Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja vsako sredo in stane za vse leto 60 K, za pol leta 30 K, za četrt leta 15 K, na mesec 5 K; posamezna številka K r40. — V inostranstvu razmeroma več.
Vse dopise in pošiljatve za uredništvo in upravništvo „Ljudskega glasu", kakor tudi za tajništvo K. D. Z. pošiljajte frankirane na naslov: Ljubljana, poštni predal 168. Poštnine proste so le reklamacije. Ustmena poročila: v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6.
Delavec in kmet.
Med naše kmetsko ljudstvo prihajajo večkrat, posebno pa pred vsakimi volitvami agitatorji, ki v potu svojega obraza skušajo dokazati, kako različne interese imata delavec |n kmet. Da imata delavec in veleposestnik interese, ki si nasprotujejo, je gola resnica. Pripomniti je pa treba, da tudi mali in veliki kmet nimata enakih želja. Nam gre tukaj izključno le za interese malega kmeta in ko-Čmja, katere hočemo primerjati z interesi industrijskega delavca.
Najbolj pereče vprašanje, kateremu indu-sfrij-iko delavstvo v sedanjem času posveča Vso pažnjo, je
industrijalizacija Slovenije.
V interesu delavstva je, da se industrija čimbolj razširi, ker se na ta način odpravi moreča brezposelnost, katera danes industrij-8kega delavca tako davi. Če se bo industrija razširila, bo potrebovala vedno več delavcev, Ce jih bo hotela imeti, jim bo morala zagotoviti življenje dostojno človeka. Skratka, delavec želi razširjenja industrije zato, ker si obeta na ta način svoje stališče zboljšiti.
Kakšno stališče naj pa zavzame kmet k temu vprašanju?
V Sloveniji imamu najmanj dve tretjini jualih posestev, na katerih komaj za silo živi le po ena družina. Ako ima naš kmetič po več otrok, mu tega posestva med nje ni mogoče razdeliti, ker je preirujšino. Enemu izmed sinov izroči torej svoje posestvo, drugi si pa Pomagajo na ta način, da si poiščejo dela v kaki obrti, tovarni ali rudniku. Če ten obrti, mvaren ali rudnikov ni v lastni deželi, so Prisiljeni, iskati si dela v tujini.
In tako je bilo ilosedaj pri nas.
Nerazvita industrija v Sloveniji ni mogla j^Posliti vseh, ki so delo iskali, zato so bili Prisiljeni izseljevati se v Ameriko, Nemčijo
ter *Z te^a torci razvidimo, da je tudi v ii razš^U' krnuk^Cga prebivalstva, da se mdustn
to še ni vse. Je še en razlog, kate mdu°fe Še ^ Sov°ri za to, da se naši zeml
n . ^rei smo že omenili, da imamo v Sloveni ]manj dve tretjini maiih posestev. Tem J treba pristaviti še'dejstvo, da tudi zeml r* nas ni bogve kako rodovitna. Že dan« Dr * 0’-	se kmetič koče vsaj za sil
£ eziveti, mora to zemljo obdelovati in n< peXat' tako, da lahko rečemo, da je vsak p0 te zemlje poškropljena z znojem. C mn0181"10 na to. da nosi naš kmetič pra niivp • rat v natirbtnem košu gnoj na hribova mlekom *da rnora krmiti svoje prašičke da Se J?’ ,e hoče, da od njih izkupi vsaj toliki Polf>?ui evZ'V1’ Potem nam bo jasno, da njege zastaviti ZC danes ni rožnat. 7 ba pa si P° ž,vPJPraŠanie’ kai bo takrat, ko potret Vem« He bo V5Č tako velika? ‘u-njkuie’ vf V- celi. Evropi živeža za to pr J . ker je vojna porušila vse trgovsl
vezi med državami. Prej ali slej bodo pa te vezi in razmere urejene. Pride čas, ko bodo nastopile na svetovnem trgu poljedelske države, ki so danes do malega izločene. Rumunija in Bolgarija pridelata že danes več živil, nego jih potrebujeta zase. Vendar jima je vojna škodovala tako, da ne pridelata danes niti polovice tega, kar bosta takrat, ko se razmere urede.
Rusija, ta ogromni poljedelski velikan, danes ne izvaža niti kilograma živeža, čeprav je pred vojno zalagala celo Evropo. Nasprotno, od drugod mora dobivati pomoč proti svoji hkoti.
Prej ali slej bo torej kmetskih pridelkov zopet v izobilju. Vsaka stvar, katere je mnogo na trgu, se poceni radi medsebojne konkurence. In tukaj nastaja za našega kmetovalca prevažno vprašanje. Ali bo v tej konkurenci vzdržal ali bo podlegel. Vsi znaki kažejo, da bo imel izredno težko stališče. Težko konkurira že danes s hrvaškim ali srbskim kmetom. Že prej smo navajali, kako se naš kmetič trudi, da se preživi. Na drugi strani pa vidimo, da je zemlja po drugod vse plodo-nosnejša nego naša. Pri nas redi kmet prašičke z mlekom in jim kuha po petkrat na dan, njegov tovariš v Banatu in drugje pa napodi spomladi svoje prašiče v šumo, kjer se sami prežive in razmnože, jeseni pa jih polovi in proda. Vprašanje je, ali bo mogel prodajati naš kmetič svoje prašiče za ceno kakor oni, ki celo leto z njimi ni imel niti truda, niti stroškov? Če bodo pa naši dražji, jih pa v denar spraviti ne bomo mogli. Že zdaj moramo skrbeti, kako si bomo iz tega položaja pomagali.
Edina vrešitev je zopet le industrijalizacija. Če bo mnogo industrije, bo mnogo delavstva. Mnogo delavstva pa potrebuje mnogo živeža. Kmet bo torej dostavljal svoje pridelke v te industrijske naselbine in ne bo toliko odvisen od izvoza. Če tudi z vsemi pridelki ne bo konkurenčen, bo imel pa vsaj za zelenjavo, mleko in slično dovolj odjemalcev. Navedli bi lahko še sto primerov, ne dopušča nam prostor, poleg tega pa mislimo, da smo že s tem povedali dovolj jasno, da je za našega malega kmeta vprašanje industrije če mogoče še bolj važno, kakor za industrijskega delavca. Kdor bi torej trdil, da kmet in delavec ne moreta skupno korakati, je v zmoti in škoduje dobri stvari, industrijsko delavstvo se organizira v svojih strokovnih organizacijah in kmečki proletarijat v svoji „Kmečko delavski zvezi". Obe organizaciji se morata podpirati, ker imata iste interese in istega nasprotnika.
Delavec in kmet podajta si roke!
Mednarodnost.
Naši nasprotniki se radi vsajajo nad nami, češ, da zagovarjamo mednarodnost. Pri tem pa dosledno zamenjavajo pojem mednarodnosti s protinarodnostjo. Nihče ne bo hotel zanikati, da se človeštvo deli v narode, ki govore raz-
lične jezike, ki imajo razne kulturne posebnosti.
Mi nismo nikdar zahtevali, naj n. pr. Nemci obdrže svoj jezik, Slovenci naj pa svojega zavržejo. Kakor priznavamo, da obstoje razni narodi, tako je treba poudariti, da se vsi ti narodi delijo v dva gospodarska razreda. V razred bogatašev in razred nema-ničev ali z drugimi besedami v kapitaliste in proletarec.
Kapitalisti vseh narodov se zavedajo, da imajo vsi enak interes, čimbolj zasužniti proletarijat. Če se proletarijatu kjerkoli posieči, domače kapitaliste ugnati v kozji rog, priskočijo tem takoj drugorodni kapitalisti na pomoč. To se pravi, kapitalisti se medseboj podpirajo ne glede na to, kateri narodnosti pripadajo. To se pravi, oni so radi skupnih interesov med seboj mednarodno zvezani. Kar je dovoljeno močnejšemu, to zahteva lahko še bolj upravičeno šibkejši. Tudi delavno ljudstvo ima skupne interese brez ozira na narodnost.
Če se torej ta proletarijat v boju proti izkoriščevalcem medsebojno podpira, se s tem niti najmanj ni pregrešil proti lastnemu narodu.
Večina krivic, ki tlačijo delavno ljudstvo, se da odpraviti le mednarodnim potom. Vzemimo za primer odpravo militarizma. Če bi proletarijat v Jugoslaviji dobil tako moč, da bi odpravit stalno vojsko ter postavil na nje mesto narodno brambo, bi opravil slabo delo, ako bi ob istem času tudi sosedne države ne storile isti korak. Kajti v tem slučaju bi ka-pitalisti tujih držav to priliko izrabili ter pognali svoje armade repati zemljo, ki bi proti militarističnim armadam ne bila dovolj zastražena. Pr.šli bi z dežja pod kap. Bdi bi narodno in gospodarsko zasužnjeni. I/. tega primera sledi, da je mogoče reševati to vprašanje le na ta način, da proletarijat v vseh državah enotno nastopa. -
Pri nas imamo stranke, ki imajo v svojem programu odpravo militarizma, ob enem pa zagotavljajo, da o mednarodnosti nočejo ničesar vedeti. Razumljivo je, da-se bodo morali odpovedati enemu ah drugemu. V eni sami državi odpraviti militarizem ali kapitalizem je nemogoče. Zato mora oni, ki za tem resno stremi, iskati zaveznikov izven meja države. Naše organizacije so si te že poiskale in tudi našle v internacionali.
Več razuma, manj srca!
Vsi radikalci so priporočali neobziren nastop, odločen čin, čeprav bi imel za posledico velike žrtve. To pa seveda samo dokler so bili res radikalni. Radikalce smo imeli že v vseh pogledih: verske, narodne, socialne, kulturne, umetniške . . . Imeli smo tudi radikalne drvarje, ifheli smo pa tudi absolutne radikalce, kijih je naš Cankar ovekovečil v korajžnem fantu, ki je žrtvoval svojo nogo, misleč, da bo ustavil po bregu navzdol drveči voz, če vtakne korajžno svojo nogo v kolo.
Radikalci imajo svoje ime od korenine (po latinsko radiks). Pri korenini hočejo začeti, vsako zlo hočejo iztrebiti s korenino vred. Prav lepa namera, vsa čast, samo eno napako ima. Vsi radikalci se vedno prav korenito motijo v svojih sodbah o dobrem in slabem bas zaradi svoje korenitosti! Če jim je kaka stvar na poti, jo hočejo takoj korenito odstraniti, ne da bi pomislili, če ne bodo svoje današnje korenitosti bridko obžalovali morebiti že takoj jutri. To pa vse zato, ker ne uvažujejo razuma, temveč se dajo voditi le od srca, kakor smo se navadili napačno imenovati tisto nerazsodno, sebično nagnjenje zadostiti svojim slučajnim trenotnim potrebam! Prav od srca se jezimo, če nas poškropi kak avtomobil, radikalno omejitev svobode zahtevamo, avtomobili naj ne vozijo po mestu hitrejše, nego hodijo pešci. Na ugovore razsodnih ljudi, češ, da se vozijo v avtomobilih navadno ljudje, ki se jim mudi, odgovarjamo zopet prav od srca, da ne poznamo kompromisa. Drugi dan se pa sarni peljemo v avtomobilu, stražnik nas pa ustavi, ker je nagla vožnja prepovedana. Zopet se. jezimo prav od srca, radikalno zahtevamo svobode, kompromisa ne poznamo. Če gre dež, se jezimo na Boga, da je ustvaril to nadlego; če solnce preveč pripeka, kričimo, da že tako dolgo ni bilo dežja. V svoji nerazsodni sebičnosti se postavljamo za upravičene sodnike nad dobrim in slabim, stvarnih kompromisov ne maramo priznati, zato pa delamo najumazanejše časovne kompromise, ki nam dovoljuje danes obsojati svetlobo, jutri pa senco, čeprav vedo razumni ljudje že tisočletja, da ni svetlobe brez sence, niti sence brez svetlobe.
Da so kompromisi v tem smislu potrebni, bo uvidel vsak razumnik. Pa tudi preprosti neizobraženec ne bo gluh zanje, če mu jih stvarno razložimo.
SociaBna demokracija in poljedelstvo.
(Konec.)
Malo ali veliko posestvo?
Današnje socialistično gibanje ima jasno izdelano svoje programatično stališče za poljedelstvo. Večina socialističnih teoretikov se zavzema razvojno za mala posestva, ker se ista veliko racijonelneje obdelujejo. Končni cilj socializma pa je kolektivizem poljedelstva.
Tudi dr. Adžija se zavzema za mala posestva in izvaja sledeče:
Temelj proizvajalnega dela v poljedelstvu je različen od proizvajalnega dela v industriji. V industriji in obrti so predmet dela mrtve sirovine, n. pr. ruda, kamen, kovina, volna itd. Te sirovine lahko prenašamo, razmnožujemo, obdelujemo ob slabem in lepem vremenu, podnevi in ponoči. Človeška delavna moč se pri tem delu v najobsežnejšem lahko nadomesti s prirodno močjo, n. pr. vodo, vetrom, elektriko in paro, zato to delo ni tako odvisno od pazljivosti in ljubezni delavca do dela. Medtem, ko je poljedelsko delo več ali manj navezano na živa in organska bitja (živali, rastline, setev itd.). Zemljo
obdelujemo lahko samo v stanovitih dobah. Ker je strojno delo v poljedelstvu zelo omejeno, je tu potrebna večja pazljivost in ljubezen do dela. Čirii gospodarski račun dokaza torej, da se malo posestvo mnogo več izplača in da je to tudi naprednejše od velikega posestva. Ljubezen in marljivost malega posestnika omogoča krepkejše obdelovanje .emlje, nego pri veleposestvih. Veleposestva obdelujejo mezdni delavci. Nadome diti je treba vse izplačilo, ki ga donaša veleposestvom uporaba strojev, strokovna uprava, nakup in prodaja na debelo in cenejši kr.dit. Toda tudi prekoračiti je treba to z osnovanjem proizvajalnih nabavnih, konzumnih, kreditnih in drugih poljedelskih zadrug.
Socializmu ni ideal malo posestvo, posebno ne takšno, kakršno je bilo do sedaj, ko se je to v slučaju večjih dedičev še bolj razdelilo, tako, da je postalo nesposobno prehranjevati posestnikovo družino. Mnogokrat je mogel zapustiti kmet po kakšni opienitvi rodno grudo in odšel je v mesto, da pomnoži stradajočo armado industrijskega delavstva. Vsekakor noče uničiti socializem malega posestnika, temveč ga hoče v današnjih razmerah kulturno dvigniti s pomočjo poljedelskega zadružništva. Usposobiti ga hoče za umnejše in krepkejše obdelovanje zemlje. Te zadruge bodo kmetu, kar so industrijskemu delavcu njegove strokovne organizacije, služile mu bodo kot bojevne gospodarske organizacije. S pomočjo teh bo vodit razredni boj proti kapitalističnemu razredu.
V programu socialno demokratične stranke je ukinjenje graščinske in cerkvene posesti ter mrtve roke veleposestev in ukrepitev najmodernejšega zadružništva.
Iz stranke.
Štev. 2627.
Zjedinjenje jugoslovansk. proletarijata.
(Odložitev strankinega zbora in sklicanje izvrse-valnega odbora.)
Dne 1. in 2. t. m. so imeli pooblaščenci vseh treh socialističnih strank v Jugoslaviji (1. socialno demokratična stranka Jugoslavije, 2. socia-listička radnička, partija Jugoslavije in 3. naše stranke) skupno sejo, na kateri je' bil dosežen temelj za ujedinjenje. V bližnji bodočnosti bodo izvrševalni odboru vseh treh strank sklepali o teh temeljih, in ker - upamo, da bodo sprejeti soglasno od vseh treh, bo s tem zjedinjenje gotovo in ga bo naš strankin zbor že lahko potrdil.
V	ta namen je pa treba že sklicani strankin zbor preložiti za nekaj tednov, torej se ne bo vršil dne 14. in 15. avgusta, pač pa se bo vršila takrat seja strankinega izvrševalnega odbora, in sicer v Celju. Začetek takoj po prihodu jutranjih vlakov.
V	Ljubljaui, dne 6. avgusta 1921.
Centralno tajništvo JSDS in KDZ.
v Ljubljaui, poštni predal 168.
Brežice ob Savi. Krajevna organizacija Kmetsko-delavske stranke v Brežicah prosi sledeče člane, naj poravnajo najpozneje do 15. avgusta članarine, sicer bodo izključeni iz organizacije.
Član štev. 1, 10, 13, 48, 51, 67, 69, 72, 77.
Lajteršperg pri Mariboru. V nedeljo dne 14. avgusta 1921 priredi krajevna organizacija KDZ v Lajteršpergu veliki javni shod v gostilni „Požankou v Oajniku. Ker so na dnevnem redu zelo važne točke, vabimo tudi vse viničarje cele okolice. Poročal bo poslanec.
Odbor.
Dopisi.
Jurklošter. Lepa klika je nač tako zvani novi občinski odbor, ki ni bil nikdar izvoljen, temveč kratkomalo imenovan, ker so bile baje kandidatne liste drugih strank prepozno vložene. Proti tej izvolitvi teče priziv. Ni pa še znano, ali bo ta rešen po splošni tukajšnji ljudski volji. Ta novi klerikalni občinski odbor je namreč z različnimi mazili namazan. Na Petrov dan dne 29. junija je priredil veselico s tombolo v prid ubožni blagajni nase občine. Ta veselica je bil* takse in kolkov prosta, toda do danes še niso obračunali niti vinarja. Najbrže mislijo ti pobožni odborniki, da so oni prva ubožna ,,gm*J' na“, potem šele pridejo drugi. Tudi župnijski urad, ki je bil svoječasno sodnijsko obsojen, dolguje ubožnemu zakladu 5000 K. Vse to bo podpirala imenovana družba. Sliši se celo, da bo njih prva briga popravljanje farovža in cerkve. Premislite, sedaj pri tej draginji! Kdo bo vse to plačal? Kmet in delavec bosta morala nositi potrpežljivo to breme.
Opozarjamo merodajno oblast, da reši naš priziv ugodno, da ne bodo pašarili samovoljno taksni ljudje v naši občini. . Občani.
Po svetu.
Češkoslovaški bankokrati so odpustili nad 100 nemških in do 1500 čeških stavkujočib bančnih nameščencev. Povečini so to starejši uradniki, zaupniki in vodje organizacije.
Češkoslovaško delavstvo in inspiracija proti komunistične konvencije. „Pravo Liduu prinaša Članek „O reakciji in protikomunistični akciji v Jugoslaviji1* in konča članek tako-le: Belgrajski brzojavi trdijo, daje Pašič pozval češkoslovaško, rumunsko in italijansko vlado, da napravijo protikomunistično konvencijo, češkoslovaška zares nima namena, da bi sledila Jugoslaviji po poti reakcije, če p* so v Češkoslovaški ljudje, ki bi radi Jugoslavijo posnemali, ima pa češko delavstvo dovolj moči, da prepreči kaj takega. Komunizem itak gre po svoji naravni poti do propasti. Na takele načine bi se življenje komunizmu le podaljšalo".
Češkoslovaški rudarji se pripravljajo n* veliko splošno stavko. Rudarski odsek v ostrovskem revirju je izdal proglas na delavstvo, v katerem pravi med drugim: Kakor veste, nameravajo podjetniki odpovedati kolektivno pogodbo, podaljšati delovni čas ter znižati plače. Čaka vas težak boj s podjetniki. Rudarska stavka izbruhne v revirju in seveda tudi po vsej republiki.
Amerika za Rusijo. Ameriška pomožna misija je že zgradila skladišča za živila v Rig* in Revalu. Akcija za pomoč gladujočim se P* začne šele tedaj, ko se izpuste na svobodo ameriški državljani, ki se še nahajajo v Rusiji*
Zob:	(11. nadaljevanje.)
Socializem in vera.
Modrovanje navadnega človeka.
Ali hočete verjeti, da je Bog v šestih dneh stvarjenja trudil se v potu svojega obraza in delal vse te podrobnosti ? Da je delal iz prsti te majčkene perotnice regratovemu semenu? In vsem drugim neštetim vrstam semen, ki jih tudi imajo 1 Pa ne samo male rastlinice, tudi velika drevesa so na ta način poskrbela za svoj zarod, n. pr. smreka, saj si gotovo že gledal, kaj je v njenem storžu, ne? Ai pa javor, čigar seme ima perutnice skoro kakor kačji pastir, le da nima na vsaki strani po dve, kakor ta, temveč samo po eno.
Z vsemi temi podrobnostmi se Bog ni pečal. ~Razvoj je razvil v tisočletjih vse te posebnosti. Med vsemi živimi ’bitji najdemo zvezo sorodnosti, iz katere ne moremo sicer sklepati, da so imela kdaj skupnega očeta,
pač pa podobne pogoje življenja. Javorjevo seme ima podobne perutnice kakor metulj kačji pastir, zato pa še ne bomo trdili, da sta imela oba skupnega očeta. Pač pa sta oba p o t r e b o v a 1 a lahkih kril, zato jih imata. Nevedneži so se vstrašili tudi podobnosti človeka z opico in so rekli — kaj, človek da je nastal iz opice? Pa ni tako, človek ni sin opice, živel pa je v podobnih razmerah in se je zato podobno razvijal, v kolikor je pa svoje življenje živel drugače, v toliko je postajala tudi njegova oblika drugačna. Razvijal se je drugače, razvoj je tisti skupni oče vsega, kar je. Le iz tega razvoja lahko sklepamo, da je v pradavni dobi vse življenje nastajalo iz tistih prvotnih oblik, o katerih pa zopet prav nič ne vemo, kakšne so bile, le to si lahko mislimo, da so bile zelo preproste, tako nekako, kakor so posamezne celice organizma.
Vsak organizem je namreč sestavljen iz celic. Pri človeku, pri živalih in pri rastlinah,
povsod je temelj posamezna celica. Kosti in meso, kri in koža, lasje in nohti, vse je iz celic — ravno tako pa tudi pri rastlinah. Celic je seveda tudi več vrst, različne namene in dolžnosti imajo, vse pa so žive tudi same na sebi in se družijo in spajajo v skupine, da dosežejo svoj namen.
Da so celice res žive, da so zmožne množiti se in združevati v novo življenje, to spozna lahko tudi preprost človek, če se kaj zanim
a naravo.	vt.
Skoro vsaka slovenska hiša ima klinčke sajene. Če jih hočejo razmnožiti, odreže] ršiček in ga vsade v lonec. V kratkem p ene korenine, razraste se in cvete. N.č p«" ebnega ni to in vprašali boste, čemu o te lodrujem. Zato, da vam pokažem, .da linčkove celice zmožne razmnoževati in r ijati se s m otre no, po potrebi druga > ego bi se bile na prejšnji rastlini, od k o bile odtrgane. Celice, ki so tvorile tako vano koleno, so začele poganjati kor
Pomožna akcija obstoja brezpogojno na tem, da se živila najprej razdele med otroke.
Hoover, ameriški trgovinski minister, ceni pomoč, ki jo mora Rusija dobiti na 1 in pol milijonov dolarjev mesečno. — Ruska vlada je že odpustila vse ameriške državljane, ki so bili zaprti v Rusiji.
V Rusiji položaj ni brezupen. Posebna komisija, ki jo je sestavil vseruski izvrševalni odsek in ki je prepotovala ozemlja, ker divja lakota, poroča, da je splošni položaj sicer zelo težak, vendar pa ne brezupen. Komisija je ustanovila različne pomožne institute in se je bavila tudi z vprašanjem preselitve otrok, kmetov in delavcev, na bolj rodovitna ozemlja. — Nemčija, Italija, Švica, 'Češkoslovaška in podonavske države organizirajo pomoč gladajoči Pusiji, kamor se bodo živila poslala po Donavi, češkoslovaška je obljubila poslati zdravila.
Iz cele Italije poročajo o potresnih sunkih. Večjih do sedaj ni bilo, vendar pa je že reč oseb ubitih po padajoči strešni opeki.
Anarhističnega voditelja Malatesta in druge, proti katerim so vodili v Milanu veliko razpravo radi znanih bombnih dogodkov, so oproščeni vsake krivde in so jih izpustili.
Avstrijski predvojni dolgovi. Pogajanja, ki so jih vodili avstrijski odposlanci v Parizu o predvojnih dolgovih, so se končala s sporazumom tako, da se za eno krono predvojnega dolga plača 30 francoskih centimov.
Tudi Rumunija ima „Obznano". Ru-
munska vlada je proglasila socialne komunistične •tranke za nepostavne, da bi mogla upravičiti Proti njej izjemne odredbe. Vse strokovne organizacije so bile razpuščene ter je bilo aretiranih mnogo komunistov.
Poziv na kmete. Odbor, ki so ga sesta-vile gladujoče pokrajine Rusije, se obrača z obupnimi besedami na kmete onih krajev, katerim j« lakota prizanesla, naj se usmilijo vsaj otrok in naj jih ne puste umreti lakote.
Huda vročina na Nemškem. „Lokal-anzeiger piše: Ministrstvo za prehrano v Berlinu *e bavi z vsem potrebnim, da Nemčiji za to in prihodnje leto zasigura dovoljno prehrane. Silna vročina, ki traja že več tednov, je napravila po V8ej Nemčiji ogromno škode. Žito je sicer dozorelo, toda prehitro, in se je vsledt ega zrnje bolj osušilo nego dozorelo. Kvaliteta moke bo sicer izvrstna, zato bo pa tem manj moke. Krme bp primanjkovalo. Najbolj je prizadet — krom-pir, ki je domalega povsem — ovenel.
Pariška žitna borza, ki je bila od leta ttUd zaprta, je bila zopet otvorjena.
Sodrug Karol MteB, eden najstarejših v°dij strokovnega gibanja v Avstriji (rojen leta 1848!) in vodja ter reorganizator stare organi-Zac'je stavcev v moderno organizacijo, je umrl dni na Dunaju.
Ameriških okupacijskih četje v Evropi Se 13.775.
. 2 eroplanom na severni pol. Ameriški z*k Nautily naznanja, da namerava poizkusiti z šteti prihodnji mesec na severni tečaj. Za ta Poskus bo rabil eroplan, ki je že gotov in ki 0 mogel leteti 50 ur z brziuo 100 milj na uro. autilyja bodo spremljali trije njegovi tovariši.
. Francoz Maksimilijan Leuret iz Berna j® stavil za 200.000 francoskih frankov, da pre-odi v g	zemij0 jz ]tenia je odpotoval
• Januarja, 20. prešlega meseca je bil v Trstu.
Da je v semenu zarodek nove ra ir* *a.k0 čudno kakor to, da zra lin u odtrgane vejice. Pri mm np Je to mogoče, pri živalih pa pri Zakaj? Zato, ker so živali že bo £ samezne vrate celic imajo bolj nierjen delokrog in so zato manj ■‘voja za kak drug delokrog, za ka Vsn.lene^ Vendar imajo nekatere ni 1 možnost nadomestiti odtrgane u tr' . ,nčku naraste rep iznova, če g Prav/H ne P0£'ne, če ji odtrgaš živalih ^lav®’nara*te i1 iznova. Pri sohm ln nainiži,h rastlinah pa tega \ a'i Da01’ 0^si0iai° le iz prav m njih m«Ce o,iz ene same celice, tak 80 živaii0g?^rat niti ne rooremo do Uačin h 31 rastline- Razmnožujejo ki rašteio 8e dorastla celica razdeli na dve u P°!.lem samostojno in se z, n- Pr- baktf°rf8tei°- Tako se razn terije, to so glivice, ki p<
Tam je dobil od jugoslovansksga konzulata potni list za celo Jugoslavijo in je menda že pasiral Ljubljano. Ko prehodi celo Evropo, se odpravi v Afriko itd., a če se povrne 1. januarja 1826 v Bern, dobi obljubljeno nagrado!
Tedenske vesti.
Obvezni poletni tečaj na državni pod-kovski Šoli V Ljubljani se prične dne 1. oktobra t. 1. Za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo državno podkovske šole v Ljubljani do 10. septembra 1.1. prošnjo ter ji priložiti: rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, učno izpričevalo, ubožni list in nravstveno izpričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen; učenci dobivajo redne državne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu, skrbeti pa morajo za hrano in potrebne učne knjige sami. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanja klavne živine in mesa.
Naši in rumunski delegati so se sestali, da končnoveljuvno določijo mejo med našo in rumunsko državo.
Jugoslovanski tisk. Glasom sestavka v „Novi Evropi" izhaja v Jugoslaviji 218 političnih in gospodarskih listov, od teh v Sloveniji 32, ,ter 430 časopisov, od teh 85 v Sloveniji.
Potne legitimacije. Iz Belgrada poročajo uradno: Da se omogoči potrebna evidenca potujočega občinstva v notranjosti države in mu olajša priskrbo potnih izkazov, so bila izdana oblastem po predhodnem sporazumu z ministrstvom za notranje stvari naslednja navodila: 1. Namen uvedbe potnih izkazov v notranjosti države je omogočiti,_da se pri vsaki osebi ugotovi identiteta ter tako prepreči pohajanje vsakršnih sumljivih individuov po državi in olajša kontrola tujcev. 2. Temu namenu je zadoščeno, ako ima posamezna oseba z veljavno fotografijo opremljeno legitimacijo, izdano od kake pri-stojn* oblasti v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki pa ne sme biti stara nad leto dni, ali pa, ako ima z veljavno fotografijo opremljen potni list za inozemstvo, vidiran po 20. juliju 1921. Za potovanje v notranjosti državnih mej ni treba osebam, ki se morejo policijskim organom legitimirati na ta način, še posebnih dovoljenj. 3. Dovoljenje, ki je izdano kaki osebi za potovanje v kak kraj in nazaj, ni treba pred povratom ponovno vidirati. 4. Osebam, ki so znane kot popolnoma zanesljive, more pristojna policijska oblast izdati legitimacijo s fotografijo, s katero se jim dovoljuje potovanje v mejah države za čas enega leta in ni treba lastniku take legitimacije posebnega dovoljenja. 5. Kmetom iz okolice večjih mest do 30 km oddaljenosti, ki nosijo dnevno na trg življenske potrebščine, morejo pristojne občinske in okrajne oblasti izdati stalne legitimacije, ki jih pooblaščajo za potovanje v mesto in nazaj za dobo dveh mesecev ter jim ni potrebno ponovno vi-diranje za vsako posamezno potovanje.
Poljski in gozdni požari vsled vročine. Praški listi poročajo o mnogobrojnih poljskih in gozdnih požarih, ki jih je povzročila vročina na Češkem.
Roparski napad v brzovlaku. V brzo-vlaku Pariš—Marseille so izvršili te dni trije maskirani roparji drzen napad. Udrli so v voz prvega razreda in z revolverjem v roki prisilili potnike, da so jim oddali ves denar in drago-
kužne bolezni. Razlikujemo jih mnogo vrst, a spoznali smo jih šele v najnovejšem času, ker prej nismo imeli tako dohrih drobnogledov, da bi jih mogli videti. Prvi učenjaki, ki so jih spoznali, so jih šteli med živali, zdaj jih pa štejemo med rastline, tako kakor razne vrste tistih malih rastlinic, ki povzro-čujejo plesnobo. Nekatere bakterije se prištevajo pa vendarle k živalim, t. n. tista, ki povzroča grižo.x
Prepričan sem, da nihče izmed čitateljev ne misli na to, da je Bog tudi te vstvaril prej nego človeka. Razvoj je njih stvarnik. Toda ta razvoj vendarle ni Bog, ta razvoj vendarle ni večen ! Kje je začetek življenja?
Zemlja je bila prej vroča, tako da ni bilo nikako življenje mogoče na njej. S časom se je ohladila in dobila sedanjo skorjo na površini. V sredini je še vedno vroča, kar vedo dobro rudarji, ki morajo kopati globoko pod površino. Vroče je tam, da komaj dihamo.
Zemeljska skorja se je pozneje še izpre-
cenosti. Nekega kadeta, ki ge jim je uprl, so ustrelili na mestu. Pred postajo Changny so »kočili roparji iz vlaka ter se odpeljali s pripravljenim avtomobilom v noč.
Prošnje in pritožbe glede skrajšanja službe V kadru. Komanda celjskega vojnega okrožja razglaša, da je ministrstvo vojne in mornarice radi velikega števila prošenj in pritožb, katere se nanašajo na skrajšanje roka službe v kadru in da bi se delo na istih pospešilo, odredilo: 1. da se take prošnje in pritožbe, katere se predložijo proti rešitvi komandantov divizijskih oblasti, dostavijo iz divizijskih štabov neposredno ministrstvu vojne in mornarice, a ne preko armijskih oblasti; 2. vse te pritožbe naj se predajo pristojni komandi vojnega okrožja, a tiste, katere bodo oddane ali poslane potom pošte neposredno ministrstvu vojne in mornarice ali poveljstvom armijskih in divizijskih oblasti, dostavljajo se neposredno vojnim okrožjem na uradovanje, a ne preko armijskih odnosno divizijskih oblasti; 3. komandanti vojnih okrožij naj občinstvu pojasnijo, da ministrstvo vojne in mornarice, oziroma armijska in divizijska komanda ne more nič prej storiti na takih prošnjah ali pritožbah, dokler se ne dobijo od vojnega okrožja potrebni podatki za rešitev teh prošenj ali pritožb in da je v interesu občinstva samega, da vse take prošnje oziroma pritožbe vposlje samo pristojnim vojnim okrožjem, tudi če se pritoži proti rešitvi višjih vojnih oblasti, ker pride na tak način do hitrejše rešitve prošenj oziroma pritožb.
Posledica naših socialnih razmer.
20 letni visokošolec Milan Abradovič iz Zagreba se je ustrelil pri neki šupi r mestnem logu v glavo. Poškodba je težka in so ga prepeljali v deželno bolnico. Zvedeli smo, daje vzrok samomora — pomanjkanje in beda, v kateri živi del naše visokošolske mladine. Vsak nadaljni komentar je morda nepotreben.
Značilno za naše nacionalistične šoviniste. Ob priliki izida volitev na avstrijskem Koroškem, pri katerih so socialni demokrati dobili ogromno večino 47 tisoč 975 glasov, je listič mariborskih liberalcev zapisal to-le: „S tem, da je Koroška prišla v socialdemokratične roke, se položaj slovenske manjšine na Koroškem ni poslabšal. Od socialnih demokratov pričakujemo, bodo naši slovenski manjšini na Koroškem znali zagotoviti tiste pravice, ki ji po zakonu družabne pravičnosti pripadajo, t. j. da bo koroški Slovenec enakopraven s koroškim Nemcem." — Te besede nacionalističnega lističa so prav značilne; kajti kolikor vemo, so nacionalistični listi na vse pretege kričali, ko je bil županom v Ptuju in Mariboru izvoljen socialist, češ, da je sedaj slovenska večina v teh krajih ogrožena od inter-nacionalistov socialistov, ter da bodo socialisti pristranski v nacionalnem oziru, ker jo socialna demokracija vdinjena povsem nemškemu in nem-čurskemu duhu! No, sedaj glede Koroške pa ti isti nacionalistični listi pričakujejo vendarle samo od socialistov nepristranost v nacionalnem pogledu! S tem pač povedo nič več in nič manj kakor to, da le socialni demokraciji in njeni mednarodnosti priznavajo nacionalno nepristranost in s tem obenem tudi, da so vse njihove gonje zoper mednarodnost socializma, kakor tudi zoper naše socialistične občinske zastope, ki baje ogrožajo slovensko večino predvsem na naši severni meji, navadna hudobna
minjala. Bilo je več revolucij. Potresi so tudi male revolucije, večinoma v zvezi z bljuvanjem ognjenikov, ki bljuvajo ogenj in kažejo s tem, kaj je v sredini zemlje. Na površini se je pa skorja zemlje vedno bolj ohlajevala in se vsled tega tudi izpreminjala. Pare so se zgostile in bila je voda. Če bi ne bilo ničesar drugega, voda sama izpremtnja zemeljsko skorjo zelo hitro in temeljito, posebno pa še v zvezi s solnčno toplot) in zimskim mrazom. Izdolbla je doline, razdrobila je kamenje, razpustila je razhe snovi. Nastala so močvirja in se zopet posušila. Nič nemogočega ni, da so pri teh izpremembah zaživele prve rastline, prabitja, praživali. Takoj, ko imamo prvo bitja, ki raste in se množi, čeprav se množi samo po delitvi kakor bakterije, takoj imamo že tudi začetek razvoja vseh živih bitjh Ni nemogoče, niti ni čudno za tistega, ki je z nami gledal ves ta prečudni svet živih bitij in rastlin.
zavijanja in demagoške hujskanje! Taka priznanja nacionalistov so prav redka, zato se nam je zdelo potrebno, da stvar zabeležimo.
„Zgodovina avstrijske socialne demokracije". Sodrug Ludovik Brtlgel je na Dunaju pravkar izdal obširno delo v štirih delih pod gornjim naslovom. Prvi del obsega zgodovino socialne demokracije od njenih začetkov do leta 1870., drugi od tega leta do konca I. internacionale, tretji do zedinjenja avstrijskega delavstva na strankinem zboru v Hainfeldu, četrti pa do ustanovitve nensske-avstrijske republike. — Delo je izšlo v založbi „Wiener Volks-buchhandlungu. Vsak del stane 480 K.
Društvo ponarejalcev denarja. V DUs-seldorfu je policija zaprla društvo, ki je štelo približno 100 oseb in ki se je pečalo s ponarejanjem denarja. Imelo je 11 delavnic in je ponarejalo posebno inozemski denar.
Militarizem v Italiji, italijanski vojni minister je izdelal zakonski načrt za znižanje službene dobe pri vojakih na 8 mesecev. Zato se uvede v šole obligatorična vojaška vzgoja mladine.
Prebivalstvo v Rusiji nazadovalo. Po
poročilih iz Stockholma izkazuje ljudsko štetje na Ruskem, da je število prebivalstva padlo od leta 1914 na 12 milijonov duš.
število stavk v Italiji. Po neki uradni statistiki znaša to število za lansko leto v italijanski industriji 1881 stavk, katerih se je udeležilo 1,267.953 delavcev s skupno 16,338.227 stavkovnih dni. Po letu 1880. je to največje število.
Gospodarstvo.
Dobra letina tobaka. V Macedoniji bodo letos pridelali 6, v Bosni in Hercegovini 4, v Vojvodini 2, v Dalmaciji pa 1 milijon kg tobaka. Domač konsum porabi 10 milijonov kg tobaka. Ostanek bodo izvozili.
V Belgradu se osnuje glavno ravnateljstvo za ribarstvo. Zadeve primorskega ribarstva pridejo na druge instance in se poverijo dalmatinski vladi.
Tvornica za poljedelske stroje osnuje ministrstvo za agrarno reformo v Djakovem. Tvornica bo osnovana na zadružni podlagi.
Velikanske petroljeve vire so odkrili nedavno tega v severnih pokrajinah salvadorske republike. Dnevno se bo dobivalo 1 milijon sodov petroleja iz njih. Tako silno bogati so ti viri.
Monopolni izvoz žita V Rumuniji. Ministrski svet v Bukarešti je sklenil, da se sme izvoz žita, kar ga ostane nad potrebo, vršiti samo po državi. Trgovina in izvoz drugih pridelkov sta prosta.
Kriza V industriji. Iz Zedinjenih dižav poročajo, da je tam sedaj nad 2,0Q0.000 brezposelnih, in sicer iz stavbine obrti 300.000, avtomobilne obrti 225.000, železniške obrti
200.000,	rudarstva 150.000, tekstilne industrije
225.000,	oblačilne obrti 180.000, plovstva
125.000,	pekarstva 100.000, iz gledišč 75.000, drugih 50.000. V distriktu Pittsburg je nad 180.000 ljudi brez dela, izguba na mezdi znaša dnevno 967.260 dolarjev.
Znižanje produkcije železa. V Ameriki je produkcija železa letos padla za polovico. Dočim je bilo lansko leto proizvedenih 18'1 milijonov ton, je znašal letos proizvod železa le 9'4 milijonov ton.
Povišanje uvoznih carin na Poljskem.
Minister za trgovino in industrijo ter minister za finance sta izdala odredbo, po kateri se povišajo uvozne carine na luksuzno blago za 20 odstotkov, na ostale predmete pa za 15 odstotkov.
Svetovna banka v Ameriki. Amerikanski senator Hitschoock je predlagal, da se osnuje v Zedinjenih državah svetovna banka z glavnico 240 milijonov dolarjev. V slučaju, da bi ame-rikanska vlada tega predloga ne sprejela, namerava Hitschook sam izpeljati ta načrt s pomočjo glavnih amerikanskih denarnih zavodov. Vse banke sveta mogle bi nakupiti delnice svetovne banke. Senator pravi, da bi ta novi svetovni denarni zavod mnogo pripomogel k stabilizaciji vsestranskih valut.
Pregled dohodkov enoprocentne državne trošarine v mesecu juniju 1921:
Srbija in Črna gora 2,415.663 dinarjev (778 tisoč 637 dinarjev v proračunskem letu 1920 do 21). Hrvatska in Slovenija 5 milijonov
761.894 (1,640.296), Bosna in Hercegovina 996.329	(391.201), Vojvodina o milijonov
604.927	(1,178.577), Slovenija 2 milijona
313.962 (296.739), Dalmacija 538 tisoč 598 (230.714), skupno 18,505.366	(4 milijone
526.195) dinarjev, torej 13,087.171 dinarjev več, kakor v mesecu juniju proračunskega leta 1920/21.
Nemčija je izplačala 3.832,000.000. Po
poročilih belgijskega ministra financ je Nemčija kupila 1. maja za okroglo štiri milijarde surovin in živeža ter je pri dobavi plačala 3.832,000.000 zlatih mark. Poleg tega je plačala 1. maja eno milijardo zlatih mark v gotovini.
Največji parnik nemške trgovske mornarice. 31. julija seje vrnil iz Anglije v Kenn-burg parnik „Cap Polonisu, ki ga je nemško parobrodno društvo Hamburg-Amerika ponovno kupilo. „Cap Polonis“ je sedaj največji parnik nemške trgovske mornarice.
Za likvidacijo agrarnih razmer v Bosni. „ Agramer Tagblatta poroča, da je zahteval finančni minister izreden kredit v znesku 500.000 dinarjev, od katerih se bo uporabilo 130.000 dinarjev za likvidacijo agrarnih razmer v Bosni in Hercegovini.
Prva gozdarska šola. Iz Beograda poročajo, da se ustanovi v Novem Sadu«prva gozdarska šola.
Draginja na Poljskem. „Naprzod“ poroča iz Krakova, da znaša oficielna cena kruha, ki tehta 2 kg, 220 mark, 1 kg moke stane pri verižnikih približno 200 mark, 1 kg sladkorja 600 mark. Cene žita so poskočile v enem letu od 700 na 10.000 mark za stot. — Tako se živi v „zmagovitih" državah, ki stojijo pod pokroviteljstvom francoskega imperijalizma.
To in ono.
Število prebivalcev v Srbiji. V statistični direkciji so izračunali, da ima Srbija 2,591.898 prebivalcev in sicer 1,241.063 moških in 1,350.835 ženskih. Torej je skoraj 110 tisoč več žensk kot moških. Število prebivalcev je v Srbiji od leta 1910. padlo skoraj za pol milijona. Leta 1910. je namreč štela Srbija 2,911.701 prebivalca in sicer: 1,503.511 moških in 1,408.190 ženskih, torej je bilo moških skoraj sto tisoč več. Belgrad šteje danes 111.740 prebivalcev, Skoplje 40.000, Kragujevac 15.096 (leta 1910 pa 24.949), Bitolj 27.600 (proti 48.000 v 1. 1914).
Iz vojnih grozot. Na Lipskem se od podpisa versajskega miru sem vrše obravnave zoper nemške vojne krivce. Nedavno pa je najvišjo državno sodišče oprostilo nekega nemškega generala, ki je bil obtožen zločina, da je izdal svojim četam povelje, „naj ne delajo vojnih ujetnikov", t. j., da naj se vse ujetnike, ranjene in zdrave, pobije. Vsled oprostilne sodbe se je zgražalo vse francosko buržoazno časopisje, pariški komunistični list pa je priobčil serijo razkritij o francoskih generalih, ki so vsi izdali povelje, da se „ne smejo delati ujetniki". „Hu-manite" navaja v dokaz 10. in 15. divizijo Ma-rokancev ter z imeni in kraji navaja slučaje strahovitih krvoločnosti militarističnih poveljnikov.
Strokovne organizacije. Pred štiridesetimi leti niso vse strokovne organizacije na Nemškem štelo niti 100.000 članov, vzlic temu, da je že tedaj Nemčija stala v prvih vrstah industrijskih držav. Kako mogočno so v tem času strokovne organizacije napredovale, nam živo kažejo naslednje številke, ki predstavljajo članstvo nekaterih zvez.
Danes šteje zveza:
kovinarjev.............. 1,638.650	članov
nastavljencev............. 363.521
stavbinskih delavcev . .	465.744
oblačilne stroke ....	133.470
rudarjev.................. 467.339
železničarjev............. 503.126
tovarniških delavcev . .	646.931
državnih uslužbencev .	292.590
lesnih delavcev ....	378.957
kmetskih delavcev . . .	625.935
strojevodij............... 100.287
tobačnih delavcev . . .	110.964	^
tekstilnih delavcev . . .	535.369
transportnih delavcev .	585.942
Založba in last konzorcija „Ljudski Olas“ Oblastem je odgovoren Andrej Svetek. Tiska: Tiskarna J. Pavliček v Kočevju.
jf
Čitajte naše brošure!
„Pot k socializmu"
Spisal Dr. Oton Bauer. • Prepel T. UratniK.
Cena samo 2 K.
Naroča se pri „Centralnem tajništvu JSDS v Ljubljani, poštni predal 168“.
Edini list, ki brezobzirno zastopa Vaše koristi, ki neustrašeno brani Vaše pravice, je:
delavski
dnevnik
NAPREJ
Zatorej sezite po njem! Oklenite se ga! Naj se naroči po več somišljenikov na en Naprej!
Le „Naprej" spada v naše družine!
R
E
J
Proč z meščanskimi listi!
Mesečno stane 24 kron.
Naroča se pri upravi „Naprej", Ljubljana, Frančiškanska ul. 6.
Splošno kreditno društvo
V Ljubljani, registrovana zadruga z emejeao zavez«
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistili
smr 4%
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajO’ polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomtujejo po bančni obrestni meri.
Edini, res delavski denarni zavod. IM
Mliši-podgane stenice-ššurki
in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moj« najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 12za podgane i« miši K 12'—; za ščurke, a posebno močna vrsta stane K 20‘—; posebno močna tinktura za stenice K 15’—; uničevalec moljev K lO'—; prašek za uši v obleki in perilu K lO1— in 20'—; proti mravljam K lO*—; proti ušem pri perutnini K 10» prašek proti mrčesom K 10— in 20 —, proti ušem pri ljudeh K 5’— in ; mazilo za uši pri živini K 5-— in 12-—; tinktura proti mrčesu n® sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 10
Pošilja po povzetju Zavod za eksport
M. JUnker, Zagreb 45, Petrinjska uL ^
COSULICH-LINE
= TRST — AMERIKA ^
New-York — Buenos-Aire»^ Rio di Janeiro — Santos Montevideo
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov potnike za Slovenijo edinole pri:
SIMON KMETEC, Ljubija*13
Kolodvorska ulica 26.
„V boj za občino.*
»	J	. ooIjudno
Brošurica „V boj za občino" vsebllJ‘:	Tem®
razložen volilni ret' za občinsko zastops •	# «.
so pridejana tudi praktična navodila. cen sJinKD^
_ Naroča se pri Centralnem taj. » vu J
v Ljubljani, poštni predal tfi«.