Uto - Año- Vi. iN o. 2?y "JEL biiMAriARiü üaiiOVENO" Cena 10 cent. 1 Uredništvo in upravništvo Calle AÑASCO 2322 U. T. 5» - 3667 ^Prejemanje strank vsak dan od 15.—15. jBuenos Aires, 24 novembra, iNaiocuiua za yoi lota $ aig. 3.—; celo I leto $ 6.—; Inozemstvo Dolar -¿.— 1 jist izbaja ob soootan štirikrat mesečno 1 1! J TAKtt'A REDUCIDA HKAJMyUilo jfawauo 1 üoncesiCin 1651 vprašanje Prostitucija se je tako silno razpasla po vsem "V<*U, tla ne ogroža samo ljudskega züravja l«aveč ograža tudi socialno vprašanje. ü.oiikor vtc je revščine na svetu, toliko vec je prosti-lu<¡ije. tsela kuga je danes ena najvecjin pre-Kaujunj. eioveskega rodu. M a tisoče in tisoče 111 tisoče obojega spola je okuzenin in še več M je vsled tega zapisanin degeneriranju. Predvsem je kupljena ljubezen razširjena po "^sun in le polagoma zajema tudi deželo. JNe-uiVao smo čitali, da je v nekem mestu osein-| Ueset procentov m )skin okuzenui ali jin je bilo ^Uzenin xn so navidezno ozdraveli, lo je vse-*"iiior nekaj groznega, če pomislimo, da se bodo Maledice bele Kuge pokazale se le na potomcu v tej ali oni obliki. ^•Uioge države so se pričele resno baviti s problemom, uasi ne bodo dosegle ničesar, «e ne lonja delu pri temelju, to je prevred-današnjega sistema. V. .^emciji naprimer Vsi spolno oolni pouvrženi steriizaciji, to je, se jim odvzame sposobnost za potomstvo. V ""üogin državah pa je javno prostitueija pre-íüyeuana, je zato pa toliko bolj razširjena skri- Jugoslaviji so oblasti s prvim oktobrom Vlse javne Inše zaprli. V teli hišah je prodajalo ^Ubezen pet tisoč toleiiranili ženski, ki so &e-deportirane v njin pristojne občine, isi li'eba niisuti, da bodo sedaj prenehale s svojo °^rtjo. ubcine jih ne bodo mogle reuiti. Keii-^ domačili jnn bo zarpio vrata pred nosom... ^oiiKo kmečkih siuov pa bo postalo nesrečnik. ¿i4kon je zagrabil samo javno prostitucijo, 111 Pn zagrabil skrivno, felednja pa je mnogo °lj razširjena, kot bi se povprečnemu opazo-v*lcu zuelo. ivoliko je dvonujivili kabaretov 1,1 raznin beznic, kjer se isto prodaja kot se je v Javnih, liisak. Koliko je kotelov, ki služijo "^o temu namenu. 'iooa tem trgovcem človeška mesa in tem nesrečnicam nikce ne more ^u, ker .jnn je svoboda zajamčena... ^ Italiji ni nič bolje. ¡Sicer bela kuga vzgoj-Povsod preganjajo, tudi v armadi. Vojaš- Uo ^ Ravniki držijo redna predavanja o spol ^ boleznih in nje posledicah. Ce se vojak oku-21 kimajo z njim nobenega sočustvovanja in ol-ílfa. Y Gorici so štiriindvajsetega leta oblasti Cedile, da se mora vsa skrivna prostitucija Streti. Kot preganjana zver so se nesrečince pelele v bližnjo okolico in so bile prava šiba °2ia za kmečke sniove, ker so jih nadlegovale, Jet so le mogle, in kdove koliko nedoraslih adeničev so okužile in koliko težko prisluže-denarja so jim pograbile. Javna prostim Pa je u Italiji dovoljena in so to reč tudi kraje zanesli. (j^Udi v Argentinji je prostitucija razpasena °8abnosti. Po eni strani je moralno nazira-tako, da je rreba čuvati nedotaknjenoKt cialno vprašanje. Zdrav duh je samo v zdravem telesu, m ce nimamo tega, bi bila naoa zmaga le zmaga smrti in ne zmaga življenja. Hlet, to po drugi strani pa je opaziti, da ga ske- ak* barja, kjer bi ne bilo javne hiše. In ko-J® kabaretov umazanih in luksuznih ter ho- telov, ki niso nič drugega kot zbirališče zaznamovanih. In kot smo že omenili, temveč je brez poselnosti, toliko več je prostitucije. V Buenos Airesu ni nič več zločincev kot je bogatih trgovcev deklet, to smo na lastne oči videli v tukajšnjih zaporih. V Rusiji nimajo javnih hiš in tudi belo kugo so že skoro zatrli, da je bila tudi tam do poloma carizma raspasena bolj kot nikjer. Bajka, da tam živijo ljudje spolno kakor živa . je prazna. Tudi tam so zakoni in upoštevajo naravni zakon-ljubezen, kot povsod drugod. Brez ljubezni ni sreče v zakonu in brez kruha tudi ni blagostanja in zadovoljnosti v družini. Idealne ljubezni in kruha pa imajo tam več kot marsikje drugje. Tudi v Združenih državah se je pričelo gibanje za pobijanje prostitucije. Prepovedali so nešteto filmov, ki so kakor strup vplivali na mladino obojega spola. Tako vidimo, da se vse države več ali manj uspešno borijo proti uničujoči beli kugi. Ampak, dokler ne zgrabijo za vrat tistih, ki namenoma sejejo to nesrečo med ljudstvo, bo vsa borba zastonj. Prostitueija prihaja pravzapriv od vrha dol in ne od spodaj gor. Bogatini so že od zmeraj bili deležni toliko ljubezni kolikor so jo mogli plačati. Za svoje orgije so plačava-li več kot porabi sto ali tisoč preprostih žen za vzdrževanje družine. In od kod so ves ta denar zajemali 1 V naših krajih je bila za časa tlačanstva nr-vada, da kadar se je tlačan oženil je šel grof najprvo z njegovo ženo. V bistvu se ni svet še v ničemer izpremenil. Delavci še niso prišli do spoznanja, da so v vseh ozirih sužnji. Vsled napredovanja tehnike je na miljone delavcev zgubilo delo, razbile so se družine in naravni proces človeškega življenja je občutil posledice bolj in bolj. Kaj se so vam zmislile modre butice, da bo volk sit in koza eela. Ustanovili so javno hišo, ji preskrbeli vsa potrebna dovoljenja za obratova nje, preskrbeli zdravnikom službe itd. Delavci ne bodo čutili več potrebe po družini in ne po ljubezni. Kadar delajo, lahko vse to kup')o, kadar ne delajo, pa jim ne beli glave žena in otroci. Moški se bolj m bolj udajajo v to usode, brez da bi pomislili, da jih to ponižuje mnog ■ pod živali. Okuženi, jetični in drugi izvrški človeštva ob enem z zdravmi moškimi, se vzajemno shajajo pri ženskah, ki so jih jim drugi določili. Ali ni to kriminal nad zdravjem, ali ne ponižuje to človeka, ki se ponaša s zdravim razumom, ali ni to zločmstvo nad potomstvom ali ni to podcenjevanje ženske v splošnem in sljednjič, čemu delati drugače kot je narava določila, saj je na svetu ravno toliko žensk kakor moških, če ne še več. Čemu torej živimo v raju kot v pregnanstvu? Možje in fantje, žene in dekleta! Seksvalno vprašanje, posebno v mestih, postaja danes so- Jugosiovenski memorandum Zvezi narouov a podpisom minina «evtiča, je jugosiovan sisa ueiegaeija predložna spomenico ¿vezi na-' roaov s prošnjo, ua zbor Zveze narodov vzame v pretres pouii umor v jUarbUji. toe navaja v noti, ua se je ze t. junija t. 1. opozordo ogrsko, na neuopustno porteziranje teroristionin e-e-mentov ou btrun) nekin ogrskin oblasti. -Na to reklamacijo, da so se obdržala medseboju'.' pogajanja, ki so t.oveuia üo podpisa sporazuma une ¿1. julija t. i. -toua vse ni pomagalo lue, policijska o\erovi.,enja, ( priliki iiiaiacij-bKegu umoru so p,jji.aza.:a, ua Ogrska je naua-ije\aia uajau potUiio tem terorisUeiiiUl elementom, ki so vsi tik uo umora ziveii na Ogrskem. V poseuni s^onif-mci se bo uokazaio natun-det, vspiauitei, je ¿araui tega ua se vedno začno o reomenosti te truitve. xja ni ouj¿o;jíovuiiskí aarod, do dna duše zaupa na piuvieiiosi institucijo ¿iVe¿e nurouov, Katera, luvia imui&UU vzroae in uoioeiti ou-¡¿o v omosti, za ta Kiiniinanii akt, ki se je !/•-\isii ñau svojim junu&Kim pogiavurjem. i'i'avi nauaijc nota, ua je uoooiumo nedopu-stijivo, ou ene iujc uizave. ua uovoijuje na svojem teritoriju, ua ¡se zuuujo KLimiuaiui elementi Ki pripranjajo m se ve^oajo za izvroiu po-litioiio poooje, kot se je to uogajaio na odrskem teitioiiju. JAor, nt'uaijuje nota, tuKO po-coljo in spravno svet V popo.no anuiiiijo m 01 umeno vse oaze inóramete in miioijuoiiosu. xrioiizno luko spomenico so naslovne ¿vcz'. narouov tuui Oenosiova»Ka iu tvomunija. OUUUKA iSi^UrtAiVUSA Jüjcij^i^ítJctiivJxJü. Ogrski delegat pri Zvezi narodov, je takoj ko e zveuei o j igosiovansKi spomenici izuai uekiaracijo, v kateri navaja, ua se zauovoiju-jejo ker se je podil marseijsKi umor preuiozil v pretres Zvezi narouov, taKO, ua se bo ianj.,; točno m nepristiansko uognaio za krivce, kar da bo ogrska ueiegueija vse mogoče k temu pripomogla. V naslednjem, pravi ogrska deklaracija, da odbiva s zaeudeiijom m odvratnostjo te jugoslovanske klevete proti Ogrski, ter zakijuca je z besedami: "jfrotesuraui najenergičneje proti tem ma-hinacijam, katere sna tram za akt mednarodnega terorizma." SGHUSÜNIGa PEI MUSSOLINIJU Avstrijski kancler Scnussnigg r,e je že v drugič, odkar je bil Dolliuss umorjen, snidel z Mussolinijem v Kimu. Kakor zadnjič se je tudi takrat bajé razpravljalo o samih trgovskih in prosvetni'i vprašanjih, katera bi sčasoma poglobila, to najnovejše prijatelpstvo Duce-ja do Avstrijcev, ki je počelo z nesrečnim Dollfussom in ki je tudi postal žrtev tega za Avstrijce nepojmljivega prijateljstva, kateremu na čast je bilo žrtvovanih toliko zavednih in delavnih bitij avstrijskega proletarijata. Toda, da bi in.elo zavedno avstrijsko nem-štvo nekaj od tega, bi se še lahko razumelo to hlapčevstvo današnjih vladnih krogov r.ppram Rimu, toda ti so ravno tako preganjam kot proletarijat. Tako, da to ljubimkovanje ne pride Avstriji popolnoma nič vpricl, kot saino nekaterim osebam, ki si polnijo žepe, v služ,-inozemstva in brezdvoma tudi Vatikana, ker gospod Sckussiiigg (pristno nemško ime) pri vsakem posetu v Rimu- gre p.> blagoslov v Me-ko krščanstva. Pritisk Mussolinija na Francijo Že nekaj Časa sem se je vlada v Franciji odločila omejiti političnim preganjancem, ki so pribežali v Francijo politično udejstvova-nje. Vladni krogi so to odločitev prikazali za potrebno namigavajoč na delovanje tujih elementov, kot se je to izkazalo pir urtioru v Mar-silji. Toda iz krogov političnih emigrantov, pridejo glasovi, ki bas nasprotno govoré, posebno pa od kar je pariški list "Populaire" prinesel članek od znanega časnikarja Lerox, v katerem je trdil, da Pavelič je italjanski agent in da se ceni, da je dosedaj prejel čez 9 miljonov lir in razni drugi taki spisi ki so naravnost dolžili italjansko-ogrslci fašizem kot odgovoren za kraljev umor. Celo govoré, da Mussolini spravlja v sklad izročitev Paveiiča Franciji samo če Francija prepove, vsako udejstvovanje in pisanje anti-fašističnih osebnosti v francoskem tisku, zahtevi ki se bajé Francija pripravlja zadostiti, iz mednarodnih razlogov. Vojska v Čaku V odgovor na bolivijansko ofenzivo v sredini fronte, kjer so se morali Paraguajci umakniti i zutrdbe Picuiba, so Paraguajci zavzeli važno postojanko ob argentinski meji Bali-vian in par dni pozneje še Guachala. Bolivijanci so poklicali letnik 1936 por orožje. Paraguajci so ujeli pri Balivianu in El Carmen 7000 mož Med temi so bili dečki od 14 let in stari do 60 let. ZBLIŽANJE Z NEMČIJO? Poučeni krogi okoli Zveze narodov, predvidevajo, da bo novi francoski min. predsednik Lav al v Ženevi, skušal doseči z nemškim delegatom za razorožitev Ribbertrap, način kako bi se zboljšali odr.ošaji med Francijo in Nemčijo. Prvi korak k temu zbližanju je par dni poprej napravil Hitler z svojim miroljubnim govorom, kjer je izjavil, da ako poteče saarslci plebiscit v miru in redu, bo spoštoval katerikoli izid. Laval-a štejejo tudi h pristašem sporazuma z Nemčijo, tako da bi se lahko z dobro volo prišlo do sporazuma ki bi tudi znatno uplival na vsesplošno zboljšanje na ekonomskem polju. Sicer gledajo francoski nacijonaiistični krogi nezaupljivo, posebno po onem znanem gc-voru v parlamentu, ko je nek poslanec prikazal silno vojaško moč Nemčije. OKNO V SVET Praga. Odpotovfdo je v področje Saar, 16 Čehoslovakov, ki bodo uverščeni v tamkajšnjo policijo. Imenovani so nastavljeni za dva meseca. po katerem času, se vrnejo nazaj v čeho-slovaško varnostno službo. Ženeva. Plebiscitna komisija za Saar je oddala sporočilo za svoje dvomesečno delovanje. Pravico voliti imajo 532.740 oseb, od teh se nahaja 55.794 v inozemstvu. Bilo je 46.000 reklamacij toda od teh samo 7000 opravičenih. Rio de Janeiro. Neke severoamerikanske družbe so zaprosile tukajšnjo vlado, da bi pregledovale notranjost Brazila, da bi poštni aero-plani, leteli po sredini Brazila, kot pa dosedaj po obali. Ker bi se tako prikrajšalo pot za celih 2800 milj. Varšava. Po dolgotrajnem iskanju se je policiji posrečilo ujeli roparja Maczuga ki je že leto dni, vznemirjal celo lvovsko pokrajino. Ropar se je bil skril, na nekem posestvu in sicer je bil skopal zavetišče pod kučo psa. Beograd. Državni proračun za leto 1934-35 je preračunjen v znesku 9987 miljonov dinar-ev ter je izjednačen. Proračun je za 183 miljonov manjši kot lanski. Davki so bili znižani za 134 miljonov. Proračun za vojsko je letos za 56 miljonov večji. Oslo. Javljajo iz najsevernejše točke Norveške, da se je v noči videlo dve tajinstveni voni ladji, ki so počasi plule čisto blizu obrežja. Sumi se, da so to sovjetske ladje, toda se ne zna namen tega tajnega poizvedovanja. Hamburg. Walter Klópfel je bil obsojen na 6 let ječe, ker je baje s pomočjo nekih ribičev, pomagal več komunistom, da so zbežali na Dansko. Ženeva. Med ministrom Laval, komisarjem Litvinof in engleškem ministrom Eden so se vršila važna posvetovanja. Govori se v Ženevi, da se bo med državami Francija, Rusija, Čehoslovaška, Jugoslavija, Romunija in Turčijo sklenil pakt ki bo name-stoval, takozvani "Locarno Vzhoda" h kateremu niso hotele pristopiti, Nemčija in Poljska. Milan. V nekem tukajšnjem hotelu so aretirale italijanske oblasti, toliko iskano žensko, ki bi bila v zvezi z marseljskiin atentatom. Aretacija se je izvršila na zahtevo francoske po I Dr MILOSLAVICH I Zdravnik za notranje bolezni, g Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pra- | gi in Parizu. § | Zdravi bolezni kože, krvi in spolne § S bolezni. 5 Se govori slovensko, nemško in špansko. 5 | PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE | | GARANTIRANO ZDRAVLJENJE § 1 Sprejemanje strank od 11 do 12 in od I | 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 | ure zjutraj. § Ulica Reconquista 629 || TJ. T. RETIRO 1852 ¡1 licije. Imenovana se je izdajala za dansko p^ salko "Maja Christiensen". Beograd — Reka Neretva v Hercegovini je močno narasla in povzročila velik' poplave. Posebno trpe mesta Stolae in Konj11': Prebivalci bežč na čolnih. Povsod se vidijo ra" biti mostovi, pretrgane telegrafske in telefo»' ske žice. Človeških žrtev ne beležijo. Nica. Aretirali so dva'čelicslovaška državlj8': na, kateri so bajé hoteli umoriti ministra ^C1 neša. . i Beograd. Letošnja ¿etev je glede pse»'1' slabo izpadla, medtem ko je koruze za 301/< več kot lani in sicer 1.860.000 ton. London. Morska razorožitvena konferenca napreduje, ker zahtevajo Japonci enakost 1 moči z Anglijo in Severno Ameriko, kar pa k dve državi nočejo priznati. Pariš. V francoskem parlamentu je posl» nec Archambaud (Aršumbo) izjavil, da ^ Nemčija v par mesecih jačja kot pred 1. 19^ Predvideva se da bo imela odkrito in prikri'0 600.000 mož v stalni službi ,ter da bo v stanu{ nekaj dneh 0V2 miljonov mož mobilizirati, t» da neprestano izdeluje daleč noseče topov* Predlagal je vsled tega zbore ice naj hitro proračun vojske, ki znaša 5.690 miljonov, tel da naj se ustanovi še posebni fond, da ne zaostala Francija z oborožitvijo. London. Tukajšnje policijsko ravnateljstvi je že vse potrebno odredilo, da se ne bo prij?e til kak atentat o priliki poroke p tinca Juri/ z princezinjo Matino, ki se bo te dni obdrž" la. Jugoslovanski princ regent Pavel, bo pr'^ stvoval tej poroki. Tokio. Japonski cesar Hirohito, ko je hot? j obiskati neko provinco, je vsled nepazljivo*1' nekega policijskega narednika speljal spi'1" vod po poteh, ki niso bile zastražene. NaroJ' nik je vsled žalosti napravil Harakiri, to je j"' ponski samomor. Toda sam notranji ministfJ in šef policije, so v nevarnosti da zgube mest* Rim. Bivši papešiii kancelar kardenal Gasp"' ri je v 82 letu starosti minulo nedeljo pre& uul. Kardenal Gaspari kateri je tekom st* tovne vojne, večkrat izdajal svarila vojskur čim za nehanje bojev, je tudi sklenil z MuS^ linijem takozvani Lateranski pakt, s katei^ se je dosegel sporazum z Italijo. Vsled star* sti je leta 1930 zapustil mesto vatikanski kancelarja, na katero je prišel, izza Euharií'1 ¿(nega kongrésa, nam poznani, kardenal ^ celli. Rim. Mussolini je izdal dekret s katerim fi že novorojenci uvrstijo v "Balilo". Ustano^ so društvo katero ima namen poučevati Ijf stvo, kako se ima zadržati v slučaju zračili' in plinskega napada. Danzig. To mesto ki stoji pod kontrolo be narodov, je pri občinskih volitvah obcH nih minulo nedeljo volilo z 80% za naci^'1 Nemški narod je kakor se vidi, tudi brez f" dnega pritiska volil za Hitlerjeve pristaše. New York. Polarski raziskovalec ad^ Byrd, ki se nahaja v južnem polarnem lju, toraj južno od Argentine, na poletu P"' tem ozemljem, ki ga imenujejo tudi Antar^1' našel, da je tam zemlja, kar se je dosedaj ^ lo, da je le zledenelo morje. j C-j te i u- 8-j e- 1 1 4 t »j J t ^ "'M Alte v. o V sredo opoldne z udeležbo ogromne mase delavstva iz vseh bližnjih krajev so pokopali lesrečne žrtve. SENZACIJONALNA ARETACIJA Predsednik FrigorifiRa "Anglo" je bil arelan, na ukaz senatske komisije, ki ima pregledovati obratovanje Frigorifikov. Frigorífico Anglo je popolnoma uničil vse dokument-'i celo razpustil dotični urad, ki je imel pr>-í'ed čez-nakup živine. V sredo zvečer je policijska oblast po nalogu senatorske komisije, pregledala parniV Avila Star", ter našla skrite med ocrljem, 21 ubojev, v katerih' so bile knjige in razni dokumenti Frigorífica "Anglo" Vse je bilo pnv ''cšeno v palačo kongresa, kjer bo imenovana komisija lahko r.irno pregledavala, kar ji je Wel aretirani predsednik prikriti. Bajé, da ^nator Palacios zvedel o tej nakani, ter za-^vo takoj sporo ;ii. svojemu kolegu Landa.n-in< ki je takoj odredil zaplembo. SLOVKNSM TEDNIK MESTNA KRONIKA TEŽKA NESREČA VRATARJA Težka nesreča pri kateri bi kmalu zgubil življenje se je dogodila v pondeljek zjutraj vratarju stanovanjske hiše v ulici Suipaclia 690; 23 letnemu Eduardu Romero. Imenovani je bil okoli 9 ure zaposljen s čiščenjem hišnega dvigala oz. ograje v prvem nadstropju. Da bi boljše opravil je vtaknil glavo skozi ograjo. Zatopljen v svoje delo ni opazil, trgovskega uslužbenca, ki je prišel v hišo in se po-služil dvigala, ki se je vzpelo proti vrhu in pri-šedši do vratarja mu zmečkalo "glavo in desno roko. Na njegove obupne klice na pomoč je trgov, uslužbenec takoj spustil dvigalo proti tlom in stekel do bližnjega stražnika, kateri je odredil, da so zelo težko poškodovanega vratarja spravili v bolnišnico. SLEPARSKI BLAGAJNIK Na 11. odd. tukajšnje policije se je pred par dnevi predstavil Domingo Spagnol kot zastopnik papirnice Spagnol Hnos s sedežem v nI. Pringles 440 in javil, da jim je ižginil njih dosedanji blagajnik Luis Volpi in odnesel s seboj svoto 14.000 pesov. Policija ga pridno a do sedaj brezuspešno zasleduje. POŽAR UNIČIL TRGOVINO ŽELEZNIN V trgovini železnin v ulici Belgrano 1600, katere lastnik je Jorge Gu'tierrez se je v pon-delek malo po 19 uri pojavil ogenj, ker pa je začelo goreti ravno v enem kotu trgovine kjer so bile samo lahko gorljive snovi, kot petrolej bencin, vosek in t. d. se je ogenj bliskoma razširil črez celo poslopje. Z gasilske postojanke, ki se nahaja ravno nasproti trgovine je pritekel močan oddelek ognjegascev, katerim se je posrečilo ogenj omejiti, da ni prešel še na druga poslopja, dočini je trgovina in vse kar je bilo v njej popolnoma zgorelo. Pri gašenju so bili štirje ognegasci in trgovski uslužbenec ranjeni oz. opečeni. TRAGIČNA ŽALOIGRA V ulici José Cubas 2770 jé živel 60 letni Frsco. Rey Sánchez s svojim 22 letnim sinom Raimundo-m, ker je bil fant, po poklicu bri- STRAN 3 vec že več časa brez dela in ni torej mogel materijalno prispevati v hišo je bil večkrat prepir med njima. V sredo pop. sta zopet za-ela kreganje, v teku prepira se je sin tako razburil, da je ves iz sebe potegnil iz žepa revolver in ustrelil proti očetu, ki se je smrtno zadet zgrudil. Bližnji sosedje so takoj poklicali policijo, ki je Raimunda prijela. Morilec je dejanje priznal in izjavil, da je očeta ustrelil v silni razburjenosti ne zavedajoč se kaj dela. BREZPOSELNE SO NAPADLI IN UKRADLI Pred dnevi so v višini ulice Etcheveria in železniške proge Centralne železnice, brezposelni A. Strigino, J. Mirak in J. Tujick dali prijeti, 20 letnega Fernanda Novarro in 19 letnega Anibala Troyo. Imenovani so izjavili, da so bili prejšnji večer medtem ko so spali (seveda na prostem pod kakšnim vagonom)" napadeni od štirih neznancev kateri so z grožnjami s smrtjo od njih zahtevali ves denar in vrednosti, ki jih imajo, ker so se skušali pro-tiviti so jih obreali in pretepli, ter jim pobrali še tisto malo cunj, ki so jih imeli pri sebi nakar so pobegli. Drugo jutro so imenovani medtem ko so izbirali iz smeti ostanke jedi opazili in spoznali dva izmed napadalcev, ki sta omenjena Navarro in Troyo. Policija skuša dognati kdo sta bila še ostala dva napadalca. NESREČA ELEKTRICISTA Pri pravljanju eestne svetiljke v ulici Viev-tes 1133 se je 28 letni Nicolás Ferrante posluíil majhne ročne lestve, ker ta ni bila zadosti visoka je splezal po železnem drosru do vrha in tam popravljal. Ko je svoje delo dokončeval je po neprevidnosti združil dve nasprotni žici ko-ji je imel v rokah radi česar ga je precej močno udaril električni tok tako, da je izgubil oporo in padel z visočine štirih metrov na ka-menit tlak. Pri padcu si je zlomil desno 'nogo in ranil na več delih telesa. Bližnji stražnik je nemudoma poklical zdravniško pomoč in dal prepeljati ranjenega elektricista v bolnišnico. f Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelala povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan do devetih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Bs. Aires Telefon: 59 - 0522 _ u < BOŽIČ in NOVO LETO SE PRIBLIŽUJEJO prazniki, kaiteri so bili v Vaši mladosti polni radosti in veselja, bodo letos za Vaše domače, radi slabe letine in pomanjkanja, polni žalosti in bridkosti, katerim se bo pridružila se ostra zima. POMAGAJTE SVOJIM v stari domovini prebiti zimo in pomanjkanje, z malim darom. VAŠE DENARNE POŠILJKE po najboljšem tečaju in z najmanjšimi stroški bodo najhitreje izročeni Vaši družini naravnost v roke, ako jih boste zaupali na Banco Holandés SLOVENSKI ODDELEK Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 Uradujemo od 8.30 zjutraj do 7 zvečer. Ob sobotah do 12.30 IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer , LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires DRUŠTVENE VESTI CITATELJEM IN ČITATELJIOAM NA ZNANJE Ker ima december pet sobot, Slovenski tednik prihodnjo soboto ne izide. DOMAČA ZABAVA Kot je bilo javljeno, se bo vršila domača zabava na izseljeniško nedeljo dne 2 decembra ob 5 uri pop. v društvenih prostorih ulica Añasco 2322. Med plesom bo žrebanje velikega dobitka. Se razume, da ne bo manjkalo lepega petja našega zbora. Z jedačo in pijačo bo tudi po želji poskrbljeno. Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje. ODBOR S.P.D. I. se tem potom zahvaljuje vsem darovateljem srečk, posebno pa moškim. Ženske se to pot niso posebno izkazale izvzemši dveh in tudi pri prodajanju srečko so se le nekatere trudile. In ten se odbor topijo zahvaljuje. PEVSKE VAJE Jutri ne bo pevskih vaj za ženske, pač pa bodo v nedeljo 2 decembra in sicer točno ob 4 uri pop. ker bo potem društvena zabava. Sporočam enkrat za vselej, da se je treba napovedane ure točno držati, predvsem pa še do silvestrovega, če se hoče zbor vresnici pokazati. Pevovodja 5 BOŽIČNICO ™ Tudi Mos se bo nriredila u pro-' štorih FJov. rirosv. društva I. božič nica, za, otrobe. flt.TŠi vnišite otroke pravočasno Vsi, ki imate namen razveseliti naše naimaniše, ne čakajte do zadnjega. Posebno ženske se morate za to reč pobriniti. Z nedeljske urireditve Slovenskega prosvetnega društva I. Z vidno skrbjo na obrazih so prireditelji gledali zbirajoče se oblake in še z večjo nevolno-stjo kmalu na to padajoče prve kapljice dežja, ki se je ravno, ko bi se morala pričeti prireditev, spremenil v ploho Dvorana je bila skorada prazna. Poredkoma so pricapljale kake bolj zveste članice ali prijateljice društva, ki so si štele v dolžnost ne-izostati tej društveni prireditvi, čeravno so si ene več druge manj močile čeveljčke ter svilena krilca. Jasno, da tej požrtvovalnosti našega nadvse zvestega nežnega spola, se je moral, hoté ali nehote, pridružiti tudi kaak kavalir, ako je hotel ostati ob strani svoje izvoljenke. Toda hitro ko je malo ponehal dež, se je slika v dvorani takoj spremenila, začenjala se je polniti tako da se je tekom sporeda dvorana napolnila občinstva. Po par poskočnih komadov najete godbe, je nastopil mešan zbor, ki je brezhibno, zapel Hubatov "Šltrjančku". Sledil je oktet s Flajš-manovo "Luna sije melodije", pesem ki je bila od občinstva dovolj aplavdirana vendar je zaslužila še več. Poester jeva "Njega ni" je bila tudi dobra, toda mislim, da ni prišla toliko do popolnosti četudi je bila od občinstva burno aplavdirana in se je morala na zahtevo ponoviti. Veseloigra "Ploha" pa je bila za nekatere igralce zares mala nepričakovana ploha. V splošnem je igra ugajala ter je bil potek i; re dober, če izvzamemo nekatere odstavke, k! bili izvajani prepočasi in so postajali skoi i. mučni. Seveda če bi se hotel človek spravljati na posamezne igralce z nožem kritike, bi lahko marsikje zadal krvaveče rane. kar pa ne pride neobhodno v postev diletantske odre, dg ..a tudi nesmemo podcenjevati. Toda nekaj je treba tudi o posameznih igralcih povedati in če mogoče pohvaliti. Tako pohvalo zasluži v privrsti ga. Zlobec, ki je bi-e*. dvoma ena prvih igralk našega buenosajreškv,-ga diletantskega odra. V vlogi Pele se je iz-borno pokazala, dasi je morda tu pa tam nekoliko pretiravala. Hitro zanjo pride ga. Loik. ki je tudi sigurna in dobra igralka. V vlogi Mare je bila dobra, da bi bilo želeti nekoliko več mimike ter zunanjega izraza. Ga. Rude? j? bila v vlogi Janje tipično dobra, toda je zgle-dalo, da na odru ni še domača. Gčna Spačap. u v vlogi Stane ni bila slaba vendar se nam zdi, da je znatno boljša v sentimentalnih vlogah. Gčna Klinec v vlogi ciganke je to pot ni p< dila, je bil preveč prisilen in je manjkalo vidnega zunanjega Izraza, ki je posebno pri takih vloarah nenadomestljiv. Moški igralci se niso pokazali na tisti višini kakor ženske. Vzeli so vso stvar malo prelahko ter so bili vsed tega marsikje v zadregi glede izgovarjave in pravilnega povdarjanja kar je zelo kvarilo utis «like in so bili primorani po-služiti se improvizacije. Sicer moramo priznati, da je vlo£?a. Stoiana jako težka in silno naporna in da bi jo bolje ne mogel nihče izpeljati kot jo je g. Živec, bi bilo vendar dobro, da bi bil vsaj parkrat več prečital svojo vlogo. Nikola in Marko sta bila prilično dobro podana. Pri Nikoli se je ob prvem nastopu vidno opazilo nervoznost, kar pozneje ni bilo več opaziti. Občinstvo je izvajanju igre z vidnim zanimanjem sledilo ter je igralce za vsako dejanje bogato aplavdiralo in s tem dalo polno priznanje našim igralcem kr,t so zaslužili, sebi pa duška veselega razpoloženja. Bilo je še preveč smeha, ki se ni dal pomiriti in kar je seveda zahtevalo od igralcev še glasnejše izgovarjave in napenjanje moči, ki se razume ni v skladu z igranjem. Svetovali bi, da se postavi na viden kraj napis s sledečo uscbino: "Cenjeno občinstvo se prav lepo prosi, da pri izvajanju sporeda po mogočnosti varuje tišino." Po končanem sporedu se je razvil živahen ples, med katerim je marsikdo veselo vzkliknil, ako mu je sreča prinesla kak lep dobitek od srečolova. NAZNANILO V dobro poznani gostilni bratov Kurinčič, ulica Trelles 1167, se bo vršila jutri 25 nov. velika družinska zabava. Igrala bo godba društva "Tabor". Vsi rojaki in rojakinje ste dobrodošli. PRANC KLAJNŠEK, zidarski majster Calle MARCO SASTRE 4351, esq. Sanabria, Villa Devoto BUENOS AIRES ü. T. 50-0277 i/UiU/UsJU TIAMÍ DAROVALCI DOBITKOV ZA BREGOLO" NA NEDELJSKI PRIREDITVI SPD. I. Restavracija Kurinčič brata Kurinčič Trelles 1167 Restavracija "Osorio" Emil j o Žive j Osorio 5085 Restavracija "Mirajnar" Škodnik " Añasco 2o00 vogal San Blas Restavracija "Evropa" Anton Vuga Garmendia vogal Osorio Kegljišče in krogljišč® Nemec in drug "Warnes 2215 Kegljišče in krogljišče Alojz Kandus Dto. Alvarez vogal Medaños Krojačnica in trgovina Sebastjan Mozetič Osorio 5025 Slovenska brivnica Leopold Zavrtanik Prz Soldán 4S79 Foto "La Moderna" S. Saslavsky Av. San Martin 2579 ürarna in zlatarna "Feder" S. Feder Av. San Martin 2591 Kavarna in picerija Warnes in Garmendia Vse gori navedene Ivrdke toplo priporoČ" mo našim cenjenim rojakom in rojakinjam z" obilen obisk. PRODA SE Prodam poceni leseno hišo s terenom i» P* rotnino, dve sobi, dve kuhinji in kopalnic*' Nahaja se štiri kvadre od tlakovane cest* Omnibus na vse strani. M. Ivanšek, C. Isleta 4411 - V. Alsina Mladinski oddelek DOPISOVANJE MNENJA Marsikrat si človek misli, zakaj vlada med našim izseljeništvom ona velika brezbrižnost in popolna apatija za vsakokatero delovanje vprid samemu sebi in tudi vprid celokupnega slovenskega življa, ki je predvidevano, ter spada v delovanje in ustanovo gotovih organizacij, ki bi šele sčasoma devajale sadove. Vsakemu in se tako treznemu fee mu zdé, ustanovitev takih ustanov za neizvršljive in celo nepotrebne. Da se pa bolje analizira te osebe, ki izgovarjajo taka mneja, se hitro spozna neizpodbitno dejstvo, da take osebe ne osredotočijo njih mišljenje v zvezi z njih sedanjim položajem v Argentini, marveč vse njih misli so vedno obrnjene v staro domovino. Razilkujemo dvp je kategorij takšnih rojakov. Prvo zavestno in primorano imeti takšno mišljenje, vsled tega ker imajo v domovini svoj dom, svojo družino ali pa, ki znajo, da se bodo, iz enega ali drugega vzroka morali vrniti. Seveda teh rojakov, briga prav malo, ali se tu ustanovi ali ne, nekaj trajnega, nekaj, kar je v zvezi z našimi skromnimi sredstvi, že od vsega začetka določeno, da lahko le počasi raste, z veliko požrtvovalnostjo vseh sodelujočih. In kolikokrat se ti rojaki, ki kakor rečeno ne morejo videti v eno takih ustanov, za njih nič koristnega, ker jih ne bo več tu v doglednem času, da izražajo dvome in nespodbujevalne ocene, napram takim ustanovam. K drugi kategoriji pa lahko vštejemo nase mlajše še neoženjene rojake, kateri si niso še ustvarili, res točno začrtani življenjski program. Imado po večini le svoje misli koncentrirane v kake ne ravno koristne zabave, kakor n. pr. ples in druge take stvari ki stojé v zvezi, in ki so sicer kolikor toliko razumljive pri mladini. Toda tudi ti naši fantje pirdejo čestokrat v družbo kjer se razpravlja o resnejših stvareh, nego je ples, kino ali pa, kateri ima ali nima kak "flirt" in seveda se tudi oni v veliki večini izražajo nepovoljno, o zadevah ki ne poznajo, ali pa celo nočejo spoznati, ker bi njih misli odvračalo od svojih navadnih pogovorov lažje pojmljive vsebine. Ker pa je v življenju že tako, da vsaki si prej zapomni kako slabo oceno in jo napre razširja, vedno seveda še kaj dostavljajoč, se tako ustvarja nerazpoloženje, za vsako bol resno in s žrtvi spojeno delovanje. Imamo žalibog še razne druge vzroke, ki ovirajo spodbujevalno delo pijonirjev, katere hočemo o priliki navesti. Za danes naj to zadostuje, naj si naši rojaki zapomnijo teh par vrstic in vsakikrat ko slišijo od koga, da podcenjuje potrebo ustanovitve kake resne organizacije, naj si sam pri sebi vpraša, zakaj se dotični tako izraža in vsak bo gotovo prišel do spoznanja, da govori dotičen, ker mu stvar ne bo mogla prinašati koristi, ali pa, da govori iz njega brezbrižnost ali nevednost. GOZDNA VILA Ob robu gozda je stala že dvajset let preprosta kočica, v kateri je stanoval stari oglar s svojimi šestimi otroki. Žena mu je bila pred nekaj leti umrla in tako je bil ostal s petimi sinovi in ljubko hčerkico sam. Vsi dečki so bili zdravi in močni, razen najmlajšega — Tončka. Tonček je imel na hrbtu veliko grbo in je bil vkljub svojim deestim letom majhen kakor škrat. Obrazek je imel udno zgrbančen in bled, le oči so bile svetle in so venomer vprašujoče strmele tja v en dan. Njegovi bratje Lojzek, Tine, Gašper in Jože, ga niso manli; nagajali so mu kjerkoli so mogli in ga pretepali. Tonček, ki je vsak dan gnal kravo in dve kozi na pašo, se je tam neštetokrat bridko zjokal. Njegova edina tolažba je bila devetletna sestra Marica. Marica ga je imela iz vse duše rada, ker je poznala njegovo dobro srce. Nekega dne je šel Tonček spet s svojo skromno čredico na pašo. Baš preden se je odpravil od doma, ga je bil Gašper neusmiljeno pertepel, zato ni čudo, da se je Tonček na paši spustil v bridke solze. Ko si je tako izplaknil prvo žgočo bol iz srca, je pokleknil, sklenil roke in začel moliti: "Ljubi, dobri Bog, kaj sem storil svojim bratom, da me tako sovražijo? Nič več ne prenesem tega življenja! Rotim te, usmili se me in vzemi me s tega sveta. Kako rad bom ležal v črni jamici pri svoji ljubi mamici!" Tako se je Tonček v molitvi počasi pomiril. Z rokavom suknje si je obrisal zadnje solze z lic. A kaj je bilo to? Kakor da bi bila zrastla iz tal, je stala pred njim krasna mlada žena v svileni obleki z dolgimi zlatimi lasmi. Tonček je obstal kako rokamenel. Lepa žena je pa stopila k njemu in ga mehko vprašala: "Tonček, revček moj, ali me ne poznaš?" Tonček jo je pogledal in zmajal z glavo. "Vila sem", je rekla mlada žena. "varuhinja vseh grdih in zapuščenih otrok. Vem, Tonček, siromaček, da te nihče ne mara, a jaz bi ti rada pomagala!" Tesnoba je objela Tončkovo srce, in ves zamaknjen je z vročičnim glasom zašepetal: "Vila si? Prava vila? Oh, tedaj te prosim, pomagaj mi, pomagaj mi!" Vila ga je pobožala z mehko roko in vprašala: "Povej mi torej kako željo, pa ti jo izpolnim!" Tonček je dolgo premišljeval, in bolj ko je ugibal, kaj bi — manj se je tipal z besedo na dan. Naposled je zašepetal: "Draga vila, sama stori kakor se ti zdi prav. Ne vem, kaj naj si želim... iMslim pa, da bi bil mnogo srečnejši, če bi me imeli bratje tako radi kakor me ima Marica." Vila je pokimala in velela Tončku: "Zgodilo se bo tako, da bo zate prav. Pojdi domov in ne bodi več žalosten." S temi besedami je vila izginila. Tonček se je kakor v sanjah vračal s svojo čredico domov. A kako se je zgrozil, ko je našel doma svoje brate grbaste in pohabljene! Ko so bratje zagledali Tončka, so mu planili naproti in jeli z jokajočim glasom pripovedovati: "Med tem, ko si bil ti na paši je prišla k nam lepa mlada žena in nas po vrsti pobo- žala po hrbtih rekoč: "Postanite takšni kakršen je Tonček, da se ne boste mogli več norčevati iz njega!" Preden smo vedeli kako in kaj, je izginila. Odpusti nam, Tonček, da smo grdo ravnali s teboj, šele zdaj vemo, kako okrutni in zlobni smo bili!" In Tonček, ki je imel dobro srce, jih je objel in se z njimi vred razjokal, tako so se mu smilili. "Prosil bom vilo, da vas reši," je dejal in jel prositi Boga, da bi mu še enkrat poslal varuhinjo grdih in žalostnih otrok. In glej, vrata so se odprla, in vila je stala pred njim. Tonček je padel pred njo na kolena in zaprosil: "Usmili se mojih bra ov, draga vila! Vrni jim zdrava telesa, glej, kako so nesrečni. Žal jim je, na so mi kedaj rlceil slabo besedo in da so grdo ravnali z menoj!" Vila se je ljubko nasmehnila, vzdignila Tončka in ga toplo privila k sebi, med tem ko se še ozrla ni na Tončkove brate, ki So kleče je-čali okoli nje. "Tonček, revček moj, tebi na ljubo storim, kar želiš! Vrnem jim zdrava telesa in prepričana sem, da bodo odslej zmerom dobri s teboj. In ker si znova pokazal svojo plemenitost, dam tudi tebi zdravje in moč!" Zgodilo se je, kakor je vila dejala. Vsi bratje so imeli mahoma spet zdrava, ravna telesa, in Marica se ni mogla dovolj nagledati Tončka, ki je bil zdaj večji in močnejši od svojih bratov. Odslej so živeli otroci v najlepši slogi, in Tonček je postal ljubljenec svojih bratov, ki so se mu vsak dan iznova zahvaljevali, da jim je z dobroto poplačal vse, kar so mu bili hudega storili. ("Mlado Jutro") Uganke i Srebrna, srebrna košarica, v njej zlata, prezlata zarjica; na glavo zadela jo deklica, Poljančeva Marjetica. 2 Biserne brez kril čebele snoči so tiha priletele, noč na travi prenočile, davi v solnice se poskrile. Po travniku se pasli, kozolce so prevračali, veliki so narasli. 4 Suhljato, kosmato, bradato, rogato, a niti kozel niti vrag. Kdor pravilno ugane, mu bomo poslali zastonj šolsko abecedo. Rešitev v prihodnji št. DEKLIŠKA GREDA Pomembna manifestacija žen A. E. Današnja gospodarska kriza postavlja države v povsem novo situacijo, bodisi glede notranje ureditve, kakor tudi odnosa z zunanjim svetom. V obeh primerih so žene močno prizadete, kajti v notranji ureditvi prihajajo do veljave ukrepi, ki jemljejo ženi vse pravice; mednarodni položaj pa karakterizira neprestano rožljanje z orožjem. Struje, ki prihajajo na površje v večini držav, nasprotujejo demokratičnim idejam enakopravnosti med posamezniki in narodi. Povsod, kjer si te struje laste absolutno oblast, ustvarjajo za žene nevzdržen položaj. Izadajo odredbe, vsled katerih izgubljajo žene delo in caslužek, toda ne na korist brezposelnim mož-kim — družinskim očetom, kakor so obljubljali, temveč zato, da lahko namestijo slabše pla-čene mlajše ženske moči. Kjer pa sprejmejo možke namesto odpuščenih žensk, jim znižajo prejemke skoraj na polovico. Dočim stremi današnja žena za popolno gospodarsko osamosvojitvijo, smatra današnje oficijelno javno mnenje, da je edina ženina na- loga, da se čimprej poroči in rodi čimveč otrok. Zato je za žensko mladino odveč vsaka poklica na, pa tudi vsaka splošna izobrazba, razen gospodinjske. Zvesti tem naelom, so n. pr. v Nemčiji uvedli za ženske priglašence na vsa višja izobraževališča omejeno število. Danes je na stotisoče deklet, ki so dovršile šole, brezposelnih ali pa se morajo udinjati samo za hrano. Za večino današnjih imperialistično nastro-jenih oblastnikov je značilo — kakor že omenjeno — njihovo vojno nastrojenje. To izvira iz obupne gospodarske situacije, o kateri so obljubljali, da jo bodo ugodno rešili za delavca in za delodajalca. Ker se ni posrečilo ne eno, ne drugo, je treba najti vzhod iz zagate: možnost gospodarskega razmaha je treba najti v zavojevanju novih trgov. Nekatere države te svoje nakane nikakor ne skrivjajo, saj kažejo vsi znaki, da se mrzlično oborožujejo in že očitno groze svojim sosedom. V narodu pa ustvarjajo vojno razpoloženje za napačno pojmova-nim nacijonalizmom. A kdo od tistih, ki od vojne nimajo ničesar drugega kakor trplenje, pomankanje in smrt, si želi vojne? Ali je kje mati, ki bi z veselje® poslala svojega sina v smrt? Ženina naravna naloga je, da se bori za mir med narodi in proti vsemu, kar bi moglo zanetiti svetovni požar. Zato je razumljivo, da so prav žene započele veliko svetovno akcijo, ki ima namen, boriti se proti vojni in vsaki vojni politiki vobče. V skupni volji so se združile kulturne delavke, pacifistke, feministke, pripadnice delavskih strokovnih organizacij, krščanskih ženskih društev in gospodinjskih zvez ter so sklicale v začetku letošnjega avgusta v Pariš kongres, ki ga lahko smatramo kot edinstven pojav v zgodovini. Posrečilo se je, združiti na mirovnem programu žene vsega sveta in vseh ljudskih plasti, a tudi vseh naziranj. To je najboljši dokaz, kako močna je ideja, ki je dala pobudo za to združenje. Nad 1000 delegatk iz vseh držav se je eno-dušno izjavilo, da bodo delale za smoter, ki ga je postavil kongres: združiti v enotno vrsto najširše plasti žen v boju proti vojni in njenim vzrokom. S tem bojem je obenem združen boj za popolno osvoboditev žene. Slovenke je zastopala na kongresu Marija Vilfanova, ki je oskrbela tudi vsa kongresna poročila in govore, iz katerih posnemamo sledeče: Delegate je pozdravil med drugimi tudi znameniti francoski pisatelj Henri Barbusse, ki je v svojem govoru lepo pokazal veliki pomen kongresa: "Ta kongres pomen j a zgodovinski dogodek, čegar pomena ne smemo in ne moremo prezreti: je veliki vzpon k veliki zadevi ter odpira mogočne perspektive. Saj je prvič, d» so se žene v množicah združile k pozitivni borbi, ki naj s korenino, to je z vzroki vred iz-ruje nevarnost vojne ter privede ženo do končnega smotra: k popolni socijalni svobodi!" «Jedro kongresa je podano v manifestu, n» podlagi katerega je bila sprejeta resolucija, ki predstavlja osnovna načela v bodočem smotrnem delu enotne ženske fronte. Manifest poziva žene na boj v imenu milijonov zatiranih iz vseh krajev sveta, v imen« podjarmljenih ljudstev v kolonijah in v im-perijalističnih državah, v imenu stradajočih brezposelnih ter v imenu mladine, ki zre * brezupno bodočnost. "Naš klic" — omenja manifest med drugim — "velja vsem, ki nas morejo slišati, kajti meve mo9 usoda v letu 1934. visi na niti bolj kot v letu 1914. Miroljubnim izjavam kapitalističnih vlad ne moremo verjeti. Me žene vidimo, da grozi človeštvu katastrofa, ki ji v zgodovini ni primere. Naša dolžnost je, da se branimo. Toda me vemo, da moremo odvrniti nesrečo, ki nam preti, samo tedaj, če se združijo v mogočno enotno gibanje žene vsega sveta in vseh družabnih plasti, neglede na politično prepričanje in na svetovni nazor. Sam» na ta način bomo zmagale." Zato poživlja kongres vse žene, ki jim je pri srcu usoda človeštva, k skupni borbi: za gospodarske, socialne in kulturne i»" terese žen; za njihovo enakopravnost; proti oboroževanju plemena in narodnem« šovinizmu, ki ščuva narod proti narodu iP pripravlja novo vojno; proti militarizmu in za popolno razorožitev» za podpiranje vseh zatiranih narodov v borbi za njihovo osvoboditev; * 30E30E I0E30I I0E30I iono: I0E30I aoi NAJBOLJŠA IZBEBA ZA DARILA IO M O Joyería FEDER ustanovljena leta 1907 AV. SAN MARTIN 2591 Ü. T. 59, Paternal 0442 Zraven Banco Popular Argentino Dragocenosti Ura Briljanti Fantazije Srebrnine Direkten uvoz Lastna hiša Fabrikacija Najboljša Perfektno Popravljanje OBIŠČITE NAS S PREDSTAVO TEGA OGLASA NAPRAVIMO 10% POPUSTA ENO SIRILO BO VAŠE VREDNOST $ 500.00 ZASTONJ, ZAHTEVAJTE JIH 3Qgaoc=rr-—totaon 1,1 n ,/', , lotao;—;-=ioaot= D NOVOPOROČENCI: Hočemo sodelovati pri sreči. Ni večjega veselja na svetu, kot biti povzročitelji nekoliko sreče v hiši drugega. POROČNI PRSTANI 18 KARATNO ZLATO OD $ 12 DALJE o D o o D o o D o o D o aoes "anje držav, ki vodijo politiko miru; "Matične pravice delovnega ljud-1 ^ državah; 'fjanje mirovnega razpoloženja med 'dino. Opijajte svojim otrokom ljubezen '»rodov! Učiteljice, inetelektualke, 1 Nadino v duhu mednarodne solidar- Postavlja kot izhodišče borbenih 1 ^tevo po ženski enakopravnosti v ! eWomskem, političnem in kulturna ter zahtevo po varstvu otroka v 611 duhovnem pogledu. Ca v 2ena zaveda, da more doseči ena-n ' le v družabnem redu, ki temelji na ličnosti, vendar smatra potrebno, že danes minimalni program, za naj se bori ob vsaki priložnosti. e°ske zahteve obsegajo: razširjenje p je žena doslej dosegla; zboljša-?rago Bajee — slava Ti! Klub Jugosl. Akademikov iz Trsta, Gorice in Istre v Ljubljani SNEG IN BURJA r \ Pretekli teden se je tudi na Primorskem !*eiae mahoma spremenilo. V Trstu, Reki in ^gih obmorskih krajih je začela prav močno Plhati burja. V sredo 17. t. m. je burja dose-brzino nad 110 km na uro. Ne bomo pisali kalili in velikih nesrečah, ki jih je prine-8 seboj. Začetka jo je spremljal obilen dež. °da kar čez noč je postalo bolj hladno in sneg je pobelil višje kraje kakor Trnovsko planoto, Učko goro in celo hribe okoli Trsta. Tr-žačani so bili iznenadeni s tem prezgodnjim zimskim pozdravom. NOVE KASARNE Jušiči, oktobra, like kasarne. Tukaj se grade 3 nove ve- UTRJEVANJE MEJE Odškodnine xa odvzeta zemljišča ne plačajo nikomur Tolmin, oktobra 1934. — TJtrjevalra dela ob meji so se nadaljevala tudi letos v kotu od ■Cerknega mimo Porezna. Petrovega brda črne prsti r. nezmanišano vztrajnostjo in natančnostjo. Težko bi bilo naiti ob m Hi v tem kotu še kakšen kos zemlie ki ne bi bil preluknjan in u trien. Pa so ora le na«li pod Baškim sedlom. Že nekai mesecov konlieio tu rove in vrtajo na vse strani. O^ade knverne, skladišča in kdo ve še kni. Polen- vojaštva ie zartoslenih tudi leno število delavcev iz južnih kraiev. Zanimivo ie tu nred vwm to. da uporabljajo za . dovoz materiala izVHneivo le voiaštvo inže-nifrKkih čet. med tem ko «o civilni delavci zaposleni le r>ri delu v utrdhnh., K tem napravam na tudi k utHevnlrn-m deTom v drugih točkah odvnžaio z voiaškimi tovornimi avtomobili ogromne količine cementa. Zadnie čase dovpža-io v Podbrdo tudi velikanske množine drugega utrievalneo-i gradiva. Samo na Petrovo brdo so navozili že več kot 10D kilometrov bodoče žiee. a k vsaki dru-t! utrievalni nos^oianki Tvnbtižno tudi toliko. Navozili po tudi več tisoč komadov železnih kolov, slienih onim, ki jih ie Ttaliia upor.nb-iala med svetovno vojno. Zfx napravo šnnn-skih iezdpeev so na\oz"li Terene kole. dolge, približno en meter in pol. Močne žične orrraie bodo napeliali okrog vseh dokončanih utrdb, tako da se jim ne bo •mogel nihče približati. Ker bodo te oerraie za- vzemale velike obsege neutrjenega zemljišča okrog utrdb, bodo s tem naši kmetje spet hudo prizadeti. Saj 30 kmetom ob meji odvzeli že skoro vse zemljišče. Samo enemu posestniku, ki je do sedaj redil lj glav živine, bodo na novo odvzeli toliko sveta, da bo komaj redil eno kravico. Odškodnine oziroma kupnine za odvzeta zemljišča pa ne dajo nobenemu. Radovedni smo, če tudi gradbeni material po italijanskih tovarnah plačujejo na ta način kot odvzeta zemljišča pri nas! Samo obljubljajo, a denarja ni od nikoder. Nad tem početjem vojaških oblasti je obmejno prebivalstvo silno vznemirjeno. ŽIČNE VZPENJAČE OB MEJI Gorica, oktobra 1934. -— Ob obmejnem, pasu je v gradbi večje število žičnih vzpenjaČ, tako na Porezen, Možic, Petrovo brdo itd. V kakšne namene bodo služile te naprave, si lahko predstavljamo. Gitovo jih ne nameravajo uporabiti za odvažanje sena iz pašnikov in lese, i7 gozdov odvzetih našim kmetom. Laški turisti, kar jjh je, pa se je tudi ne morejo privoščiti. VOJAŠKA DELA OB MEJI PRI TRBIŽU NAPREDUJEJO Rateče, oktobra 3934. — Naš list je svoj čas že poročal o utrdjevalnih delih ob meji med Ratečami in Trbižem, ki so še vedno v polnem teku. Pred tedni je bila na licu mesta komisija vojaških obListi. Prišla e, da si ogleda teren in določi vrednost zemlje in višino odškodnine. Kvadratki meter odvzetega zemljišča so ocenili povprečno po 0.30 lire. Če pomislimo, da bohinjski kmetje na planinah kot je IJskov-nica, Praprotnica, planine ob Voji in drugod, prodajajo zemljišča po 6 dinarjev kvadratni meter, si lahko predstavljamo, kakšno izgubo bodo pri tem utrpeli Ratečani. Pa še to je vse samo obljubn in bogve koliko časa bo tudi le pri tej ostalo! ews Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov. 12 ODDELKEV Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; nuaternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd. Načelnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesn, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd. Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkih cenah. Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 3.—. Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE Ordiniramo od 9—12 in od 15—21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO 28 S UIP A C H A 28 PO ARETACIJAH V ČRNEM VRHU RADI SLOVENSKE KNJIGE Gorica, 18 oktobra 1934, — Zadnjič je naš list poročal, da so italijanske oblasti izpustile iz goriških zaporov tri aretirance, med katerimi je bil tudi že navedeni Rudolf Viktor. Kakor smo nadalje zvedeli, sta bila izpuščena še Lampe Ivan iz Zadloga in hlapec posestnika Tominca iz Lomov. O tem zadnjem aretirancu nismo sploh vedeli, da so ga zaprli skupaj z ostalimi. Govori se, da je bil baje izpuščen tudi Poženel Dominik. Ta vest pa do sedaj ni še potrjena. Pred kratkim časom je bil aretiran, prav v gotovo v zvezi z ostalimi aretacijami, še Plečnar Ivan iz Zadloga, star 70 let, mehanik, ki je bil takoj prepeljan v Gorico. — Aretacije, ki so jih izvršile italijanske policijske oblasti v črnem vrhu in okolici, so gotovo ene izmed na jobširoejših v naših hrajih v zadnjem času. Kot glavni vzrok smo že zadnjič navedli naj bi bila slovenska knjiga. Gotovo bodo fašistične oblasti ob tej priliki naprtile našim ljudem še marsikatero krivico, kot se to po ,ia-vadi vedno tudi zjrodi. Razumljivo je, da so ti dogodki silno r vzburili naše ljudstvo. Sorodniki aretiraneev so v velikih skrbeh za usodo svojcev. Pa tudi strah in trepet se je vselil v sleherno hišo. Na vasi ne dobite dve ženski, da bi se med seboj pogovarjale. Ljudje se le površno pozdravljajo in hitijo naprej. Nihče noče govoriti niti s svojim najbližjim sosedom, ker se boji, da bi ga ne kako oko postave videlo in zatožilo". Vsak stim in vsak povod jim pride prav. Tako je vas danes vsa mrka in brez-besedna. ARETACIJE OB MEJI SE NADALJUJEJO Hotedršica, oktobra 1934. — Pred kratkim smo poročali o številnih aretacijah v Črnem vrhu in okolici, ki so se izvršile samo zato, ker •so aretirane! hranili doma slovenske knjige. Vsaj tako pravijo poročila. Pred tednom pa so karabinerji in drugi organi javne varnosti izvršili veliko preiskav u Podkraju ter so tudi mnogo naših fantov in mož aretirali. Vse pa ¡Veliki zavod ici ffj ZDRAVNIKI SPECIJAI.ISTI ANALIZE urina brezplačno. Anal'ze krvi. Po-J Tinino moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na I podlagi krvno analize (9.14). KOZA: Kronični izpahi, mozoljčkl Izpadanje Ins. Ultravloletnl žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA BIBKOST: Hitra regonarcija po prof. Oicnrelllju. ZIV6NE BOLEZNI: Nevrastonja, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, gibka pljvča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kislino, težka prebava, bruhanje, rane. CREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. OBLO, NOS, ITSESA: vnetje, polipi: brez operadle In bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. NaS zavod s svojimi modernimi napravami In z Izvrstnimi SPECIALISTI jo edini te vrste v Argentini. — Lečenjo zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 spet zaradi slovenskih knjig, katere so dobili po kmečkih domovih. Radi tovrstnega pregnjaja, ki se ponavlja dan za dnem in skoro nepretrgoma nekaj tednov, zdaj tu zdaj tam, so ljudje tako preplašeni, da si ne upajo na cesto. Točnejših podatkov za enkrat še nimamo. MONS. IGNACIJ VALENTINČIČ IN ZLATAR JOSIP LEBAN PRED PRIZIVNIM SODIŠČEM V TRSTU Trst, 21. okt. 1934. — Lansko leto je vzbudila veliko senzacijo vest. da je bil prodan oz. odnešen kip Brezmadežne iz goriške stolnice. Vsi listi so prinesli tedaj obširna poročila o tej zadevi in tudi "Istra" je na dolgo poročala. Ker se italijanske oblasti posegle vmes, je stvar prišla pred sodišče. Obravnava se je vršila 19. t. m. v Trstu in je bila na novo prerešetana na tukajšnjem prizivnem sodišču, pred katerim so se morali zagovarjati mons Tg. Valentičič, sta-rinar Jakbo Zeni iz Benetk in zlatar Tvan Le-ban iz Gorice. Mons. Valentinčič je bil obdol-žen, da si je kot administrator goriške stolnice in oskrbnik mestnih cerkvenih dragocenosti nedovoljeno prilastil omenjeni kip. Ta kip je narejen v romanskem slogu v 14 stoletju, in ima precejšnjo zgodivinsko in umetničko vrednost. Cenjen je na 180.000 lir. Starinar Zeni in zlatar Leban sta obtožena, da sta kupila kip in ga prepeljala v Zurieh in da sta napravila kopijo istesra, ki naj bi se postavila na mesto originala. Nadalje je bil mons. Valentinčič obtožen, da si jeprilastil tudi nekaj mašhiških oblačil. Sodišče je na to obsodilo mons. Valentin-čiča in zlatarja Lebana vsakega na 10 mesecev in 6 dni zapora ter 2.000 lir denarne kazni, kar pa jim je bilo odpuščeno zaradi amnestije. Starinar Zeni pa je bil obsojen na 1 leto, 1 mesec in 17 dni zapora, 5.580 lir denarne kazni in na plačilo 1.800 lir državne pristojbine na izvoz. Odpuščena mu je bila zaporna kazen. Proti tej razsodbi so vložili priziv vsi obojenci in tudi državni tožilec. Tako je stvar prišla na priziv-no sodišče, ki pa je oprostilo zaradi pomanjkanje dokazov Lebena in Zenija, toda le zapornih kazni. Denarna kazen za Zenija pa je bila zviSna na 22.500 lir in taksa na 7.500 lir. Potr- dilo pa je kazen za mons. Valentičiča. Ker mons. Valennančič in Zeno nista bila s to obsodbo zadovoljna, bo vsa zadeva baje prišla pred višje t. j. Kasacijsko sodišče. POSEBNO SODIŠČE NA DELU Trst, 20. oktobra 1934, — Včeraj šo bili ob-soeni pred sodiščem za zaščtito države v Rimu: Dante Tonelli, Emilio Colautti, Domenico Muz-zatti, Luigi Bertoluzzi, Natalia Beltrame, Pie-tro Rossi, Federico de Pauli, Emilio Trango-ni, Elso Michelini, Quirino Panicatti, Giuseppe Colombari, Giacomo Deatto, Dolendo Novello in Pietro Reiatto. Vsi so iz videmske pokrajine. Obtoženi su protifašistične propagande in delovanja. Natalia Beltrame je bila oproščena-Redatto F. je dobil 8 let zapora, Tonelli, Beto-luzzi, De Pauli, Trangoni in Michelini 7 let, Co-lantti 4, Muzzatti, Rosi, Panicatti, Colombari, Deatto in Reiatto Pietro 3, vsi ostali pa 2 leti-Vsem sta bili odpušeni 2 leti, zaradi amnestije- ^Trst, 21 oktobra 1934. — Včeraj so bili v Rimu postavljeni pred posebno sodišče: Primo Foschiatti, Altieri Assokmi, Settimio Bonasfli Lino Dormo, ITmherto Fanetti, Amilcare Mus ein, Armado Tonino in Aldo Turco vsi iz bencS ke province. Obtoženi su protifašistične pro pagande in delovanja. Assolini in Foschiatt sta dobila 2 leti in 6 mesecev zapora, vsi ostal pa po 2 leti. Vsem sta bili odpuščeni 2 leti, za radi amnestije, Slovenska gostilna in trgovina jestvin Shajališče naših rojakov VELIKI IN PRIJETNI PROSTORI z igriščem za kroglje in keglje Vsako nedeljo ples Dobra postrežba ZMERNE CENE TRELLES 1167 (Pol kvadre od Gaona 2400) Buenos Aires U. T. 59 - 2382 VSI ROJAKI SO DOBRODOŠLI Slovenski Tednik mora i v vsaki slovenski hiši. Svota petih pesov za celoletno naročnino je majhen za vsakega, ki ni popolnoma brez dek Pri«oračajte Slovenski Tadnit svojim znancem in prijateljem. Pridobivajte nam novih naročnikov. elaJx^aÁiÁ arn lad nlytfeó maieriaA fiTunab: UirxxxLcr firur v ¡ui/amMa^gÁM boMjihck%iUJúíb' e&p£ciodpafa feundíab. ra II ioj je vzel okrog 1000 Din in 150 lir ter hranilno knjižico nekega italianskega denarnega 2avoda. Pri sebi je imel tudi potni list in uro. Ko ga že tretji dan ni bilo nazaj, je njegova Soproga v skrbeli povpraševala po njem pri Zelšanih, ki pa niso o njem ničesar vedeli ra-2en to, da je v ponedeljek šel skozi vas. Ko Se je gospa vračala domov, pa ji je povedala Frančiška Krajčeva iz Cerknice, da je na po-^ iz Škocijana slišala, da leži v Škocijanski Jami pol ure hoda od Želš truplo nekega mojega. V zlih slutnjah je gospa Konjedičeva hitela tja ter takoj z opisom najdenega trupla dobila potrdilo strašne slutnje. Povedali so ^ tudi, da je truplo njenega moža že v postojnski mrtvašnici. Gospa je nemudoma od-s'a v Postojno ter prišla tja še pred pogrebom Svojega moža, ki je imel razbito lobanjo in po-'01&ljene noge. Značilno za tragično smrt g. Wjedica je dejstvo, da so organi italijanske Policije, ki so našli njegovo truplo v Škoeijan-ski jami, ugotovili, da ni imel pri sebi ne denarja in tudi ne hranilne knjižice. V žepih so našli samo potni list in uro, ki se je bila ustava ob 7.30. Iz vsega tega bi se dalo sklepati, ^ je postal Konjedic žrtev zavratnega roparskega umora in da so morilci njegovo truplo Vrgli v 100 m globoko Škocijansko jamo, da ^i tako prikrili sledove umora. Po drugi domnevi pa je nesrečni Konjedic po nesrečnem Naključju padel v jamo in se ubil. Če je bilo tako, je moral potem nekdo že mrtvemu vzeti denar in hranilno knjižico. Denar in knjižico Je imel v isti listnici kakor potni list. zverinski uboj Pri posestniku Seenkoviču na Hajdini so ko-^hali koruzo. Zbralo se je pri kožuhanju več domačinov, med njimi tudi fantje in dekleta. končanem delu se je skupina fantov, med tt.)mai posestniški sin France Metličar iz Spod-Hajdine, podala proti domu. Za njimi je Prišel 221etni železničarjev sin Maks Lampret. ed njim in fanti je nastal prepir, iz katerega Se je izcimil krvav pretep. Lampret je izvleci iz žepa dolg nož in ga zasadil Francu Me-tličarju v vrat s tako silo, da mu je prerezal Zl'e in kite. Metličar se je smrtno ranjen zgru- <Ü1 Ha tla in izdihnil v 10 minutah. Njegovo truPlo so prepeljali v mrtvašnico na hajdinsko Pokopališče. Ubijalec Maks Lampret pa je po zbežal in ga iščejo orožniki. Zverinski ^"or je vzbudil med domačini veliko ogor- & enje. dol, le odlok, po katerem se prejšnji ukrepi pre-kličejo in se g. dr. Korošcu dopušča svobodno kretanje. Isto velja tudi za gg. dr. Frana Kulovca, dr. Marka Natlačena in dr. Antona Ogrizka. otrok od gladu umrl v materinem naročju IMBIIMllililifjttftift» - . •• Pred dnevi je prišla k mariborskemu mestnemu fizikatu žena brezposelnega mizarskega pomočnika Franca Korošca iz okolice Sv. Kun-gote prosit pomoči za svoje mesec staro det£. Revni materi pa je otrok med potjo umrl. Zaradi nenadne detetove smrti je bila izvršena sodna obdukcija, ki je ugotovila, da je otrok umrl od gladu. Pač resno znamenje današnjih dni! ZAHTFVA1TE VINO GARITTA je najboljše Paramaribo 1933 u. t. Pat. 59 - 4108 aoEaoi X0E30I 30E30 H= DR. S. SCHAVELZON Vodja klinike v bolnišnici Muñiz venerične bolezni moderno in hitro zdravljenje. notranje bolezni srce, pljuča, želodec, oblsti, reumatizem, kri itd. gospe: Rezervirani prostiri. oči - uho - nos - grlo - žarki x ultravioleta - diatermia specialisti za vsako bolezen. NI KLINIKA O D o Pueyrredóo 936 u. t. 47 — 8416 Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedeljah od 8 do 9. i I0X30I lonor dr. korošec izpuščen Kakor znano, je bil g. dr. Antonu Korošcu °čen za kraj bivanja otok Hvar. Ker pa v°st°Panje in izjave dr. Korošca v zadnjem ^asu v sebi kažejo spremembo prejšnjega nje-®°Vega stališča, je dana dovoljna osnova za ®Premembo prejšnjih odredb o kraju njego-bivališča. Zato se pristojne oblasti izda- ZANIMIVOSTI iz zgodovine palice ss» o D o o n o Neki španski zdravnik je trdil, da so ljudje podedovali palico po opicah. S tem je potisnil izvor palice tja daleč nazaj v pravek. Do-gnano je, da so palico rabili moški v času rim-skeoa cesarstva, kar nam dokazujejo tudi mno-be izkopnine. Germanski narodi imajo prve vesti o palici iz leta 1500. Okrog leta 1750 je bila palica v modi v Franciji, kjer so hodile z njo vse odlične dame. eMnda so hotele ženske biti zanimive, ali pa so hotele z opiranjem na palico naglasiti svojo slabost odnosno vzbuditi sočutje ali vsaj pozornost. Ženske so začeli posnemati moške in ker so se vse opirale n; palice, so bile v onih časih debelejše in manj elegantne. Niso pa bile še tako težke, kakor palica Petra eVlikega, ki je tehtala 4 funte. V Angliji so nosili del j časa hrastove palice privrženci leta 1688 izgnanih Stoartovcev. Drugi ljudje so nosili bambusove palice s koščenimi ali kovinastimi ročaji. Tudi na kontinentu je prevladovala bambusova palira do leta 1810, ko so se pojavile lesene, koščene in kovinaste palire, okrašene z bakrorezi. Leta 1812 je prišla v Pariz na prodaj palica, ki se je o nji mnogo govorilo tudi o njegovemu sinu, pisatelju na Napoleona. Pozneje le v ročajih električne žarnice ali posebno s eje palica še bolj razvila. Nekatere so ime-orožje. Izdelovali so tudi palice, ki so se dale spremeniti v mizico, stolček ali dežnik. Edvard VI. je imel kot prestolonaslednik veliko zbirko palic, med njimi tudi palice kraljice Viktorije. Izrezana je bila iz veje hrasta, v katerem se je bil skril Karel II. leta 1651.' pred svojimi sovražniki. Drugo palico iz zbirke Edvarda VI. je izdelal znani strugar starega Londona Bridge. V tej zbirki je bilo mnogo palic iz Indije, ki so predstavljale umetniška dela lesoreza in slonovine. Najdragocenejšo palico sveta je imel menda dr. Hals iz New Yorka. V ročaju je bilo tri funte zlata in 63 demantov. Zlata kača z rubini v očeh se je ovijala okrog palice, v ročaju je bila pa ura, okrašena s 24 demanti. Praktično palico je izumil neki nemški zdravnik. V njih so bili spravljeni vsi ki-rurgični instrmenti, potrebni za manjše operacije, poleg tega pa karbolna kislina, aubli-mat in obveze. prijatelju zagotovil obede za dvajset let Iz Budimpešte poročajo o čudni zgodbi, ki se zdi na prvi pogled neverjetna. Slikar Janoš Rado je imel v življenju vedno srečo kot človek in umetnik. Navadil se je pa lahkega življenja in vse, kar je zaslužil, je tudi sproti zapravil. Znan je bil zlasti kot velik sladokusec in zato tudi dobrodošel gost v vseh restavracijah, kamor je prav rad zahajal. Nedavno se je ranil na desni roki, rana se mu je vnela in po mnogih operacijah mu je ostala desna roka deloma hroma. Rado je poskusil slikati, pa se je takoj prepričal, da bi škodoval svojemu ugledu in dobremu imenu, če bi pokazal panjem v obljubo zdravnikov, da bo njegova ljudem tako sliko. Zato je nehal delati z zau-roka čez dve ali tri leta zopet zdrava. Kmalu je potrkala na slikarjeva vrata stiska. Lastnik na Starejše restavracije v Budim- ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AÑASCO 2322 | Año VI. NÜm. 279 Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor BUENOS AIRES Urejuje: Jan Kaoii ješti mu je navzlic temu pošiljal jedi, ki jili je naraje jedel. Toda čez neka mesecev je usahnil tudi ta vir. Ko je predla ubogemu slikarju najtrša, se je vrnil v Budimpešto iz Trans-vaala njegov stari prijatelj, ki ga je Rado izdatno podpiral, ko ga je bila rodbina zapustila. Čim je prijatelj zvedel, kaj se je zgodilo, je sklenil z lastnikom neke restavracije pogodbo in mu plačal 70 tisoč pengoe, da bi dajal njegovemu obubožanemu dobrotniku skozi 20 let dober obed. Obedi so kipotekarno zajamčeni na restavraterjevi hiši. VREDNOST DENARJA Nakup: Prodaja: 10 dolarjev 383,— 390.— 100 ital. lir 32.80 33.35 100 dinarjev 8.40 9.— 10o čeških kron 15.— 16.80 100 franc. frankov 25.25 25.C j 1 funt šterling 19.15 19.45 PRIHOD PARNIKOV 25 Ppssa. Giovanan 26 C. Sto. Tomé 26 Gral Osorio 27 Mendoza 30 Highland Princesa 2 Cap Arcona 3 Oceania ODHOD PARNIKOV: 27 Conté Grande 28 Almanzora 30 Mendoza 4 Cap Arcona 7 Oceania 3.11. 10.11. 8.11. 6.11. 14.11. 20.11. 17.11. 13.12. 18.12. 26.12. 21.12 27.12 Restavrant "O S O R l O" Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples. Lepi prostori, pripravno za svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL SELITVE V MESTU IN NA DEŽELO ZA ZMERNE CENE PREVOZNO PODJETJE RAFAEL TURK OSORIO 5085 esq. WARNES 2200. U. T. 59-2505 in 59-3667 PRAKTIČNI NASVETI Lep lesk pri likanju — dosežemo na nasledki način: 100 gramov japonskega voska, 100 gramov parafina in 50 gramov stearinove kisline zdrobimo in stopimo na neprevorčem ognju; med topljenjem ves čas mešamo. Stopljeno vlijemo v plosko škatljico iz pločevine ali podobno posodo in pustimo, da se.shladi in sir-di. Nato vzamemo snov iz obleke in z njo narahlo potegnemo po gorkein likalniku. Potem likamo; likalnik ne teče le gladkeje in hitreje po platnu, marveč pušča tudi posebno lep lesk. Madeže od petroleja odstraniš na ta načm, da jih izpostaviš solncu, ali pa likaš, pri čemer petrolej izhlapi. Naj uspešeneje jih odstraniš, če nasuješ nanje krompirjeve moke (dobiš jo v -drogeriji ali večji špecerijski trgovini) pokriješ s pivnikom in zlikaš z neprevročim likal-nikom. Izžete limone so še dobre za snažen je mede nih predmetov, kakor pip pri vodovodu, kljuk od vrat in tudi medene posode. Ako si rezala čebulo, prekajenc slane ribe, dobi uož nepr¿ e-ten duh, odpraviš ta duh, če nož zdrgneš z limono. Kdor ima mehke nohte, naj si večkrat na dan umije roke z limono. Kuhinjska miza ostane lepo bela, če jo, ko si jo dobro utnila, oziroma poribala, zdrgneš še z limono in jo postaviš na solnce, da se usuši. Če pripravljaš kosilo in ti ne pridejo /si člani ob istem času h kosilu, tedaj ne zakuhaj v juho rezancev, riža, cmočkov in podobnega. Zakuhaj samo na vodi, kuhano odcedi in postavi na krop, potem daj vsakemu posebej na krožnik in nalij vroče juhe. Na ta način porabiš manj juhe in se juha tudi ne zgosti ali celo prižge. Diplomirana babica ANA CHARPOVA v Pragi in Buenos Airesu Ima odlgoletno prakso v porodnišnici-v Pragi in v bolnici Rawson v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijonistke, posebno s kampa. Calle CABRERA 4311 U. T. Palermo, 2383 ISKRE PROFESORSKA Profesor se vrne domov in meni, da je slií'' pod posteljo šum. Nato vzklikne: "Ali je kdo tu?" Vlomilec: "Ne i:ikdo!" Profesor: "Čudno. Skoraj bi bil prisegel, ds je nekdo pod posteljo..." DOBRO JE NAVEDEL Pesnik: "Vi trdite, da je moja pesem slaba Kaj se vi razumete na to. Ali ste že kako di«' mo napisali?" Pesnikov znanec: "Ne. Kljub temu vem, da je jajce slabo, četudi nisem še nobenega znesel"' SKRBNA ŽENA Mhai "Moja žena je res skrbna, posebno zame skrbi na vso moč. Ali tudi tvoja skrbi z® te?" Blaž: "Pa še kakol Saj mi celo škornje s« zuva." Miha: "Kadar se vračaš iz krčme?" Blaž: "Ne, kadar sem namenjen v krčmo' VZOREN MOŽ Žena telefonira možu iz zdravilišča: "V štirih tednih sem shujšala za polovico. Kako dolg" naj še ostanem tu?" Mož ji je odgovoril: "Še štiri tedne". IOESOI IOE3$ O n o D o PRVOVRSTNO IN NARAVNO D&0 po zelo nizkih cenah boste našli vi velikem fot. ate-1 Ijeju Bellas Artes lastnik D. Epifani Odprto ob SOBOTAH in NEDELJAH celi dan AveDaneda 0 AV. MITRE 436 | U. T. 22 - 7990 ioao X0E301 Blenorragia K SIFILIS y demás VENEREAS EL- INSTITUTO MAS AN------ ------------' BRASIL 923 EL. INSTITUTO MAS ANTIGUO ATENDIDO POR MÉDICOS k __ ---PLAZA CONSTITUCION PE 10 A 12 D s -15« 21