiie in primeroma večji trošek, dočim on ie dobro vedel, da je bil konsum energiie vedno isti. Po dolgem ugibanju je sklepal Tavolato, da se ie morala energija kam izlivati vded kake kvare na elektrovodu. Poklica! je inž. Manna iz elektrarne, naj preišče stvar.
Inženir je pregledal vse žice in našel je v veliko začudenje drugo žico, ki je bila na-peljena na glavno žico in ni spadala — k in ventarju. Vprašavna žica je končala v pisarno nekega Viljema W., sina zuanega tržaškega i jtografa, kateremu je bila elektrarna nedavno temu odvzela električno napeljavo, kor je bil zaostal s plačilom. A isti se ni za to prestrašil, ampak napeljal je žico na elektrovod kinematografa, ki mu je tako preskrboval razsvetljavo zastonj.
Ž3nijalni praktikus je bil včeraj kaznovan na teden zapora
Društvene vesti.
Pevski zbor bratovščine sv Cirila In
Metodja pri sv. Jakoba vabi svoje pevce, da se vdeležujejo pevskih vaj ki 6e vršijo v lastnih prostorih blizu cerkve (kjer je bil prej policijski komesarijat v Prelogiovi hiši) in sicer vsaki torek, sredo in petek od 8—10 ure
V TfPtu, 9. aprila 1908
»EDINOST« štev luO
Stran IIT
zvečer. Vabiio se tudi nove pevske moči; kdor želi pristupiti naj se prijavi pri pevski vaji.
Naše gledališče.
V nedeljo dne 12. t. m. se uprizori j.rvikrat NVilbraudtov sloveči igrokaz v 3 dejanjih
99
Svetinova hči"
V	glavnih ženskih vlogah nastopita zospa Danilova in Ponikvarjeva.
Mar. delav. organizacija
Odborniki in zaupniki vseh posameznih skupin so vabljeni, da se danes polnoite-ifno udeleže sestanka, ki se vrši zvečer ob 7 in pol uri v društvenih prostorih.
V	nedeljo dne 12. t. m. bo velik j a v n i shod pri Sv. M. M. spodnji v pro3torih gostilne g. J. Miklavca. — Somišljeniki! Udeležite se polnoštevilno!
Prihodnji četrtek predavanje g. dr. Go-?ak-a.
Vesti iz Goriške.
Prihod bataljona 97. pešpolka v Sežano. V ponedeljek je dobila Sežana svojo ^arnizijo. Prišel je tja iz Trsta za Sežano določeni bataljon 97. pešpolka in se tam ata.'no aas ti ni 1. Sežana e slavnostno sprejela svojo jfarnizijo: ves kraj je bil v zastavah ; vse aonoracije so prišle pozdravit došlo garnizijo, kar leze in gre, je šlo nasproti bataljonu. Na oficirje in vojake je napravil prisrčni sprejem se strani Sežančanov najbolji vtis.
Goriški deželni zbor bo baje sklican -ceseca junija. Zboroval bo nekpj ča3a v ju : iju ter nadaljeval potem zasedanje jeseni.
Razpisane službe. V področju c. kr. ^ozdar-kega in domenskega ravnateljstva y ^jriri je razpisan > več gozdarskih služeb.
Pevsko in bralno društvo Draga v
Orleku bo imelo svoj letni občni zbor dne 2. aprila 1908 nb 4 uri in pol popoludue dnevnim redom v smislu § 16 društvenih pravil.
Vrtojba. 6./4. 1908. — Na naš zadnji dopis v „Edinosti" se je drznil junaški Miha -praviti nad našega gospoda Jos. Cejana. Obdolžuie ga po krivem, češ, da je on pisec dopisov v „Edinosti", naperjenih proti socijalni demokraciji. Mesto da bi branil na kak nafin postopanje goc. demokratov vrtojben-«kih, udriha po popolnoma nedolžnih osebah, i se pa ne strinjajo z nazori socijalne de-£r>k-acije take, ks-koršna je. Da smo se pa mi spravili v zadnjem dopisu na Mihca, je vzrok ta. ker se je 6am podpisal na nekem irpi<u. Miha hoče torej gosp. Jos. Cejana raešiti ! Oh. ti ubogi, pomilovanja vredni — • eleum ! Sai Te poznamo. V drugem oziru a pričakujemo, da postane, če se bo še kaj jata bav;l s tem vprašanjem, še kak „doktor* aocijalizma. Saj pravi, da „socijalizem" in •ocijalno vprašanje razumeti, je nekaj več lego lešuike klatiti po predalih „Edinosti", n to n-iš Mihec zna, namreč »lešnike dejansko klatiti", Konečno hoče biti Miha učen, :-2r hoče primerjati gosp. Jos. Cejan — aškim pesmain, ki jik prtperajo socijalni de-Tiokratie po Vrtojbi. 0:i pravi, da ime Pino ejan je italijansko. Ni res. Mihec na^ dokaže, da je italijanskega izvora in pritrdimo Ltiu. — Dragi M hec, motiš se. če misliš, da .ko se »me podpisovati Josip Cejan s „Pino", ia smeš tudi Ti in tvoia družba prepevati po izključno fclovenski občini italijanske očimi.
Iz vsega, kar pisari, oziroma piV-vo ;>cd imenom Miha je razvidno, da bi radi na sak način opravičili vse svoje brezdomovin-ko počenjanje, potom prepevanja laških lesni po obeh Vitojbab. Omenili smo že en-irat, da ee ne maramo spuščati v osebne polemike z M-hcem in njegovo stranko, toda a nečuveni napad na gosp Jos. Cejana nam e dal povoda, da Brno sprejeli spet pero v roke. Mircu priporočamo, naj nekoliko brzda ^voj jezik, da ne bo kakih neprije-.nosti za Miheca in za pisca Mihčevih dopisov.
Vesti iz Istre.
Čitalnica V Piili je imenovala dr. Matka Laginjo svojim častnim členom.
Električna železnica v Opatiji je od otvoritve (9. februvarija) do 25. marca pre-peljela 107.394 oseb/
Pri zaprtih vratih! Iz Pu'e nam pi >ejo : Te dni ste primerno pribili za naše so-ijalistične voditelje jako karakteristično vest: iočim je nacijonalist in bu-žoazi;ec Laginia
na raznravah o volilni reformi za občino pulj-sko zahteval za proletarijat 6 mandatov, je pa socijalist Tuntar — torej človek, ki je prvi poklican, da brani interese delavstva — izjavil signorora od cammore, da se oni zadovoljujejo tudi z dvema mandatoma, ker njim da ne gre za število, ampak samo za „princip". —
Naravno, da je socijalističkim voditeljem
—	ko se ie razširda ta vest in jo je tudi dr. Laginja potrdil na javnem shodu — kar sap > jemalo, tako, da si na dotičnein shodu navzoči socijalisti niso upali oporekati tej trd; tvi. Sedaj še le so prišli zopet nekoliko k sapi in se je tudi sodrug Tuntar zavedel, kako nujno potrebno je. da kaj reče, da se opraviči. V ta namen jo sklical dne 5. t. m, shod. ali — pri zaprtih vratih, na shodu, k kateremu je bil dovoljen pristop le somišljenikom. Tako je bilo poskrblieno, da je sodrug dokazoval nekaj pred ljudmi, o katerih ie ved*! v naprej, da bodo vsemu slepo pritrjevali. Vsakdo pa pnreče, da bi „obramba" Tunter-jeva imela kaj veljave še le tedaj, da je nastopil lice v lice nasproti njim, ki so ga obdolžili. Čim se g. Tuntar izogiblje sestanka s temi poslednjimi, priznava, da jo vendar-b res. —
Iz Podgrada. V „Edinosti" štev. 91 opisuje dopi-mk tukajšnie minole in sedanje ter tudi prorokuje bodeče šolske razmere: Vprašam : kie je bil gosp. dopisnik, ki mu je to'iko na srcu napredek šole, takrat, ko se je ves razrrd Podgradskih otrok poldrugo leto potepal po ulicah — da se ni se svojimi pristaši potegni! ter zahteval pogrešano drugo učno HK'Č ? ! S tem bi ne bil le omogočil napredek šole, ampak obenem olajšal trud učitelja v katf-rega se sedaj zaganja s tako grozovito silo. Že to bi zadostovalo, da se pobiie n:egov neosnovani dopis.
Gosp. učitelj, čegar delovanje zlorabi dopisnih v u~cdu svojega članka, pri omenjenih šol. razmerah, ni mogel delati čudežev. Toda že dejstvo, da so se njegovi učenci in učenke vsprejemali direktno v arednje šole, da]a mu dovolj dobro spričalo.
Dopisnik prorokuje o meni, noroimeno-vanem učitelju, češ. da se razmere povrnejo na prejšnjo s'abo pot. „Iz službenih ozirov"
—	to mu je strašna fraza. Pred nekimi leti, bil je goyp. uč. K. premeščen „iz službenih ozirov" iz Smarij v Dekani. Kako so pa Dekanci reagirali proti njegovemu imenovanju ? Streljali, pritrkovali so ob njegovemu prihodu. Naj povem g. dopisniku v obraz, da me je največja de?, šol. oblast na tožbo, vsled katere sem bil prov. premešče n v Ma-rezige, dne 20. aprila m. }. br. 768 spoznala nekrivim ter me s 1. novembrom istega leta na novo potrdila na mojem starem mestu. Vedoč pa. da od protivne nenar*dn:> stranke ne bo konca prepirom, prosil som svojevoljno za učit. mesto v Plavljah. Ob tej priliki se najprhrčneje zahvaljujem deputaciji obč. in cerkv. starešinov, ki so šli zi-uie prosi1, k vis. c. kr. dež. šol. svetu. Zahvaljujem se nadalje Ivubečanom in Truckanom, ki bi me, bili tudi z veseljem vsprejeli. da se ni dež.j odbor tercu protivi! r*di še ne hankcijonira-nega šol. zakona. — Gosp. prednik naj poskusi, kako sera jaz skozi 13 let, mučiti se na enorazrednici z nad 250 otrok ob neznosnih .gmotnih in krajevnih razmerah, dalje 11 let z enakim številom otrok na dvoraz-rednici, ki se mora bolj imenovati enorazred-nica, kajti šest let sem tu poučeval sam, pretrgano, brez druge učne moči — potem bo smel s pravico zahtevati, česar Bedaj ni vreden.
Gosp. oop. in njegovim pristašem pa kličem : Dovidova !
Vesti iz Kranjske.
Dve nesreči na južni železnici. —
Pišeio nam : Dne 5. t. m. okrog 3. ur - po noči je zagrabil med Postojno in Rakekom osebni vlak št. 36 41 -letnega železničarskrga delavca Jakoba Ilerš č in ga treščil v skalovje ob železnici. Ponesrečenec je pazil na sum-
Ako hečst^j da Vam lasje zrastejo in postanejo lepi,
Ako hočete, da Vam ne
bodo lasje izpadali,
Ako hočete. odpraviti z glave luskine, rabite edino le znamenito
Chinina

Neštevilo spričeval dokazuje izbornost in vspeh.
Ma prodaj v parfimerijah mir »dil-nicah in brivnicah v buteljkah po
K 120 in K 1*80.
Paziti je na ponarejanja.
boo oo ooooof
55SBSSE££23
TOmkNA POHIŠTVA
Alek§aii<L Levi Miuzi
£rst — ulica dslla £esa št. 46.
Zaloge :
Piazza Roscrlo štev. i.
Ulica Lazzaretto vGcehio štev. 36.
Trajna zaloga pohištva:
ulica delia Sanlta šte^'. i4.
Pisarna:
ulica Lazzaretto vecchio štev. 36
Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo.
Telefon: 6-70 ; 16-58. (Za informacije vprašati 6-70).
Iz
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobo¥ brez
EE vsake bolečine
v zobozdravniŠkem kabinetu
Dr. ]. cermak « jj. Juscher
TRST
ulica delia Caserma štev 13, II. nadst.
Sirite „£03ji0$V<
m X' X' se >:■:: ra V*
Včeraj zvečer se je odprla
nova kavarna
„OKAZIO-
ulica £cpuedotto št. 22 katera je preskrbljena s tu- in inozemskimi listi ter izvrstnimi likerji. — 2 biljarda.
Priporoča se udani Giol Malnie.
meeja Josip Zigon taro^
Filijalka na Prošeku štev.
Isbtr <r»f, bmrr. tepltev, f«k< ^&rfui»v, lm. mil«. — Ztl«|» ■lacitii vt4*, •ika u p*rk«t», u anls yrtpr*v^wf» i nif« tuurlai«, h&Umvo« Ul 114. 'VI
A
in.i i i i i i i i i i i i i:i i i i i I I i i i i i i i i i l i i n i i i i i i i i i i i
Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graške Poutarris. Cene dogovorne. — Postrežba na dom.
Ulica Campanile št. 15.
i~r i i iTtriTa.1 un ti i i.i<.iiiiiiiu-i.i in-i in iii ni i.t:»m..i~« i i
Mnenje ga. primarija Dra. J. Fabricius
docenta ginekologije na dunajskem vseučilišču.

Gosp-J. SERRAVALLO
Trst.
Javljam Vatn, da rabim že mnogo let ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di Ghina Fermgi-noso SerravaUo), toliko r bolnišnici lolikor v praksi, ter da sem dosegel i njim izvrstne vspehe.
1) l 'NAJ, meseca julija 1907.
Dr. Fabricius.
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
Najvspešneje sredstvo proti
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH
revmatiimu
TEKOČINA GODINfl
prirejena v Trstu Rafaela 6o3ina, lekarna „^Ua JKadonna delia Salate" pri od lekarnarjev : sv. Ja oba in Josipa godina, lekarna 3gea' farneto 4
Steklenica stane K 1*40 Iz Trsta se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti poŠt. povzetjn ali proti anticipatni pošiljatvi zneska 7 K franko požt. in zavoja.
SLOVBNCI NE ZAMUDITE OBISKATI
Hlko prodaj alnico obuvala
Crst ul. S. ^nlonio št. 4 (hiša 7erni)
(Calzoleria partgina)
kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrsto.
»fran IV
»EPINOST« štev. 100.
V Trftn dne S. pril1908.
• to skalovje, ki bi te utegnilo utrgati 11 žetez-rifna tira. Naiel ga je okrcg 5. ure zjatraj ^jegor brat — železniški eu»»j Matija 1'eriiČ, ležal je v jarku ob želežcici a zdrobljeno glavo. ZaptiSča vdoro in štiri majhne otroke.
Kakor se »odi so nesrećo zakrivili že zopet železnični predpisi. Ns mestu nesreče a! a s« namreč srečala osebna vlaka št. 36 ia it, 31 in nitta = nič žvižgala! Tako ni bil liaišič opozorjen na nasprotni vlak, kateremu bi se bil drugače umaknil. — Radovedni smo, kdaj vendar odprari glavno nadzorstvo avstrijskih železnic ta bedasti predpis, katerega je postavilo samo! Blamaža je to res za go spe de za zeleno mizo (to nadzoritro je nam reč nekak redarstveni organ) — ali priti mora! Doiolj je že teh groznih nesreč, ki so se izcimile iz tega! Mi smo odpravo tega predpisa že zabtev&li v „Edinosti" že zda?* nuj in tudi glavnemu nadzorstvu ?vstr. želei-nic poslali tisti iztie „Edinosti" ; treba bo rastopiti drugače !
Dne 7. t. m. pa so utekli na postaji Verd (nad Vrhniko) trije vozovi. Da bi jih ustavii, poiinil je železniški 34-ietci delavec Svete Ivan iz Draiico pri Borovnici v kolo neki drog. Kolo pa je vrglo drog Svetetu v desno nogo in mu jo zlomilo. Prepeljali so ga * prvim tovornim vlakom v ljubljansko bolnišnico.
Na otrpijenju tilnika je umrl v Ljubljani neki intaoterist 27. pežpolka.
Voda je vsled deževja in tajai je snega porod po Kranjskem narasla. Ljubljanica je ziad 1*50 metra nftd normah. Pianinika dolina je pod vodo.
Vesti iz Koroška.
lzj&va in poziT. Iz krogov koroških
tisukošolcev nam prihajajo vesti, da se jim ieto* od „Podpornega društva za koroške slovenska viaukošolce*, ki mu jo načelnik g. dr. I. Brejc v Celovcu, ni razdelila podpor« kakor dosedai vsako leto.
Od druge strani zopet čujemo, da dosedanji podporniki na gori imenovano podporno društvo letos niso *eč poslali običajnih podpor. —
Znano je, kaj se je na zadnjem občnem zboru tega društva pripetilo, da so odstopili odborniki, kakor dr. Hudelist, in da so je pozvalo tudi načelnika tega društva, da odstopi i. t. d.
Povod tej aferi je bil napad od strani „Mira*' na g. prof. Scheiniggs, najmarljivej-Sega in najzaslužnejšega odbornika tega društva in prijatelja dijakov, ki je vsled tega napada izstopil iz odbora. Od tega časa je izginilo zaupanje do odbora tega društ«a in društva sploh, izlasti ker je „Mir" izjavil, da se bo odslej podpiralo le dijake gotovega mišljenja.
Ker mislimo, da je izostanje podpor pri-pisorati temu dejstvu, obračamo se do vseh dosedanjih podpornikov koroških visokošolcev in do vseh slovenskih rodoljubov sploh, ki iz tega vzroki« morda niso poslali podpore in prosimo z ozirom na veliko potrebo naših dijakov, da pošljejo svoje doneske na naslov bivšega odbornika dr. Vinka H u d e 1 i s t a, zdi.- vnika v Velikovcj, dokiei se ta stvar v ao< ornem društvu ne ured'.
•f Celovcu, 1. aprila 190h.
Dr. Ferdo Miiller. Dr. J. C. Oblak. jur. do?. AVieser. Dr. Vinko Hudelist. Dr. Mih. Roftohar. jur. Rud. Ravnik.
Zadnje brzojavne vesti.
Prihod 24. lovskega bataljona v Rovinj.
PULA 8. Danes ob 11. uri predpoludne je po železnici dospel iz Budimpešte v Rovinj 24. lovski bataljon v stalno garnizijo. Vse oblasti so se dostavile k sprejemu. Govorila s:a puljski okrajni glavar baron Reinlein in upravitelj občine dr. Davanzo. Bataljonski poveljnik se njima je zahvalil s kratkim govorom pred celim bataljonom. Občinstvo je p. zdravilo garnizijo najprisrčneje.
Aehrenthal v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 8. Te dni pride semkaj minister za unanjo stvari baron Aehrenthal, da se posvetuje z ogrsko vlado glede skli canja delegacij.
Dvoboj Sternberg-Bergmann.
DUNAJ 8. — Dvoboj med poslancema Bergmannom in Sternbergom se jo vrfil danes zvečer. Bergmann je bil ranjen v desno roko. Nasprotnika sta se spravila.
t Državni poslanec Kaiser.
DUNAJ 8. — Sinoči je v Šleziji umrl državni poslanec Kaiser in bivši podpredsednik državnega zbora.
Poslanec Avgust Kaiser se je rodil na Dunaju leta 1850. Državni poslanec je bil od leta 1888 naprej. V začetku je bil pristaš Schoaererjev, pozneje je pristopil pa k nemškim nacijonalcem*
Novi tiskovni zakon.
DUNAJ 8. Na včerajšnji seji tiskovnega odbora se je nadaljevala razprava o § 31, ki govori o subjektivni odgovornosti. Posl. dr. Hein je predlagal, naj bo za vsak lažnjivi članek odgovoren edino le odgovorni urednik osebno in da ne bo nikdar prisojen izdati pisca.
Afera Mfahrmund.
DUNAJ 8. Više deželno aodišče je ugodilo vzklicu državnega pravdništva in potrdilo prvotno konfiskacijo \Vahrmundove brošure.
Avstrijski poslanik v Belemgradu.
DUNAJ 8. Dsnes dopoludre ie prisp?! semkaj avstrčogrski poslanik v Bs-emg adu fr'orgai. Opoludne ga ce«»ar vjprejt?! v po-»abni avdijenci. Domneva so, da jo njegov prihod v zve?i s trgovinsko pogodbo s Srbijo. Reforme v Macsdsniji. Protipredlof Anglije.
LONDON 8. V odgovoru na predlog ruske vlade, ki je bil dna 4. t. m. ursJea poslanikom peterih velesil, izjarlja državni tajnik Grey. da Angliia obžaluje, da Kutiji no ugaja, ako se zmanjša 4U^:lo turških č-t v Macedo-nijt in da ;e d?la za kolektivno garancijo.
Porta ni izpolnila svoje slovetne obljube, da plača deficit makedonskega prorečucs. Angloika vlada ne dopusti, ako sc deficit ne odpravi, da se š» nadalje r.obfra doklada 3 odst. Grdj predla*ft : naj frnarčno komisijo pooblasti, da pridrži od datka toliko dohodkov, kolikor je potrebno za pokritje civilne uprave, a estalo naj se da porti v vojaške svrbe. Na ta način ne bo treba evropska garancije. Gr^-v pravi dalje, da niaa ničesar proti temu, da oitaue Hilmi piša še nadalje ua upravi.
Bsrolinski trgovci v Sofiji.
SOFIJA 8. (Br.lg. brz. ag.) Knez Ferdinand je vipre^l deputacijo členov društva kerolinsk>h trgovcev in indastrijaleov, ki so se zabvalUi knezu za prisrčen vtprejem. Bs-rolinci so opo'udne odpotovali v Carigrad.
Nemški državni zbor.
BEROLIN 8. Državni zbor je nadaljeval tretje čitanje društvenega zakona. Govorilo je več govornikov, nato je bila generalna debata zaključena.
Mesto višjega policijskega načelnika v Madridu.
MADRID 8. Uradui list je priobčil dekret. s katerim s« nrtanovlja mesto višega policijskega načelnika, ki bo imel jurisdikciio nad vsem policijskim moštvom pokrajine. Stroški za vojaštvo Združenih držav.
WASHINGTON 8. Senat je odobril zakonski načrt, s katerim se stroški za vojaške svrhe pomnože za 20 milijonov dolarjev. Na to je zbornica dovolila 12 milijonov dolarjev »a gradnjo trdnjav.
MALI OGLASI.
MlSlfi m07 želi vstoP;t'	•skrbnik
m letu illv*. r kako rilo ali najemninsko hišo
v bližini Trsta ali Gorice. Vstopi tuJi kakor početnik v kako pisarno s skromno '/.ačetno plačo. Prijazne ponudbe pol J. C., posterestante.' Gornji Logatec, Kranjsko.	401
Oogata izbera ^
' rinh««n iHfiPO brivnica na lepo ležečem UUUI U ! U Ubil trgu na Primorskem s sede žem c. kr. nrajov, in enim oddelkom pešpolka ce radi bolehnosti takoj proda. Cena 5GO kron. Naslov pove Inseratni oddelek "Edinosti.	492
ZAHVALA.
Spodaj podpisana se iskreno zahvaljuje vsem onim, ki so s svojo prisotnostjo, ali na kak drugi način pripomogli slavlju pogreba našega ljubega
Franceta.
SV. KRIŽ, 7. marca 1908.
Dru šina M. TENCE
Dve perici::
= za kuhinjo =
sprejme takoj hotel „Balkan".
Ponudbe ;sto*am.
za mr;2k* '.m rV _	_ 5-— aaprsj i
buon mercato", ulica Cartucci n Tcrirat* 31. rv daja se tudi na obrofe.
KOLESA
Helical Premier
Prve znamke
od K 170 naprej,
Pnevmatiki po K 6 — in pnevma tidna ereva od K 5*— naprej
Vsakovrstne potreb- UfllR 0 NC|| ■ j» ščiue in šivalni stroji HHIU fl SlLU \ .\ c<
Riccai do Ssiiusm
• • • • i
Agenti]® za mim Kupouniije in prodajo
1 dvorce? ia zemlji
via Arsenale 2-4(Piazza Verdi)
Tslsfoa 14-73
Dp. Jurij fl. Maglicb
■ „ * _ __ ■ __ in avtorizovaii
inženir .-. oivnm .-.
geometer
SODNI IZVEDENEC
Trst, ulica S. Nicolo štev. 34
— sprejme —
po smernih cenah
vsako citf. inženirsko delo, raz-j:: delitev zemljiš? in nafrte :: za tabularne svrhe.
j^COOOOOOOn ; I ^	K9 hiti 40-lsten vipeh
jI PMS11HUE P«END1KI1
I H	o e	iltik«
5 J»*j<tfslj I* fzdajatolj P. PRE»D1MI v Trst« PoSaič4>« s kolajnami is diploaia ZdraTaiiko priporočana pri grlabai«, kali]«
bHpavsat', katara. Ftdf!jnjcj» pevetna in (ovoraiko« Ci»t (1m. Zalo j a v !pkira! PREJ10INI !a v vith bsljtib tskaraab v Trats ia Evrsps. P:'.rt it j t t; a ne p* sitna ponarejanja
ZAHTEVAJTE VEDNO „PASTICLlE PUCNOlPft".
Prnfi^ Qft	nasproti dirkalifiču Monte-
■ lUUrt ow bello. kafera sestoji iz dvoran, sob. kleti, velikega vrta ter stanovanja s Šestimi prostori. Isto obiskuje meščansko in okoličansko občinstvo. Izvrstna kupčija. Kavarna Moncenisio — Babini.
507
Josip
jH t'govec jestvin, priporoča za Ve-
ske klobase in gnjati.
likonočne praznike prave kranj-
M2
Kdor hoče imeti najizvrstneji
krompir ro/.a, naj se požuri v zalogo Antona Va-tovec Trst, ul. S. Muurizio 2.	490
Krompir za seme.
ura?
^fci^ Trst'H,ica pos*a Nuove ^ "	ttr* B«KJb<>ijšDi tovaru
Najnoveji« atauako ure
darila
Izbor ur 2a biroi: Papravlja po zsio oizklii ceaab,
k:
se
WII Pil fl Vabim vseh pokušat Izvrstnega
■	terana o priliki Velikonočnih praz-
nikov. Henrik Koaič, Belvedere 5t. 17. (301)
spreten kamnoseški
^ poslovodja,
kateri iuia izkušnjo in je vešč kalkulacije. Eventualno si obrt s časoma lahko nakupi. Ponudbe s prepisi spričeval na
Prvo južnoštajersko kamnoseško industrijsko družbo v Celju.
Ferdinando Ferlettig
slikar in deko _ kora ter. Slika sob grbe, vsakovrstna lakiranja in tapecirersku dela » papirjem. TRST. ulica Chiozza 4.
Trst, ul. (Jgo Foscolo štev. 9 i r, v i ju je Tsakojako slikanje sob različnem mcderr.em ckladn
Tapeciranje s papirjem.
^ PELO POVMM 3._ CEHE ZJCCJUTZ:
EDIMOSTIanton s ker l
m
L
Trgovina z manufakturnim blagom
ANTON SANZiN pok. Frana - Trst, Barriera vecchia št. II
VELIKA IZBERA iz barvanega fuštanja za srajce in obleke, pletenine, kravate moderci in razne potrebščine; srajce za moške bele, barvane in fuštanjaste. Ovratniki ovratnice zimske maje za ženske in moške In konfekcijonirano bladgo za delavce.
mehanik, zaprl.si.ol tavedenac
TRST. Carlo Goldonijev trg štev. II
Zastopnik tovarne koles io iiiiMoles M
NapoiJiiTA in za.ngd el*ktrl£uih zv uekoT, lail u tnofonOT, zunolonoT, in fonojr»Vr. Z^loji j:ifra» ^ totMli ; Ijutoa HfUvnica pr>|iraTljaj»j« iiv. »trojtr, ki.!»», nifitok' 't
Velika zaloga pripadkov po leva r. cenah TELEFON štev. 1734.
^Velika izbera manifakturnega blaga za moške Un ženske obleke in razne druge ^—— ipotrebščine --\jr
' -------M. B. KATZ, TRST
proti ^
ulica 3[adoiini}!ii štev. llS
r*
BOGOVI PINO
bivši urar v Sežani
Prii falični ilia Josefn Kraus" sinovi
mnm Delniška družba, v Osjeku.
Glavno zastopstvo
za Trst, okolico, Istro, Goriško in Dalmacijo
friderlk Schvarz, Trst
ulica Valdirivo št. 3
TELEFON 945
:na Kvojo noto
prodajalnlco u
v TRST0
>.lita V Juccii/o Hfllini
c^.rkie »T. A:.:OC*
vsakovrstne verižice po pravih tovar niških cenah.

TOVARNA TESTENIN
GIUSEPPE TREViSAN
Trst, ul. Molin a vento 3
SPECIJALITETA testenin in Calonjiskih tortelin ea-
rautirano is. fine moka in J^Jo. «pr»>;' na »^r«#?!« ter poMlj« bro/|>L0c«i t vaakl Je', uifara.
Proda]alniea ]estvin
Peter peternel, Crsf
ulica Glulia 76.
P rodaja : kavo. rlž, testenine, sfat&or, moko, vuk ai ito, Dlje, sveže In suh« ssiije,kostanj, otrobi,soćlvje i:
Poštne pošiljatve ua deielo cd 5 kg naprej. Gtrcbi, moka., oves na drobno In d?belo po koaks • renčnlh cenah. Vsaki dan sveže blago.
Hotel Balkan
70^sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji
Cana; smerne. Poč kaj & Kogl.
Hotel Balkan