PRIMORSKI DNEVNIK Ifto VI - Štev. 48 (1736) Požtnina pi»«ana ^---------------------------- ' ' Spedizione in abbc gotovini TRST, torek 27. februarja 1951 abbon. post. 1. gr. V borbi za mir in delo praznuje naše ljudstvo deseto obletnico svoje Osvobodilne fronte ter napoveduje borbo vsem hujskačem na novo vojno! Cena 15 lir 1 E .« r> A ViV K O A ODBORA OF ZA. TRŽAŠKO OZEMLJE V poostreni borbi za svoje pravice *omU,-e nas>e ljudstvo deseto obletnico ustanovitve f in napoveduje borbo vsem hujskačen na Trst*eiseljo d°Poldne je bila v vnoDarif!* Glavne9a odbora js n e fronte slovenske_ ma za Tržaško ozemlje SfSS?* **■ Pod o, ' !ticno poročilo je Nata , top' Stoka. vencev a°v°^1. o pravicah Slo-*°v. dr ° . a*kem ozemlju pre*e da bi zapusti. nVeduip I1 tei organizaciji na-1 kiai?1®- Čudno m, ,aSerit,,Vcbric> peš da je posta-l^ltrtio -ia .ameriškega impe-je, kako so te U?Ve Qna„. —” Jc. t^atvo 80 it i!llevitn i' ■ e nekdanjim Hit-*akr 2lavam. ki jih je da-» > Ko je pripravljal iz- Jtl Šiv. *■ Iln, s;;,: v,„ in napad proti ma- ,■15 rt„lVam ter hi aor^deil)okr; si!v>«a Pat, zavojevanje atičnega sveta«. f'a h-'4, Za ddr je danes bTstve. Vseh demokratičnih tiste Ata .borba ie borba ,v°io -mu' ki grozi svetu v.,‘ VrS(i’ prl čemer moramo v VnJeValno udariti nevarno za->ilc Politiko ZSSR. Go-dr-o ,n riPa‘o omenil korejsko ''o SUk je „??litik<> ZSSR. Go- oa agresivno politiko, ki ttvBadov žarišča sporov ir. -•‘Vrsti ' ■?£ ,** ln dejal; v ^1'PieL C?,rn°st tragedija pomeni ts ‘ikta r razširitev vojnega di|d»j bo v Ves ostali svet. Za- tlujskačoP020rii° vsera V°P tB .d del0v ae,P- ki se kretajo Vij,1* Obljubni- množlcami, ka- tih ®r?blen,o®)0 ^eSWev ujih°-. nov ocj zmagoslav- ■■‘i nov, 0*0 v A6' ki°r^ velike ruske ar ‘oeiaijA, bila tako preže-»iti )ena ne, !m' dag je prl-ttia Se zb dtoteresirano bo. Vpdsl katerima liudstva in na-Ofi. tvo , 01 pa seveda ravno krAHa vsak^made in ZSSR >lOii čneia e možnost demo-C ’ neS zato. ker pod ,, mternacionalne- ,.ma trosijo v svet vojnohujskaško kr,mekp j fPolUičA Sloka orlsal se" ske j inančni ^zmere v Trstu, ržtivrp kapital italijan-Oligarhije sedi še delov- >0^ Jr RpPožte ^'ed’b naših k.KVlV,.- C tn nor;,)!, ,, v tem de- iniren WjK|,ati jOKratičnih sil ter Sl5i!6 s°sPoaB, fValec samostoj-0» . ttestg p,ke*a razvoja na-0 znakih > Vell°.1,*aSt0pnikl treh k pletli . ‘1 na nekak na- k v^tefi " na nekak na- žari, *i,Zadr-ie ‘zjave H»k'juč?t nP,h volitev gle-NlSr . 6 .Trsta daliji V>j ‘i v - y*nisti so Trstu iHoiNurasn hi3t”)i?em- Njl-«rn„ S^uzačeh opevati crUJa' j L cu opevati S7»kegg ?°bo ,v zgodovini %Sk' ' naroda, dobo V*) bi bil fa- na tem ■»tla »e ,?Agresfven ««!• % tajvečip^ridružujejo brez -*4 d"- ecje italijan daj, ?,mfco'"a. v Trstu in š^li dt « glave sken‘ Profl. d?tva Ti krogi trža- km., 1 trn, sa tizaskega ljud. Vr,j ,a10, (Ja K prt. «emer se r.e N rt.Slm naAiIJO s tem tudi W,t'd)0kr9M*n, m ustvarjajo ^ti^Ukl SvOjo • tftir-gnilobo tudi Asi«!la tržaške *"}euovanega 'Mi , kominfhKe Sekclje 'a t.J‘?'°rmir'- J itali- . v^konTr^^contra- J?H*demy,Qi stru* izpliu- dpmo- Aro#? ''Udsk, nK; d..b'oveneev. °bla»ti“lšt¥r?kCeV’ K’iE ra časa ^is«čdrlDVa«je UapJa v ’ristu. , d?nvr-'h In kolmptud^lh šo. Cr°ti Ss.;s,owp- ovanom sploh združeni in hočejo za vsako ceno ustvarjati vejmo psihozo in ogražati mir na našem ozemlju. «Pri vsem tem pa se na Tržaškem ozemlju vedno bolj krepi, jo in, večajo pozitivne sije je poudaril tov. Stoka — ki stremijo za tein, da bo Trst in njegovo ozemlje prišlo s svojimi ustvarjalnimi silami do svojega lastnega vsestranskega razvoja. Ugotoviti moramo, da se vrste neodvismh političnih skupin vedno bolj jačijo na račun šovinističnih italijanskih skupin in vidalijev.ske komin-formovske agenture. Kominfortnovskim javnim vojnim hujskačem obrača demokratično delavstvo v tovarnah in ljudstvo na deželi hrbet. Zlasti na podeželju se opaža vedno večji dotok slovenskega ljudstva y njegovo staro borbeno organizacijo Osvobodilno iromto. Slovensko ljudstvo, ki je za časa kominiormovske resolucije bilo dezorientirano, vidi v OF zopet tisto organizacijo, ki se edina resnično bori za njegove pravice. To ljudstvo se danes vedno bolj zaveda, da je edino naša politika pravilna, ker sloni na močni zaslombi, ki mu jo v borbi za njegov obstoj nudi ves slovenski narod z vsemi ostalimi narodi Jugoslavije, zlato zapušča tudi one političn^ VAUizrul., zvA afc oJA,Ci dlldnUji. J. slovenske, imajo pa s slovenstvom zelo malo opravka, kei hočejo naše ljudstvo odrezati od njegovega matičnega naroda Naše ljudstvo tudi ve, da je obljuba o guvernerju zanka, ki vodi Trst dokončno v sklop italijanske republike z vsemi posledicami, ki bi jih odi tega naše ljudstvo imelo. Saj je to sli šalo iz ust prav tistih, ki so tu pri nas za sedaj ostali še edini največji borci za guvernerja, t. j. od kom inf orm is to v, ki govorijo o «boljši rešitvi«, ki ni nič drugega kot De Gasperijeva republika«. Nato je tov. Stoka v svojem govoru razkrinkal vse zadnje akcije tržaških kominformovcev po naših vaseh, pri čemer je omenil slovenske oprode Vida-lija: Siškoviča, Bidovca, Gom-baccija in druget ki niso nič drugega kot janičarji. Zato se pošten slovenski človek ne more družiti s tistimi, ki proglaša, jo skupaj z italijanskimi pro-fažističnimi, šovinističnimi elementi borbo naših organizacij za pravice našega ljudstva, borbo za naše šole, za razvoj naše. ga kulturno prosvetnega dela, našo borbo na gospodarskem polju, za netenje in podžiganje nacionalne rnržnje, ki po njihovem mnenju ograža mirno sožitje slovenskega ljudstva seveda kot hlapca z italijanskim ljudstvom,, kj je baje’ vse navdahnjeno z veliko pravico in resnico, ki veje iz velikega Rima. Nato Je tov. Stoka dejal, da bodo letošnje občinske volitve značilen dogodek, ker vse kaže, da se bodo podvojene demokratične sile borile protj oživljenim reakcionarnim klerofaši-stičmim in kominformističnim skupinam. Zato je potrebno potezah konkretni program naše bodoče delavnosti, ki pa ne bo samo naš volivnj program, tem več tudi program borbe za dokončno pravično demokratično rešitev vprašanja Tržaškega ozemlja, »Stališče Osvobodilne fronte za Tržaško ozemljie v pogledu tržaškega vprašanje je bilo začrtano že na kongresu OF, ki se je postavil na stališče, da se mora tržaško vprašanje re- šiti v čim bolj demokiatičnem smislu mirnega sožitja med sosednimi državami in v interesu tu živečega ljudstva. Kljub temu pa mislim, da je danes potrebno nekako izpopolniti naš program in dati našemu ljudstvu jasnejše perspektive borbe. Nujno je naš program, izpopolniti. ker je težnja vsega našega ljudstva, da se tržaško vprašanje rgs reši na principih najširše demokratičnosti, lo se pravi na politični in gospodarski neodvisnosti našega Trsta. Samostojnost Trsta, ki je danes želja širokih delovnih množic mesta in dežele pa mora sloneti na enakopravnosti tržaških Slovencev z italijanskim ljudstvom, na enakopravosti, ki ne more in ne sme biti formalna, ampak konkretna na političnem, gospodarskem, jezikovnem in na kulturnojprosvet. nem polju. Enakopravnost slovenskega žitAja z italijanskim Pa pomeni prenehanje vsake dosedanje diskriminacijske politike. Na ■principih te enakopravnosti postavljamo kot eno izmed prvih zahtev pred kompetentne oblasti, da se na gospodarskem polju poravnajo vse krivic, ki jih je fašizem storil na škodo naših gospodarskih ustanov. Zahtevamo tudi povračilo vse škode, ki jo je fašizem povzročil proti posameznikom zato, ker niso hoteli kloniti volji fašističnega režima. Samostojnost Trsta mora slo-nseti na njegovem lastnem gospodarskem razvoju. Zato se morajo vrniti Trstu vsa gospodarska sredstva, katerih ga je oropala fašistična Italija, in povrniti Trstu tudi ono boga,-stvo, ki se ga je polastila tudi v povojni dobi italijanska republika Kot osnova samostojnosti Trsta mora biti tudi to, dia dobi Trst najširšo možnost, da sam urejuje vse trgovske zveze in stike z vsemi svojimi sosedi, s svojim naravnim zaledjem. Prenehati se mora s Osvobodilne novo vojno kontrolo italijanske ekonomije nad Trstom. Trst naj postane suverena samostojna oblast, ki ima take gospodarske in politične odnose svojimi sosedi, ki bodo služil za tak gospodarski in pol' ijni razvoj. ki bo temelj miru. in progresivnega življenja rjraj , vsi člani vlade, med katerimi maršal Tito in notranji minister Rankovič ter člani politbiroja CK KPJ. Na večerni seji je govoril predsednik vlade LR Hrvatske Vladimir Bakarič in eden od poslancev, ki sta obrazložila svoje stališče o novem kazenskem zakoniku. Se prej je pravosodni minister Frane Frol v imenu vlade sprejel vse »popolnitve m popravke, ki sta ju predlagali obe zakonodajni komisiji. Nato je bila seja odložena na jutri zjutraj. Danes so v Beogradu podpisali italijansko - jugoslovanski dogovor za ribolov na Jadranu. Novi sporazum bo stopil v veljavo 1. maja in bo veljal za eno leto. Podpisala sta ga italijanski minister v Beogradu Eririco Martino in jugoslovanski namestnik zunanjega ministra Leo Mates. Kakor poroča ANSA, vsebuje sporazum baje tri posebno važne točke; 1. italijanska vlada je oproščena plačila zaostalih obrokov odškodnine za ribolov; 2. odškodninski obroki so se znižali (600 milijonov letno namesto 750); 3. obe vladi se obvezujeta, da ijosta začeli nove^ razgoiore 6 mesecev po današnjem podpisu na podlagi konkretne izkušnje. Italijanski minister Martino je po podpisu dogovora med drugim izjavil dopisniku An-se «Z danes podpisanim dogovorom se bo moralo začeti Sporazum ZDA in Anglije! glede 38. vzporednika | LONDON, 26. — Kakor je danes izjavil podtajnik angleškega zunanjega ministrstva Ernest Davies, sta se Anglija in ZDA sporazumeli 0 vprašanju 38. vzporednika. Ministrski predsednik element Attlle pa je v spodnji zbornici potrdil imenovanje a-meriškega admirala za vrhovnega poveljnika pomorskih sil atlantskega pakta. Podpoveljnik teh sil pa bo rek angleški ge- MOSKOVSKI ODGOVOR NA ANGLEŠKO NOTO SOVJETSKI VODITELJI SE RAZBURJAJO zaradi razkrinkavanja njihove napadalnosti Ifi jim všeč, da Jugoslavija ni več Izolirana - Komentarji tiska Maroški sultan se je uklonil RABAT, 26, Včera) so se nadaljevala pogajanja med francoskimi oblastmi in maroškim sultanom. 2e v nedeljo je kazalo, da bo končno zmagalo stališče močne roke generala Juina, ki je hotej. na vsak način zatreti nprezgodnjen namene po ločitvi Maroka od Francije. Danes zvečer je mn miki sultan objavil izjavo, v kateri je obsodil delovanje nacionalistične stranke Istiqual, ker «ob-soja metode nacionalista osnovane na sili in strahovanju. Politična obstrukcij« in prenehanje oblasti bi Imela za posledico težko ločitev med prebivalci dežele«. Poročajo, da je sultan podpisal včeraj zvečer pred francoskimi opolnomočenci protokol ob koncu pogajanj. Ta protokol velja tudii kot odgovor na poslanico predsednika francoske republike Auriola, Togliatti se ie vreli iz Moskve RIM. 26. — Glavni tajnik KP Italije Togliatti Se je danes v spremstvu Moscatellija, Ran-dinija in Jottijeve vrnil iz Moskve. V Benetke sta mu prišla naproti Luifci Longo in Pieit.ro Secchia. RIM. 26. — Danes s? je sestal minisitrski svet. ki je odobril načrt zakona za volitve, v občinske svete v pokrajini Božen. Sforza je nato poročal o va-vdlu britanske vlade za obisk v Londonu ter ie omenil vprašanja, o katerih bodo razpravljali v Londonu. Minister za javna dela je poročal o škodi, ki so jo povzročile povodnji. LONDOlNb 26, — Včeraj je |ttWyL Madžar*r Romuniji fer I in so ' bbiozujg arifi$i?J Wo“ *da V namestnik Sovjetskega zunanjega ministra Gromiko izročil angleškemu poslaniku v Moskvi Kellyju odgovor sovjetske vlade na angleško noto od 17. februarja glede »kršitve prijateljske pogodbe med • obema državama«, sklenjene leta 1942. Sovjetska nota je zelo dolga in trdi. da se je angleška vlada v svoji zadnji noti posluži-la laži, da bi pokazala sovjetsko politiko kot napadalno. Nato trdi nota. da kažejo dejstva ravno nasprotno, in skuša to podkrepiti z naštevanjem trditev, ki so že znane jz prejšnjih sovjetskih not in ki se nanašajo na ukrepe zahodnih držav v Nemčiji, na Zahodnoevropsko zvezo In na pakt. Nato pravi nota. da se je angleška vlada v svoji zadnji noti poslužila laži tudi proti Bol- hoče z nasiljem in s podporo fašističnih skupin obnoviti v teh državah fašistično oblast. Nato govori nota o angleški zaskrbljenosti zaradi napadalne politike Sovjetske zveze in njenih satelitov proti Jugoslaviji in «izraža presenečenje zaradi namena angleške vlade, da bi branila narodne interese Jugoslavije« in pravi dalje: »Sovjetski državljani grajajo in bodo grajali sedanje jugoslovanske agente, ker so vzpostavili v Jugoslaviji fašistični režim, ki spominja na Francov režim v Španiji in so odvzeli jugoslovanskemu ljudstvu elementarne demokratične pravi-atlantski I ce. Sovjetski državljani so oži-' gosali, in bodo ožigosali jugoslovanske voditelje, ker so organizirali zaroto proti madžarski demokratični ljudski vladi POSLEDICE SCEPE POSLPSIHOSTI MOSKOVSKIH UKflZOP Drakonski ukrepi v ČSR zaradi resnega gospodarskega položaja Zopetna uvedba nakaznic za kruh in moko - Gottniald napoveduje čistko v partiji ter pri tem omenja Clcmentisa, Švernovo in Slinga - Obrekovanje Jugoslavije - izjave predstavnika angleškega zunanjega ministrstva PRAGA, 26. — Iz poročil ki sta ju na zasedanju centralnega komiteja CK KP v CSR predložila predsednik Gottwald in glavni tajnik Slansky, je razviden resen položaj v CSR, v katerega je <•> dežela zabredla zaradi politike njenih voditeljev, k( podrejajo domače Interese interesom Sovjetgke zve. ze. Kljub «bratski pomoči« So vjetske zveze bodo potrebni drakonski ukrepi, kakor se je to zgodilo tudi na Madžarskem In v drugih kominfonnističnih državah, ki se morajo ravnati Po načrtih sovjetskih voditeljev, katerih namen je v vseh satelitskih državah zmanjšati življenjsko raven ljudstva v korist sovjetske politike. Med najnovejše ukrepe spada zopetna uvedba živilskih nakaznic za kruh in moko. Ob. rokj bodo enaki, kakor so bili pred ukinitvijo racioniranja. Jasno je. da vse tiste, ki se temu upirajo, obtožijo izdajstva in vohunstva. Gottvvfildov govor se deli na štiri dele: zunanja politika, notranja politika, politika češko, slovaške partije in glavne naloge partije v bodoče. V prvi točki govorj Gottwald o Nemčiji in Jugoslaviji Glede Nemčije ponavlja že večkrat izreče, ne obtožbe proti «zahodn m imperialistom«, ki »kršijo potsdamske dogovore in se igrajo ognjem, ko obnavljajo v Nemčiji militarizem in naci. zem«. Nato se je GoUw«ld ostro zagnal v tiste, ki v notranjosti CSR omogočajo «igro Američanov« Gottwald Je tudi izjavil, da je treba vzhodno nemško republiko imeti za pri. jateljsko državo in da ne obstaja noben spor med obema državama. Nato je GottwnM govoril o Jugoslaviji ir: dejal, da »predstavlja Titova Jugoslavija vojnega lzzivača v službi zahodnih imperialistov«. Naštel je zatem celo vrsto že znanih in obrabljenih komintorniističnih fraz na račun Jugoslavije. Glede notranjega položaja poudarja Gottwaid potrebo, da se zajamči redna preskrba kruha in moke. Pri tem ostro kri. tizira centralni komite partije s tem v zvezi. Posledice so bile zelo resne. Navedel je, da je leta 1950 zr.ošala proizvodnja pšenice 2.400.000 ton. Od tega so kmetje izročili okoli 1,147.000 ton in obdržali za svojo uporabo okol.j 938.000 ton, za seme pa okoli 357.000 ton Dejal je tudi, da so vaški bogataši dajali pšenico živini in da je bilo na stotine ton pšenice uporabljene na ta način. Zato bodo potrebr.i izredni ukrepi. Glede Clementisa. Marij,-Svernove in Slinga jeGotlwald izjavil, da so ti «sodelovali pri obširni zaroti v notranjosti partije« in da so imeli v načrtu »polastiti sp oblasti in spremeniti linijo narlije».((Lah. ko rečemo«, je dejal Gottrvakh »da je bila zarota razkrinkana in strta Odkloni v partiji se likvidirajo in lahko izjavim, da smo dosegli veliko zmago r:ad sovražniki delavskega razreda. Vsi ti izdajalci bodo končno kaznovani«. To je prvikrat, da češkoslovaški voditelji javno govorijo o čistki v partiji. Gottwald pa ni povedal, kje je sedaj bivši zunanji minister Clementi? in ali »o ostali «zarotniki» že v rokah policije Svernova te bila članica politbiroja; Slihg r je bil eden najvplivnejših komunističnih voditeljev na Mo ravskem Tudi Slansky je govoril o Shngu in Svernovi. ki ju obtožujejo vohunstva in sabotaže. Dejal je, da sta Sling in Sver-r.ova skušala ščititi vaške bogataše in jih vriniti v kmetijske zadruge Poročilo Slanske-ga je posvečeno kmetijskemu vprašanju in težkočam pri re sevanju tega vprašanja. Kritizira tudi upravo državnih posestev in izjavna, da je na vodilnih mestih našel »najslabše in malo zanesljive elemente«, zaradi česar je treba izvesti čistko«. Dar.es pa je predsednik vlade Zapoto9ky. ob tretji obletnici državnega udara govoril o zunanjem in notranjem položaju. Omenil je o ukrepih, ki so bili potrebni za preskrbo kruha in moke. Govoril je nato z običajnimi frazami o Nem čijl in ponovil, kar jP izjavfl Stalin dopisniku «Pravde» * V zvezi z Cottivaldovo obtožbo proti Velik, Britaniji, da je sodelovala Pri zaroti proti sedar.-jemu redu v CSR je danes predstavnik angleškega zu-nanjega ministrstva izjavil: »Zanikujemo, da bi vedeli za zarote v notranjosti CSR, v ka tere naj bi bili mj zapleteni«. Govoril je nato o čistki v notranjosti CSR in dejal, da je značilno, da je ta čistka še iz-redr.-o strogo prizadela osebje ministrstev za trgovino, industrijo jn za zunanje zadeve. Glede zopetne uvedbe nckaznic na kruh in moko j,, predstavnik omenil tudi enake ukrepe na Madžarskem in in dejal, da so ti ukreni npvo vplačilo r:a račun cene, ki Jo morajo satelitske države plačevat. Sovjet, ski zvezi za njihovo podrejanje zakonom sovjetske zunanje politike. postali zapriseženi vraznrki ljudskih 'demokracij«. Dalje zatrjuje, da Sovjetska zveza ne ogroža jugoslovanskih narodnih interesov ter pravi dalje; «SZ ni štedila krvi svojih sinov za osvoboditev jugoslovanskih narodov izpod nemške okupacije. da bj zavarovala neodvisnost Jugoslavije. Te interese ogrožajo sedanji voditelji v Beogradu, ki hočejo s svojo politiko podrediti jugoslovanske narodne interese svojim angleškim in ameriškim gospodarjem«. Kako in na kakšen način so mislili in mislijo sovjetski voditelji zavarovati neodvisnost Jugoslavije, je pač predobro znano iz vsega dosedanjega razvpja dogodkov. Nato PTavi sovjetska* nota, da je odvisna sklenitev mirovne po godbe z Avstrijo od tega, v kolikor se bodo Anglija m ZDA odrekle načrtom, katerih na- Praga, 27. (ob 3. zjutraj) — Generalni tajnik KP Slovaške Stefan Baštovansky je izjavil, da so aretirali bivšega zunanjega ministra CSR Vlada Clemer.*-tisa «zaradi vohunskega delovanja«. men je spremeniti Avstrijo v r-jih novo vojaško oporišče sredi Evrope, kot so to storile v Trstu, kjer so poteptale sporazume, ki so jih podpisale. Sovjetska nota trdi, da more danes vsakdo videti borbo Severne Koreje kot narodnoosvobodilno vojno, ki se ne meša v zadeve drugih držav Prav tako more vsakdo videti, da LR Kitajska tam varuje svoje interese. Niti Kitajska niti Koreja nista napadalki, napadalki sta ZDA in Anglija ki sta poslali svoje čete na Korejo. Nato, zavrača sovjetska nota angleško trditev, da je ZSSR kršila angležko-sovjetsko pogodbo, s tem da simpatizira z gibanji na Malajskem polotoku. v Indokini in drugod. Nafta ZSSR zavrača angleško trditev, da bi vlada ZSSR, s tem da ne odobrava Marshallo. vega načrta, preprečila gospodarsko obnovo evropskih držav. Vlada ZSSR se je odpovedala Marshallovemu načrtu, ker je v njem pogoj, po katerem se morajo države delno odpovedati svoji politični in gospodarski neodvisnosti ter svoji suverenosti. Po koncu sovražnosti so v ZSSR demobilizirali 33 letni, kov. Nota zanika, da bi vojaške sile ZSSR številčno preko, račile skupne sile zahodnih držav, Trdi, da imajo danes v ZSSR pod orožjem toliko vojakov kot v letu 1939, medtem ko imajo ZDA, Anglija in Francija pod orožjem 5 milijonov mož in so mobilizirale svo. jo industrijo. Nota pravi, da imajo danes ZDA in Anglija še enkrat toliko vojakov kot ZSSR. ' Vlada ZSSR izjavlja, da je trditev v angleški noti, po kateri bi bila Anglija pripravlje. na sodelovati z ZŠSR neutemeljena. To podkrepljuje s tem. češ da so laburistični voditelji že leta 1944 prepovedali laburistom, da bi mogli biti vpisani v stranko in v društvo za prijateljstvo med Anglijo in ZSSR Po vojni so pričeli s kampanjo laži proti ZSSR, Nota zaključuje, da vlada ZSSR ne more zaupati v angle. ško trditev v zadnji noti, po kateri bi bila angleška vlada pripravljena pogajati se z ZSSR v duhu angleško-sovjetske pogodbe, s čimer bi dosegli zboljšanje odnosov med obema državama .»Kljub temu pa je vlada ZSSR pripravljena pričeti ta pogajanja in izkoristiti vse možnosti za izboljšanje odno. sov z Anglijo Vbda ZSSR bo cenila vsak angleški korak, ka- £0-1 terega namen bo resnično i7j ooijsati 'odnose mea našima ar zavorna« zaključuje nota. V Londonu še vedno pregledujejo na zunanjem ministrstvu zadnjo sovjetsko noto. V dobro obveščenih krogih izjavljajo da še ni popolnoma jasno, če’ bo Anglija odgovorila nanjo. Angleški tisk ne posveča tej zadevi veliko prostora. Listi trdijo, da je povsem odveč nadaljevati razpravljanje z izmenjavanjem not. Izjavljajo, da se je treba vsesti za mizo in pričeti z resničnimi pogajanji. Kljub temu pa se precej ironično izrekajo o večini obnovljenih obtožb ZSSR. »Times« meni, da je mogoče razlagati «reko besedičenja« na enega od treh načinov: 1. Vlada ZSSR želi imeti zadnjo 'besedo pri tem kdo je grešil in kdo ima prav. 2. Bolj verjetno je, da se je ZSSR v svoji zadnji noti poslu žila taktike, katere namen je. povzročiti zmedo v zahodnem svetu in prepričati, da je ZSSR daleč od tega, da bi imela močno armado.3. Voditeji v Moskvi hočejo pripraviti javno mnenje ZSSR na propad štiričlanske konference in na nove žrtve za oboroževanje. Laburistični «Daily Herald« pravi, da je v sovjetski noti polno trditev, ki nasprotujejo resnici. Ničesar ne bi mogli pridobiti z izmenjavanjem argumentacij na tak način. Liberalni «News Cronicle« pravi: »Rusija nam r:e zaupa in hoče kljub temu pričeti z razgovori; zapadnjaki ne zaupajo Rusiji, vendar imajo isto željo. Dobro bi bilo torej, da bi pričeli temi pogajanji«. V pariških krogih sodijo trditve o sovjetski noti kot zelo neresne. Smešen je primer, da bi bila Francija dar.es bolj oborožena kot leta 1939. To bi bilo mogoče za ZDA in Anglijo, vendar t0 ni bilo res pred 6 meseci, medtem ko je bila ZSSR že oborožena, kot je danes. Zadnji del sovjetske note razlagajo, da bo ZSSR r.ajbrže pristala na konferenco namestnikov 5. marca v Parizu. «Franc Tireur« označuje t0 noto kot propagandni dokument. «New York Herald Tribune« pa pravi, da se v ZSSR bojijo prepričanja v svetu, po katerem je prav sovjetske vojaška sila največji vzrok za sedanjo vojno napetost. Opaziti je da bi bili Rusi pripravljeni razpravljati o tem na mednarodnem sestanku. Trygve Lie za oborožitev Latinske Amerike 26- ~ Glavni tajnik OZN Trygve Lie se je včeraj izjavil za oborožitev Latinske Amerike, ker jp to »edino sred. stvo, s katerim je mogoče preprečit; morebitni napad«. Do_ dal je: «Mislim, da bi morale te države podpisati pakt za medsebojno obrambo«. Ti ukrepi so Dotrebnd. Glede zadnjih izjav Stalina je izjavil tajr.ik OZN, da misli prav tako kot Stalin, da je vojno mogoče preprečiti m da nima vojna na Koreji svetovnega pomena. Lie je omenil, da poveljstva držav, ki se borijo na Koreji, razpravljajo o prekoračenju 38, vzporednika. u., ™>vo obdobje normalnosti pri ribolovu na Jadranu. S tem podpisom je bil tudi namen ustvariti enega od temeljev za mirno sožitje med obema državama, ki ju združuje morje«. Dr. Leo Mates pa je dopisniku Anse izjavil: »Nimam drugega dodati k temu, kar sem malo prej izjavil ob podpisu sporazuma: ((Mislim, da Ja- dransko morje lahko postane s konkretno izvedbo vzajemnih obveznosti sredstvo za abližanje med Italijo in Jugoslavijo in ne vzrok nasprotij. Jadransko morje mora namreč biti v pomoč za izboljšanje odnosov med obema državama. In z drugimi besedami, želeti je treba, da postane vez in ne vzrdk medsebojnih nesporazumov«. Francosko posIari"tvo v Beogradu ie danes izdalo poročilo v zvezi z današnjim obiskom poslanika Baudeta pri maršalu Titu. Francoski poslanik je med drugim izjavil maršalu Titu. da njegova vlada sledi z največjo pozornostjo položaju ki je nastal z razvojem voiaških priprav na Madžarskem, v Bolgariji in Romuniji. V zvezi s temi pripravami j,. Baudet za gotovil maršalu Titu, da «če b| grožnja, ki visi nad Jugoslavijo, zadobila še bolj jasne oblike, bi francoska vlada takoj proučila vse posledice v okviru svojih mednarodnih obveznosti« V beograiskih političnih krogih se prinisuj- velika važ^os* temu stališču frar-coske vlade. Ugotavlja se enakost stal-šča I ' nacije ., stališče® Velik*; Britanije in ZDA slede možno", sti napada na Balkanu Beograjski radio ie r.ocoj poročal, da je maršal Tito z zado. voljstvom vzel na zn~nie stališče francoske vlade ki ga je francoski poslan>'k Baudet soo ročil maršalu Titu v razgovoru z njim. V svojem komentarju je radio poudaril, da je to stališče dokaz zanimanja, ki ga ima francosko vlada za ohranitev miru v Evropi jn se lahko ima za resen doprinos k naporom za ohranitev miru v ostalem svetu. Prvi tovor ameriške moke za račun ameriške pomoč-' Jugoslaviji je prispel preteklo noč v Solun z neko jugoslovansko ladjo Danes je iz Grčiio prišel v Jugoslavijo prv( vlak. natovor ien z ameriškimi ž;vili za Jugoslavijo. Ob tej priliki je smrt*! poslanik v Beogradu George Allen imel kratek nagovor v obmejnem kraiu Djevdjelije. Med drugim je iz. javil, da Je «ponosen, da so se ZDA pridružile temu dogodku, kakor tudi da obnovitev železniške proge sovpada s noši-ljar:jem ameriške pomoči Jugo siaviji«. Allen je tudi želel dolgotrajno in mirno trgov-no med Jugoslavijo in Grčijo. Razen ameriškega poslanika so bil’ navzoči jugoslovanski namest. mejo nik zunanjega ministra Lalovic, namestnik notranjega ministra Uzelap jn nekateri predstavniki jugoslovanske?- tiska. V okviru ukrepov za izboljšanje preskrbe na prostem trgu so sklenili odpravo obvezne oddaje sadja, zelenjave in alkoholnih pijač. Proučujejo tudi vprašanje oprostitve obvezne oddaje krompirja, sočivja in mlečnih izdelkov. Vsi ti ukrepi imajo namen, omogočili znižanje cen kmetijskih pridelkov. I na Koreji TOKIO, 26. — Pred petimi dhevi so pričeli zavezniki na Koreji z manevrom, katerega namen je- bil. doseči trikotnik Hoejigsung-Banghim (10 km severno od Fenjang-a-Cečona. Ta se je včeraj zaključil, ne da bi zavezniki dosegi; piri tem svoj namen. 150. severnokorejska divizija se je umaknila iz tega trikotnika. Danes poročajo, da so bili boji na nož 3 km sevemovzhodno od Jungdurija. Glavne severnokorejske sile so približno 13 km severno-vzhod. n0 od Haengsomga. Na vzhodnem bojišču vlada v glavnem mir, vendar poriv čajo o velikih zbiranjih kitajskih in severnokorejskih čet. Kakor poroča mornariško poveljstvo, so se južnokorejske sile izkrcale na otoku Si rudo v bližini pristanišča Vomsoma na vzhodni korejski obali. To je že tretji otok, ki so g« zasedle ta teden južnokorejske sile ob podpori mornarice sil OZN. Mornarica je nadaljevala bombardiranje področja pri Von-samu. Na zahodni obali pa je križarka «Saint Paul« še naprej bombardirala sovražnikove položaje. Letalske sile so iavržale 560 poletov T .ebje < dvr.?.l • 190 ton bomb na ma?tove in prometne zvez«; Severne Kareje. S Farmoze poročajo, da so se tam v nedeljo končali važni vojaški razgovori. Iz nacionalističnih kitajskih virov poriča-jo. da so se razgovarjali o naslednjih vprašanjih; 1. ukinitev blokade Formoze s strani ameriške mornarice; 2. pošiljanje naoionalističnin Čet na Korejo; 3. povečanje vojaške pomoči Cangkajšku. Pravijo, da je ameriški admiral Stnuhle, poveljnik 7. ameriške flote, priznal potrebo ojačenje Cang-kajškove mornarice, vendar ni prevzel obvez glede pošiljanja Cangkajškovih čet na Korejo. Zdi «e, dia je Struble zahteval pomoč Cangkajškove špijonaže glede kitajskih vojaških priprav na celini in o tamkajšnjih važnih vojaških položajih, ki bj jih mogli v bodočnosti' bombardirati. Končno so razpravljali tudi o možnosti pomoči nacionalistom, ki se bore v pokrajinah Junan im Kjangsi. Iz Washingtana poročajo, da je general Omar Rradtley izjavil. da se na Koreji bori vsega skupaj' 25o tisoč Američanov. General je dodiai, da so zaradi mednarodnega položaja voditelji ameriških glavnih stanov priporočili delno mobilizacijo 3,5 milijona mož, ki bi mogla trajati 15 db 20 let. NOV NAPAD nacističnem ATENE. 26. — Občinske volitve v Grčiji bodo 15. aprila. po Kot javljamo na drugem mestu, je vlada ZSSR sprožila nov napad proti Jugoslaviji, ki se sicer prav nič ne razlikuje od vseb dosedanjih napadov »sovjetskega« tiska in satelitov ter vseh kominformovskih radijskih postaj. Razlika je Ie v tem, da nosi to pot napad podpis odgovornih članov vlade ZSSR. To se pravi tiste vlade, ki je svoje satelite, ki mejijo z Jugoslavijo oborožila v toliki meri, da štejejo njihove vojske 660.000 mož, ki že dve leti nenehno Izzivajo na teh mejah krvave incidente in iz dneva v dan ogražajo s krvjo priborjeno neodvisnost jugoslovanskih narodov. Vlada ZSSR primerja novo Jugoslavijo s Francovo fašistično Španijo, čeprav zelo dobro ve, da so bili tisoči tistih jugoslovanskih komunistov, ki so organizirali in izvedli ljudsko revolucijo v Jugoslaviji, prvoborci mednarodnih brigad proti Francovim lalangistom, medtem ko se ista vlada ZSSR danes popolnoma strinja s tem, da je na pr. v Italiji komintormovski propagandni aparat v rokah fašističnih legionarjev in drugih fašistov, kakršen je na pr. ravnatelj urad. nega glasita KP Italije, ki ga je bil Mussolini odlikoval zato, ker je v Španiji ubijal antifašiste in komuniste, t. J. prav tiste, katere danes vlada ZSSR zmerja s fašisti. Vlada ZSSR se hvali, da ni štedila krvi svojih sinov za osvo. boditev jugoslovanskih ljudstev, pri čemer pa pozablja, da so bili sinovi jugoslovanskih narodov na čelu s tistimi, ki jih vlada ZSSR naziva zmerja s fašisti, tisti ki morda še v mnogo večji meri niso štedtli svoje krvi prav te- daj, ko Je bilo sovjetskim narodom najteže, takrat ko so se tisti njeni satelitski vojaki, s katerimi Vlada ZSSR preti danes Jugoslaviji, borili proti krvavečim sovjetskim narodom. In prav tem satelitom je ta ista vlada ZSSR ukazala naj istočasno z njenim napadom v omenjeni noti, soglasno tudi oni napadejo novo Jugoslavijo je po. navijajoč kot papige slovar svojega gospodarja. Tako se oglasil iz Prage GottwaM, ki je moral končno priznati, da so se njegovi suženjski in podrepmški politiki ruske birokratske kaste uprli njegovi najbližji sodelavci: Clementis, Svernova in drugi. Iz Pešte pa se je oglasil na^ mestnik sekretarja kominformov-ske madžarske sekcije Farkaš s podlo in neumno trditvijo, da bo Jugoslavija napadla kominfor-movskt blok 300 milijonov prebi. vaicev začenši seveda z Madžarsko in obtožujoč Jugoslavijo, da se oborožuje, medtem ko je vsemu svetu znano, da je madžarska vojska v oboroževanju že zdavnaj prekoračila tiste meje, ki Jih dovoljuje mirovna pogodba, katero Je s tem grobo prekršila. Vse to pa je pač nov dokaz, da se vrhovi kominformovske birokratske kaste poslužujejo v svoji napadalni politiki sploh, a proti mali socialistični državi Jugoslaviji še posebej istih metod, ki se jih Je posluževal Hitler pred napadom na Avstrijo, Češkoslovaško in Poljsko. Toda prav tako kot Je hitler-janska politika zavojevanja celega sveta doživela polom, tako bo doživela polom tudi napadalna politika kominformovskih mogotcev. Čudne v slovi pri Sv. Ani razmere PRQCES PRQTI ZADNJEMU od atentatorjev na ljudski krožek vom O.« A _ ■ Ucropina se čuti docela «nedolžen» petem Ko je ofldal 27 strelov iDrzosiretko v množico ljudi in do smrti zadet mimo vratno I SLAVA PADLEMU BORCU I B'nmo Batli Zapet se vračamo k problemu slovenske šole pri Sv. Ani, ki ga bodo morali odgovorni krogi proučiti, ter mu najti primerno rešitev. Kot je našim čitateljem znano. imajo slovenski otroci pri Sv. Ani svoj pouk v starem šolskem poslopju, v katerem je deset učilnic. Pouk za slovenske učene? je samo v jutranjih u-rah. Ker je šolsko poslopje v popoldanskih urah tako rekoč prosto, so odgovorni činitelji dovolili otrokom beguncev, ki stanujejo v bližnjem taborišču, da imajo svoj pouk v slovenski šoli, ki je na ta način od jutra do večera vedno zasedena. Da taka «rešitev>i namestitve otrok beguncev ni najbolj posrečena, tega gotovo ne bo nihče trdil. Čudno se nam zdi, da se ob takih prilikah spomnijo odgovorni šolski činitelji vedno slovenske šole ter da jim sploh ne pride na misel, da bi lahko namestili te otroke beguncev tudi v novem šolskem poslopju, kjer so učilnice mnogo večje, bolj svetle in tudi bolj zračne. Toda tam imajo šolo italijanski otroci in s tem je pravzaprav povedano že vse.... Morda bi kakšen «ljubitelj» slovenske šole zlobno pristavil, češ kaj se zopet pritožujemo, ko pa so vendar prostori v slovenski šoli popoldne prosti in jih pač potem lahko uporablja kdo drugi. Ta trditev je seveda povsem netočna in sicer 1) zato, ker bi lahko marsikdaj učitelj imel v popoldanskih urah potrebo kakšne učilnice, v kateri bi imel kakšno predavanje ae sestal s starši itd. in 2) zato, ker je bil v zadnjem času primer, da so begunski otroci eboleli na nalezljivi bolezni, Zaradi česar je moral biti razred razkužen. Posledica tega je seveda bila, da so bili nekaj dni brez pouka tudi vsi slovenski otroci, ki so posečali omenjeni razred. Nočemo reči, da bi morali biti otroci beguncev brez šolskega pouka. Vendar naj se stvar uredi tako, da ne bo na škodo že tako močno zapostavljene slovenske šole. Pred vrhovnim zavezniškim sodiščem se je včeraj končno pričela že nekajkrat odgodena razprava proti zadnjemu izmed petorice atentatorjev, ki so 13. septembra 1947 streljali v udeležence zabave v krožku v Vi-colo Ospedale Militare % brzostrelno puško in pri tem umorili 11-letno Emilijo Vrabčevo in laže ranili Vando Jermanovo. Štirje izmed njih so bili aretirani žg kmalu po zločinu ter obsojeni od rednega sodišča vsak na 7 let zapora, razen Giuseppeja 'Giubila. ki je bil tedaj oproščen. Odsedeli pa so vsatk le po 39 mesecev zaradi naknadne pomilostitve, medtem ko se je peti in kakor kaže, glavni krivec Ucropina ognil kazni na ta način, da je takoj po zločinu pobegnil v Italijo. Kakor smo poročali pred kratkim, so 20. januarja letos italijanske oblasti izročile U-cropino tržaški policiji. Včeraj so ga pripeljali pred zavezniško sodišče, ki mu predseduje major Bayliss. Ko je bila takoj ob začetku prečitana obtožnica, ki v treh točkah dolži U-cropino ustrahovanja, neupravičene nošnje orožja in končno, da Je povzročil v družbi s 4 somišljeniki smrt enajstletne Milke Vrabčeve ter poškodbo 25-letni Vandi Jerman, je obdolženec brez oklevanja odklonil vse tri točke obtožbe. Branilec Poilucci je skušal takoj od začetka vplivati na sodišče na ta način, da bi dovolilo pričam, ki so v glavnem bivši pajdaši Ucropine, spremeniti svoje prvotne izpovedi, ako bi b le te v korist obtoženca. Predlagal je sodišču, naj bi priče opozorilo, da lahko popravljajo brez kaznj izpovedi, ki so jih dali pri zasliševanju na lastnem procesu. Toda predsednik sodišča je pojasnil advokatu, obtožencu in pričam, da obtožnica ni bila sprejeta kot dokaz krivde, marveč da bo moralo krivdo dokazati sodišče s pomočjo zaslišanih prič. Prvi je bil zaslišan Aldo Giorgini. Takoj ob začetku je dejal, da so od dogodka pretekla že tri leta in da je v tem času mnog« kaj pozabil. V teku. zaslišanja pa se je izkazalo. da mu spomin odlično služi in da skuša s pozabo le prikriti kočljive momente, ki bi mu mogli škodovati še drugič. Tako on, kakor tudi Luciano Zot-teii Cardile Letterio in Giubi-lo Giuseppe, so se v glavnem strinjali v tem, da je bila akcija organizirana nekaj dni pred 13. septembrom z golim namenom oplašiti in strahovati udeležence slovenskega kulturne-za krožka. Svoja prva znanja so sklenili «mladeniči» v Viale XX. settembre, kjer je znano leglo italijanskih šovinističnih nestrpnežev. Omenjenih pet se je sporazumelo za teroristično akcijo, čim so zvedeli, da bo v ljudskem krožku «Vojka Smuc* v Ul. Vicolo delTOsoedale Militare zabavna prireditev. Po kasnejših izpovedbah U-cropine je prišla pobuda za to Donota, kjer je Ucropina izjavil. da je streljal on. Ucropina pa pravi v izjavi, ki jo je podpisal pri zaslišanju na policiji, da so se razšli vsak na svoj dom in da sg niso sestali v Ul. Donota. Na begu jih je ustavil policijski stražnik in jih povprašal zakaj bežijo. Odgovorili so mu, da prihajajo od nekod streli in s tem pojasnili svoj beg. Kakor se je pokazalo pri zaslišanju, pa se atentatorji niso odpravili na zločinsko delo oboroženi le s strojno puško. Eden izmed njih je imel pri sebi tudi samokres in je z njim celo streljal, da bj preplašil zasledovalce. Poleg petih soudeležencev a-tentata so bili zaslišani še nekateri policijski uslužbenci, med temi inšpektor Di Giorgi. od njegovega prijatelja, stanu-1 ki je vodil preiskavo, in ki je »Tržaški ribji trg“ nadvse zanimivo nav0 knjigo PBOF. TONETA PENKA dobite v vseh slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici. KNJIGA STANE 400 LIR. SEGAJTE PO NJI! Svet1 Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi rr m. Hira J ■ 11 ■Mr jug;/ . -:: ~ jr iji Kdaj smo že imeli lepe sonč ne in tople dneve, da nam je bila zimska suknja že kar odveč. In če si hmtel, si se tudi vsedei k mizici pred bari na Trgu Goldoni in ob črni kaiH prebral časopis, zraven pa užival prijetnost toplih sončnih žarkov. (Prišel bo pa tudi čas, ko sončni žarki tudi ne bodo več prijetni!j. Toda stvari so se preobrnile. Začelo je spet deževati in prav te dni je postalo že kar mrzlo. Ljudje ugibajo, da je moral kje na planinah gotovo zupasti sveži sneg. Marsikdo, ki se je učil ljudske modrosti tudi iz starih pratik, pa se spominja, da so nekoč trdili, da se o svetem Matiji vreme bolj temeljito spremeni; če je bilo do tedaj mrzlo, slede nato toplejši časi; če pa je sv. Matija že našel pomlad v deželi, tedaj pa pošlje zimo nazaj še Za nekaj časa. Menda je tudi letos napravil nekaj podobnega. Vendar upamo, da se bodo zopet kmalu vvremena zjasnila», kot bi de.Ml Prešeren. , In tedaj bodo v soncu zopet zaživeli trgi, ki so varni pred prometom, kot je na primer Trg sv Jakoba, ki ga vidimo na sliki, in otroška igrišča, ki jih je občina ponekod zgradila, da se otroci s svojimi igrami kolikor mogoče umaknejo s cest Seveda je otroških igrišč še vedno premalo in zlasti nekateri mestni predeli močno občutijo njih pomanjkanje. Problem je pereč zlasti tam, kjer otroci skoraj morajo ven, na cesto, da pridejo iz stanovitni, ki dostikrat niti ne za- služijo tega imena, sploh na svetlobo in zrak. Otroške zabave na skupnih igriščih so seveda vse kaj drugega kot sestajanje otrok v raznih zakotnih ulicah s starejšimi sumljivimi elementi, ki jih seveda nauče vsega drugega prej kot česa do- jočega v vili Solingher v Ul. Romagna, od koder je bil viden oder in dvorišče krožka. Tja se je namenilo vseh pet na predvečer prireditve in so se v ta namen zbral! eno uro prej, ter se drug za drugim napotili po Ul. Romagna do vile Solingher. Kako j? bil atentat do podrobnosti pripravljen, dokazuje dejstvo, da so si zločinci oskrbeli violinsko škatlo, v kateri so nosili s seboj brzostrelno puško s 40 naboji. Cim so prišli do vile, so družno pomagali Ucropmi čez zid v notranjost. Z notranje strani je potem Ucropina odprl vrata, da sta mogla za njim še dva. in sicer Aldo Giorgini in Luciano Zotteri, medtem ko sta Giubilo in Letterio stražila na cesti. Vendar pa ni mogoče doznati točno, kdo je bil na vrtu vile in kdo je ostal izven vrta, zakaj prav tu se izpovedi prizadetih ne skladajo. Vsak izmed njih se sedaj izgovarja, da je bil daleč od onega, ki je streljal, skušajoč se na ta na-l»n razbremeniti. Vsi štirje, ki So danes na prostosti in nastopajo kot priče, pa soglasno dolžijo Ucropino, ki naj bi bil po njihovi izpovedih glavni organizator, duševni vodja in o-benem storilec zločina, po njihovih izjavah si je Ucropina pripravil ob plotu vrta, ki je obrnjen proti krožu, morilno orožje, obrnjeno v smeri odra. ki je bil viden v daljavi 350 do 400 m. V prid sebi in Ucropini pa so si prav tako edini v zatrjevanju. da nihče ni imel namena streljati v množico. Da je Ucropina v onem trenutku pritisnil na petelina in oddal okrog 7 strelov, pripisujejo dejstvu, ker se je z okna vile oglasil neki stanovalec in zagrozil s samokresom, misleč da so se splazili na vrt tatovi- Zaradi tega se i« baje Ucropina prenaglil ter pognal onih 27 strelov v množico, namesto v zrak. Po zločinu so se atentatorji naglo umaknili z vrta ter odhiteli po Ul. Romagna in v neki prečni ulici skrili strojno puško v kup smeti. Se prej so demontirali zapirač in ga vzeli s seboj. Na begu pa so ga izgubili v Ul. Scorcola. Od tu so šli dalje do tramvajske proge ter se ob progi spustili v mesto. Cardile zatrjuje, da so se »ešli takoj po dogodku v Ul. podal strokovno analizo uporabljenega orožja,. načina, kašo so se ga posluževali, in podobno. Zaslišani so bili nadalje policijski podoficirji Gra-ziolj.Vittorio in Arcion Luigi, ki so takrat službovali v tamkajšnjem okolišu. Poleg teh pa tudi Vanda Jermanova in takratni tajnik krožka Ruggera Pahor. Iz njihovih izpovedi smo razumeli, da je v prireditveno veselje v krožku tisti večer okrog 23. ure. nenadno udarilo večje število strelov in povzročilo paniko med udeleženci. Medtem ko je vse sililo proti izhodu, je Vanda Jerman začutila bolečino na levi strani prsi, vendar se n; zmenila za to, ker se je poleg nje zrušila Rodil se je v Trstu 26. VI. 1925. po poklicu mehanik, stopil v partizane 14 II. 1943 v sabotažno grupo IX. korpusa Ko je bil poslan domov zaradi obolenja so ga Nemci ujeli in odvedli v Dachau-Ni mu bilo dano da dočaka csvobojenje, ker ga je 27. II. 1945 dohitela prerana smrt-Tovarišu ki je žrtvoval vse za svoje ljudstvo bomo ohranili trajen spomm. tik ob odru mala Milka. Jermanova je dvignila deklico v naročje in jo zanesla v notranje prostore krožka, pri čemer jek ilka Vrabčeva izrekla željo, da hoče k materi. To so bile obenem tudi njene zadnje besede. Tajnik Pahor je namreč takoj poklical na mesto RK, ki je obe ranjenki prepeljal z reševalnim avtomobilom v bolnico. Zaslišani zdravnik dr. Ferrari je izpovedal, da je Vrabčeva umrla zaradi strela, ki jo je zadel v prsi, ji poškodoval hrbtenico in ranil tudi jetra. Jermanova pa je dobila nerodno prasko -na levi strani prsi. Razprava, ki je bila prekinjena ob pol enih popoldne xn se Je nadaljevala ob pol štirih, je bila dve uri kasnejg odložena na današnji dan. Obtoženi Ucropina ie ni bil zaslišan, pač pa je bila včeraj, prečitana njegova izjava, ki jo je podal . ,, . . prj zaslišanju na policiji. Izja- | -*z Sempoiaja va ne pove nič novega, česar ne bi že slišali iz ust ostalih atentatorjev, razen odlomka, kjer Ucropina odločno taji, da bi bil on streljal in zvrača krivdo v tem pogledu na Gior-ginija. Prav zaradi te izjave, se je dodobra razburil obtožencev zagovornik Poilucci. češ da bi Ucropina sploh ne smel biti zaslišan na policiji, poleg tega pa, da ni bilo njemu o tem, zaslišanju nič znanega. Predsedujoči major Bayliss je ukrotil razburljivega zagovornika z mirno ugotovitvijo, da ima on bržkone mnogo daljšo -juridič-no prakso in ve, da ima policija ne le pravico, marveč tudi dolžnost zaslišati vsakega aretiranca. Ko pa s« je hotel odvetnik izgovoriti, s prepičlim časom. ki naj bi mu služil za pripravo obrambe, mu je predsednik s smehom vrgel očitek, da je bilo časa dovolj. Razprava se bo nadaljevala danes Ob 9. dopoldne. KOLEDAR ^iedaiidce - - 'Kadia Torek 27. februarja Gabrijel, Nedaš Sonce vzide ob 6.49, zatone ob 17.47. Dolžina dneva 10.58. Luna vzide ob 24.00, zatone ob #.5‘. Jutri, sreda 28. februarja Roman, Sebidrag Hod bova \/andrala.. Oj, kod bova vandrala, vandrovček moj ? Cez planinčice, čez (tolinčice, oj ti dekle, pojd’ z menoj 1 Oj, kaj bova jedla, oj vandrovček moj ? Malo pratice, mal’ solatice, oj ti dekle, pojd’ z menoj 1 Oj, kje bova spančkala, vandrovček moj ? Gor na štalici, v mebki slamici, oj ti dekle, pojd’ z menoj 1 Oj, s čim se pokrijeva, vandrovček moj ? Ti mene s kikeljco, jaz tebe s suknjico, oj ti dekle, pojd’ z menoj ! Josip M ima že 86 let Včeraj (26. fabr.) je praznoval svoj 86. rojstni dan JOSIP TURK, naš mizar in sedar. Rodil se je v Krtinovci (Štjak) kot kmečki sin. Mizarstva se je izučil v Sežani. Okrog 1. 1894. se je naselil v Sempolaju. kjer so je oženil in imel šest otroik, od katerih sta dva umrla. Kot vdovec s štirimi otroki se je ponovno poročil in si 1. 1906. zgradil svoj dom. Večkrat pove, kako težka so bila njegova leta in kako so ga neprestano preganjali plačilni nalogi. A ni obupal. Otroke je vzgojil v naprednem duhu. Sin Ladlko je zaradi mučenja v nemškem kazenskem taborišču umrl v tržaški bolnici v času borbe kot dosleden revolucionar. Turk še vedin-o dela in se zanima za novosti doma in v svetu in veruje v zmaigo naprednih idej. Iskreno mu čestitamo in želimo čvrsto zdravje in dobro voljo. (Napev v pesmarici «Stiri-naist narodnih pesmi», ki jo je založila Glasbena Matica v Trstu). PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo Skedenj, danes in jutri ima ob 20.30 dramska družina vajo. SINDIKALNE VESTI s Glavni odbor Enotnega razrednega sindikata pekovskih delavcev vabi vse svoje člane r.a sejo, ki bo v četrtek 1. marca ob 18. na sedežu v Ul. Machiavelli 13. Ker bodo na omenjeni seji razpravljali tudi o sporazumu glede prilagoditve plač ter o smernicah bodoče borbe, so vabljeni vsi člani, da se seje točno in polnoštevilno udeležijo. IZLETI PDT V PLANICO 10. in 11. marca bo izlet v Pia. nico s posebnim vlakom ali z avtobusi ob priliki smučarskih tekem. Vsa pojasnila daje «Adria-Express» Ul. Fabio Se-vero 5 b, tel. 29243. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8900-9000, papirnat; šterling 1700-1740, dolar 685-690, telegrafski dolar 690-693, švicarski frank 160-161, francoski frank 175-180. avstrijski šilin° 23.75-24.25. Trst ni konkurenčen v okviru rimali*h sporazumov Po prometnem sporazumu v Regensburgu Stara borba med Trstom ir; severnimi pristanišči se je še posebno razvnela, odkar so čez Trst začele pojemati ameriške pošiljke v okviru Marshallovega načrta za Avstrijo. Z druge strani se je posebno med vojno razvila industrija v Zgornji Avstriji, od koder odpravljajo danes velike količine papirja, rajona surovega železa, aluminija in umetnih gnojil Po Do-r.avi in železnicah v nemška pristanišča Bremen jn Hamburg, pa tudi po Renu v Rotterdam. Za proizvode avstrijske industrije se v zadnjem ča. su čedalje bolj zanimajo Zdru. žene države, ki so jim ti potrebni za izvedbo oborožitvenega načrta. Sodeč po zemljepisni razdalji iz avstrijskih proizvodnih središč do morja bi se Trstu ne bilo treba bati konkurence severnih pristanišč. Razdalja do do od Trsta Hamburga Dunaja 514 km 1.142 km Linča 499 km 954 km Gradca 363 km 1.173 km Celovca 192 km 1.130 km Kljub temu se je pred vojno n. .pr dogajalo, da le Jugoslavija lahko ceneje uvozila čez. Hamburg nekatere kolonialne proizvode kakor čez Trst. Nemške državne železnice so s posebnimi tarifami ki so jih kombinirale z brodninami po nem- ških rekah, tako pocenile prevoz, da je Hamburg izpodbijal tržaško trgovino že v neposrednem tržaškem zaledju. Med Trstom in Hamburgom je prišlo dp raznih sporazumov, kakor v Semmeringu (1. 1927) in Monakovem (1. 1928), s katerimi sta si tekmeca s tarifnimi določbam; razdelila tržaško zaledje nekako tako, da je me. ja tekla skozi severno Cehoslo-vaško Po tedanjih sporazumih so bile čiste železniške tarife za prevoz v severna pri tanišča za 12-15 odst. višje kakor za prevoz čez Trst. medtem ko je kombinirana tarifa po Dor avi in železnicah ' bila približno enaka. Vsi ti sporazumi niso v praksi mnogo veljali, ker so tekmeci vedno našli nove poti (kakor n. pr. tajno vračanje prevoznin) za medsebojno izpodrivanje. V povojnem času ie bilo precej časa vse mimo, dokler se je Trst držal po koncu zlasti z Marshallovim; pošiljkami in dokler niso obnovili nemških pristanišč, med katerimi ima zlasti Hamburg mnogo boljše pomorske in trgovinske zveze z Zahodom kakor Trst. Skoraj ne mine mesec, da ne bi Hamburg obnovil kakšne stare pomorske proge. Končno so se oglasile nemške državne železnice z zahtevo, naj se obnovi monakovskj sporazum. Tako ie prišlo nedavno do železniške konference . v Rimu med predstavniki tržaških jugoslovanskih, avstrijskih in nemških železnic. Na rimski konferenci so se predstavniki STO, Jugoslavije in Italije zavzemal; za koristi Trsta Ker ni prišlo do sporazuma je bila določena nova konferenca med istimi državami v Regensburgu (24.-26. januarja 1950). Tržačani so se hoteli pripraviti na to konferenco s sestankom, k; so ga sklicali na Dunaju (16. jan.) ir.« katerega so se tržaške Trgovinske zbornice in tržaške trgovinske zbornice in javnih skladišč tudi predstavniki dunajske Zvezne, gospodarske zbornice. Tržačani so poudarili, da bi znižanj«« prevoznine na nemških železnicah proti Hamburgu in Bremenu, kakor ga želijo izvesti Nemri sporazumno z Avstrijci, zadelo tržaški tranzit. Avstrijci zavzemajo v tem sporu nekako nevtralno stališče, češ da hočejo ohraniti proste roke ip nočejo vezati usode svojega prometa na samo eno luko. To njihovo stališče ie povsem razumljivo, še posebno ker jih Trst ni umel ob pravem času navezati nase in ni dovolj upošteval njihovih želja (glede proste cone in souprave v pristanišču), kakor je to ugo- brega. ............................................................................................... I......................................................... si želeli še mnogo t-kih prir e POPRAVEK V članku o devinsko-nabre-žinski občini, ki smo ga obja vili v nedeljo, je po neljubi pomoti izpadla statistika o žrtvah iz NOV iz seznama vasi Sempolaj. Iz Sempolaja j'*1 je namreč 5 padilo, eden je Pogrešan in edem je umiri v internaciji. Kar se tiče kulturnih prireditev na našem ozemlju, je bila pretekla nedelja zelo zanimiva in pestra. V Avditoriju v Trstu smo imeli otroško predstavo, v Mavhinjah kulturno prireditev 5 sodelovanjem prosvetnih društev iz Trsta ter nato še knjižno razstavo v Borštu. Lahko rečemo, da so vse omenjene prireditve nadvse uspele, kar je nov dokaz, da naše ljudstvo sledi kulturnemu življenju na Tržaškem ozemlju ter da si takih prireditev vedno bolj želi. «Petrčkove pos/edn/e san/e» v Avditoniu Slovenski otroci so z velikim veseljem sprejeli vest, da bo openska mladina ponovila tudi v samem Trstu lepo mladinsko igro «Petrčkove poslednje sanje*, s katero je žela toliko u-speha in priznanja Že na gostovanjih v Nabrežini, na Konto-velu in seveda že pred leti tudi na Opčinah. Z nestrpnostjo so torej čakali nedeljske, prireditve. Ze mnogo preg napovedanim pričetkom je bila zbrana pred poslopjem v VI. Teatro Romano velika množica občinstva, ki je čakala, da se vrata v Avditorij odprejo. Najbolj neučakani in nestrpni so bili seveda otroci, ki so tvorih veliko večino. Čeprav je že marsikdo izmed njih videl priljubljeno mladinsko igro, si jo je hotel še eri-krat ogledati. Cim bolj se je bližala ura pričetka predstave, tem večja je bila gneča pred orati. Ker je postalo preriva- nje vse bolj močno, so morali službujoči stražniki pošiljati v skupinah ljudi v dvorano. Ze dobre četrt ure pred pričetkom predstav? je bila dvorana do zadnjega kotička napolnjena. Koliko otrok in njih staršev se je moralo -vrniti na svoje domove, ker niso dobili več prostora! Openska dramska skupina je žela s svojo ponovitvijo mladinske igre «P etrčkove poslednje sanje» nad vse pričakovanje velik uspeh. Ploskanja ni bilo ne konca ne kraja. Poudariti moramo, da so se mladi o-penski igralci tudi tokrat vsi brez izjeme zelo dobro izkazali; vsak posameznik je hotel s svojo igro prispevati k uspehu predstave, kar je seveda popolnoma uspelo Težko bi nam bilo reči, kdo je bil najboljši, kajti vsi so se zelo potrudili ter izdelali like, ki bodo ostali v dušah otrok in odraslih nepozabni. Čeprav smo to že storili, moramo ob tej priliki ponovno pohvaliti veliko vztrajnost in marljivost openske dramske družine v ljudsko prosvetnem delu. Dasi se mora openska dramska družina boriti z vsemogočimi težavami in ovirami, med katerimi je tudi vprašanje pomanjkanja primernih prosto, rov, kjer bi se lahko vtidili, ji je vendar uspelo postaviti na oder dobro pripravljeno in zre- žirano mladinsko igro, ki so jo naši otroci, pa tudi odrasli povsod z navdušenjem pozdravili. V znak hvaležnosti za res požrtvovalno delo je predstavnik Dijaške Matice poklonil ob tej priliki igralski skupini lep šopek cvetja. Hvaležno občinstvo, ki se je ob lepi igri zabavalo in razvedrilo, si želi, da bi lahko zopet v kratkem pozdravilo v svoji sredi marljive in nadarjene o-penske igralce. Omeniti moramo še posebno željo našega mladega občinstva, ki bi iz srca rado videlo v kratkem zopet tako lepo mladinsko igro. Kulturna prireditev v Mavhinjah Ko so prebjmlci Mavhinj izvedeli, da bo tudi v njihovi vasi kultui-nu prireditev, psi kateri bodo sodelovala tudi prosvetna društva iz Trsta, so sklenili, da se bodo te prireditve v čim večjem številu u-deležili, s čemer bodo pokazali svojo želje, da bi bilo takih kulturnih prireditev v bodoče š? več. Dvorana kjer se je vršila nedeljska prireditev, je bila do zadnjega kotička napolnjena. Lahko rečemo, da je bila tam zbrana skorajda vsa vas; če bi ne bilo vreme tako slabo, bi bili prihiteli v nedeljo v Mavhi.nje tudi prebivalci sosednjih vaših, ki so si prav tako želeli prisostvovati tako željno pričakovani kulturni prireditvi. Sicer pa niti ne vemo, kam bi se ti ljudje dali, ko so dvorano napolnili že sami prebivalci Mavhinj. Kot vedno, tako se je tudi na Knjižna razstava |tej prireditvi zelo dobro izka- 1 zbor prosvetnega ditev, na katerih bi sodelovala tudi prosvetna društva iz Trsta. Barkovljanskemu pevskemu zboru, tamburaškemu zboru Prosvetnega društva «Ivan Cankar» in folklorni skupini. Društva slovenskih sudnješol-cev pa kličemo v imenu prebivalcev Mavhinj: vNajlepša hvala in na skorajšnje svidenje!» zal »pevski društva iz Barkovel), ki je zapel pod vodstvom tov. Milana Pertota kar deset pesmi. Za svoje res dobro podajanje je žel barkovljanski zbor obilo priznanja, s katerim Mavhinj-ci.niso štedili. Iz pogovorov z domačini smo izvedeli, da bi si želeli, da bi jih ta ali kak drugi pevski zbor že kdaj obiskal. Da so si tudi tamburaši Prosvetnega društva tdvan Can-kar» pridobili vse simpatije hvaležnih poslušalcev, nam ni treba še posebej poudarjati. Zaigrali so več pesmi, od katerih so morali nekatere celo ponavljati. Ce bi šlo po željah poslušalcev, bi morali z igranjem kar nadaljevati. Prav tako velik uspeh so želi tudi trije pari iz folklorne skupine Društva slovenskih srednješolcev, ki so oblečeni v narodne noše zaplesali ob spremljavi harmonike nekatere slovenske narodne plese. Kot že rečeno, je tudi ta prireditev zelo uspela. Hvaležno občinstvo, ki je le s težkim srcem odhajalo iz dvorane, bi v Borštu Tudi knjižna razstava v Borštu ie bila za prebivalce te vasi velik dogodek. S posebno nestrpnostjo in navdušenjem so knjižno razstavo pričakovali otroci iz Boršta in okoliških vas i, ki so izvedeli, da bodo ria razstavi v prodaji lep? slovenske slikanice in povesti, ki so pač želja in sanje vseh ctrok. Ni čuda, če je bilo tudi med občinstvom, ki je razstavo obiskalo, največ otrok, ki so si z zanimanjem ogledovali lepe slikanice in povesti, od katerih jih j,e najbolj privlačevala «Po-vest o carju Saltanu» in še druge. Odrasli so posegali bolj po leposlovnih knjigah; največje je bilo povpraševanje po Jurčičevih in Kersnikovih knjigah, ki so prav kmalu zmanjkale. Nedeljska knjižna razstava je pokazala veliko zanimanje naših ljudi za slovenske knjige; zato bi bilo želeti, da bi bile v kratkem podobne knjižne razstave tudi v drugih vaseh, kjer bi si naše ljudstvo tudi rado nabavilo lepo slovensko berilo. tovil dunajski tisk Današnja gospodarska politika Trsta je politika improviziranja in strahu pred odločnimi rešitvami, kakor bi hoteli Trst ohraniti v kleščah, v katere je zašel z znanimi gospodarskimi sporazumi z rimsko vlado, namesto da bi dal duška svoji gospodarski ekspanziji v duhu jasnih določb mirovne pogodbe. V Regensburgu je bila dosežena začasna rešitev. Slo je predvsem za uporabo nemško-avstrijske pomorske tarife (DOeS = Deutsch-oesterreichi-scher Seehafentarif). Dogovorili so se. da ne sme biti delež prevoznin na nemških železnicah pri tej tarifi nižji kakor 2.6 švicarskega raper/a (stotinke Ivic. franka v katerem se obračunavajo tarife), pri toni odarstvoy>) Planinsko rajanje PDT V četrtek 1. marca priredi Planinsko društvo Trst od 20. ure dalje pri Subanu svoje običajno planinsko rajanje združeno s prosto zabavo in plesom. Rezerviranje miz v Ulici Machiavelli 13 v torek in sredo ob 17. do 19. ure. Člani, ki še niso dobili vabila, ga lahko dvignejo isti dan pri Subanu. • Obvestilo Kmečke zveze v Trslu kmetovalcem dvolastnikom Obveščamo vse kmetovalce dvolastnike, ki posedujejo zemljišča v coni B STO, da morajo v tekočem mesecu februarju obnoviti dvolastniško izkaznico. Za vse poirebne informacije in navodila naj se prizadeti kmetovalci obrnejo na Kmečko zvezo v Trstu, Ul. Fabio Fil-zi 10-I. Gledališče Verdi Danes ob 20, uri bo zadnja predstava opere ((Mojstri Pe'* norimberski* Riharda Wagnu-ja. Na redu so abonenti re® «A» za galerije in reda <r Novi svet. 12.10: Kernove.in0jil»č terjeve melodije. 12.45: To po-■13,00: Glasba po željah. 14uu' točila. ... GUI 17.30: Plesna glasba. 18 °": giij Amerike. 18.15: Saint-Saens-. fonija št. 3 v c-molu. 18“'ig.Op vvard Elgar: Suita Nursey. peP : Mamica pripoveduje. bes: Suita iz baleta: «KralJ bava*. 19.30: Operetna j 19.45: Poročila. 20.00: Pestra ^ ba. 20.30: Okno v svet. 20.45’ Jjitt ka glasba. 21.00: Vzori nni^r, <(Timav», napisal Simon 'MjS®' izvajajo člani RO. 21.30! .rf iz revij in zabavišč. 22.00: o Simfonija št. 2 v d-moldi.. [P Včera jšnje melodije. 23.0":,, pe mance. 23.15: Napoved časa ročila. 23.35: Polnočna gla5U RADIO TRST 1 Torek 27. februarja l®5 ^ 13.00: Poročila. 13.25: m glasovi. 14.00: Tretja stran. Razna glasba. 14:30: Spored,#; 17.30: Glas iz Amerike. Orkester p.v. Cesara Gallih". * operetno glasbo. 19.30: K1")!#' občinstvo (Tullio Kezich'- Jil*; Poje Nilla Pizzi. 20.00: P0^, 22.u0: Iz (italijanskih oPf? najstega stoletja. 21.40: CaJj gr Suita iz baleta «Kleščic« nje orehov*. 22.10: Orkester tona Goulda. 22.35: Komorn*,,#* ba. 23.10: Poročila. 23.30: glasba. URADNE OBJAVE Tržaška občina obveSins*i bosta po dogovoru z Sva) ^ ustanovo za pomoč (® j 1. marca dalje uradovali ski delegaciji V. v Ul del V# to 13. in II. v Ul. chia 2 za navedeno u’staSlož*^ ^ za pomoč in ki bivajo u -j „ i —c p U-z.il 0) Vsi oni, ki hočeio Jšnšf prošnjo na občinsko ^ navedenih delegacij, je obrniti na pristojno de* ki bo uradovala ob del ^ J izključr.-o v ta namen °° tjoj. 18. ure. Ob istih urah se_ delile mesečne podpore ar. ^ vilske nakaznice za Izplačila izrednih P o0$td denarju, obleki, čevljih. ‘ (f. nini itd se bodo vrši}3 ^ [ pri centralnem sedežu j moč (ECA) v Ul. Cont' ADEX-IZL 18. in 19. MARCA! V: DVODNEVNI I21'*' oornDero,Ho»ofinr2 Liuhiiano, Rotiini^ ’ * •) Vpisovanje do t/** pri ((Adric-E xPreS F. Svvero ^ Izlet * Plan'^ U. MARCA. ^ jz le* 5 metrski skakalnic*^ pr z avtobusom >“ Tr3ta v ~ avtobus odide iz trSj; rv boto 10. marca , vratek 11- 11131 Trst. Drugi avtobus nedeljo 11. mžuArie povratek istega je e .-i Za izlet 11. m y6toP 1.400 lir, (vožnja, ^ in značka). ^ Prijave do vKU* sS», 27. februarja 1951 podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Ul. Silvio Pellico IjlL nadsU - Telefon 11-32 TOKOVNA KONFERENCA OBČINSKEGA ODBORNIKA DR. POLESIJA Notranja komisija CRDA v Tržiču o brezposelnih vafencih Občinska uprava v času svojega obstoja **i Izpolnila pričakovanj na pet vprašanj, ki jih je glasilo DFS „Soča" stavilo v zvezi z javnimi deli ovor ..Oteklo z& javna dela — v beli dvorani župan* vno konferenco, na finsk, :r soboto zvečer je ob- •UtoČ™* d" P°leSl ~ sklical tisku (steis : ske n, por°čal o delu občin-(jek ,Sve ¥ zvezi z javnimi novo fn VSem z. godbeno ob-Prosu razvojem industrije ^ cone. dr z gradbeno obnovo je Prvih Povedal, da - v,d„ .. teMf,. ^ojnih letih da je bilo v v našem je^t^10 obnovlienega in dia rai nJ1} P°^r°cju vladalo skoval fe PH ° »rlvilo. Nadalje-danj-', a Je bila prva skrb se- prevzelaPraVe’ ko je 1949 občine >- 'f roke uPravo naše kako preskrbeti prebi- ladi žtevSVanja in del°- Za’ n^,Cei? stanovanj, Pošk^Inih ¥ vojni porušenih nosti ;t ?Vanib biš ter p-risot-novanisZ wih beguncev’ ie sta-skunnr, ,“nza v našem mestu stavliauZ .ezP°selnostjo pred-ttbčinst- nalvečji problem za Prev7B 6 ob,ia&ti. 2e takoj ob po^emu Uprave je obžina v Porašen-a podporo lastnikom slonji oškodovanih po- rad tal1 Sv°i tehnični u-n>aBatf er-?ga nal°ga je bila, po-stonki, oskodovancem pri po-hune dosego vojn« odškod- mSk^eS- te nato grajal po-nitjh , Je lniciative pri zaseb- lastnikih 86 stanovanji. IM ato je omenil, I podjetje, pričeli, čimi bo Poda ni občina pri večini orne- krajinska uprava izdala dovo- li jenih zgradb odstopila samo zemljišča, temveč je potrošila več desetin milijonov pri delih za napeljavo razsvetljave, vodovodov, zgradbo cest itd. Pr; tem so sodelovala tudi občinska podjetja, ki so podaljšala vodovod in to v prid tamkajšnje slaščičarske industrije ITMA. Nadalje go občinska podjetja potencirala električno proizvodnjo in vodovod in tako industriji proste cone zagotovila redno dobavo elektrike in vode. V zvezi z vprašanji, ki so jih razni časopisih zastavili gle. de javnih del, je dr. Polesi najprej odgovoril na vprašanja tednika «Soče» kot glasila DFS. Glede asfaltiranja ceste Stand-rež - Sovodnje je pojasnil, da bodo s tem delom, prvega zakupa se ni udeležilo nobeno ljenje za drugi zakup. Na vprašanje, zakaj so zaprli bližnjico pri spomeniku na Oslavju je odgovoril, da so jo baje zaprli začasno, da bi ljudje ne oškodovali tamjkajšnje drevesnice. «Soča» je nadalje občinsko u-pravo vprašala, kdaj misli urediti pločnik v Drevoredu XX. septembra. Odgovoril je, da ima občina ta dela že dalj časa v načrtu in da jih bo izvršila, čim bo vreme dopuščalo. V zvezi z vprašanjem o postavitvi javnega telefona v Standrežu je pojasnil, da so se vsi lastniki javnih lokalov v Standrežu odrekli sprejemu telefonske kabine in da bo zato občina začasno uredila avtomatično telefonsko napravo v prostorih tamkajšnje osnovne šole ter da so v tej zvezi v teku pogajanja s podjetjem TELVE. Nadalje se je «Soča» pritožila, da imamo Slovenci premalo otroških vrtcev ter da so obstoječi slabo razdeljeni in v neprimernih prostorih. Na vprašanje, kaj nameravajo občinske oblasti ukreniti v tej zvezi, je dr. Polesi odgovoril, da je za 117 otrok dovolj pet otroških vrtcev. Toda pri tem ni pomislil, da imamo v mestu samo dva otroška vrtca in da so mnogi slovenski otroci, zaradi preoddaljenosti do šolskih poslopij primorani obiskovati italijanske otroške vrtce. Nato se je še nekoliko pomudil pri vprašanjih drugih časopisov, od katerih je večina vprašala, kaj je z brvjo v Pod-gori. Na to vprašanje je odbornik obljubil, da bo odgovoril na drugi konferenci, ki j0 bo po vsej verjetnosti sklical že | prihodnji teden. Pevski koncert v Pevmi Zveza slovenskih prosvetnih društev priredi v nedeljo 4. marca v prosvetni dvorani v Pevmi pevski koncert. Nastopil bo pevski zbor iz Peči. Pričetek ob 16. uri. ŠTAx\DBEŽ Smučarski izlet v Ovčjo ves Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča vsem članom in prijateljem, da priredi v nedeljo 4. marca smučarski izlet v Ovčjo ves. Odhod bo s Travnika ob 6. zjutraj z avtobusom. Povratek okrog 22. ure. Prijave sprejema Darko Šuligoj, urar na Travniku samo do vključno srede 28. t. m. Ustanovili so Zvezo poljedelcev Seja občinskega upravnega odbora Danes 27. februarja se bo ob 18. sestal občinski upravni odbor. Nadaljevali bodo z razpravljanjem o nekaterih stvareh, ki jih niso rešili na zadnji seji, ki je bila v četrtek. Seja bo na županstvu. Standrežci se že precej časa bavijo z mislijo, da bi si ustanovili svojo strokovno organizacijo, v kateri bi lahko v izdatnejši meri branili svoje stanovske pravice in koristi. Znano je namreč, da je ravno v Standre. žu med pridelovalci zelenjave kup važnih vprašanj, ki bd jih bilo treba čimprej rešiti, ker je od njih odvisno nadaljnje življenje številnih družin. Ena izmed teh bi bila gradnja skupnega hrama, kamor bi pridelovalci lahko shranili tisti del zelenjave, ki ga v Trstu pa tudi v Gorici niso prodali. V takem silosu bi namreč zelenjava brez škode bila cel dan in bi jo lahko naslednjega dne prodali. Sedaj pa je brez omenjenega silosa stvar precej drugačna in kmetje morajo v veliki večini neprodani pridelek vreči na gnoj. Zat0 so se preteklo nedeljo sestali in ustanovili Zvezo poljedelcev. Izvolili so tudi svoj odbor. Za predsednika so izvolili Franca Lupina, za pod- predsednika pa Josipa Pavletiča. V odboru so tudi sledeči člani: Florijan Nanut, tajnik, Emil Briško, blagajnik; člani: Friderik Marvir.', Alojz Hoban, Franc Makuc, Jožef Devetak, Karel Hoban, Peter Budal, Emil Pavlin in Silvester Zavadlav; pregledniki računov: Rudolf Lutman, Emil Cingerle in Karel Nanut. Izlei v Planico Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča članom, da priredi 11. marca izlet na mednarodne smučarske skakalne tekme v Planico. Izleta se lahko udeležijo izključno člani SPD, ki imajo osebni potni list. Da bo SPD za udeležence lahko pravočasno preskrbelo prenočišče, se morajo ti prijaviti najkasneje do 27. t. m. Prijave sprejema Darko Šuligoj, urar na Travniku. Vpisnina znaša za sedaj 500 lir. Pred dnevi smo na kratko poročali o neznosnih življenj skih razmerah vajencev naše pokrajine. Zlasti smo poudarili težave, ki jih imajo brezposelni vajenci kovinske stroke. V zvezi stem vprašanjem smo zvedeli, da se je sestala tudi notranja komisija Združenih jadranskih ladjedelnic (CRDA) in na svoji seji pregledala možnosti za odpravo obstoječe nevarnosti za nadaljnji razvoj industrije. Ena izmed možnosti za odpravo brezposelnosti je bil predlog notranje komisije v ladjedelnici, naj bi vodstvo podjetja sprejelo na delo vsaj del nezaposlenih vajencev, ki se brez dela potikajo po mestu in se zbirajo pred Uradom za delo, da bi ji™ ibila nakazana primerna zaposlitev. Trenutno bi prišli v poštev predvsem tisti vajenci, ki so vajeniške tečaje napravili z najboljšimi učnimi uspehi. Kljub vsemu pa je podjetje tudi na ta predlog odgovorilo odklonilno in s tem prevzelo nase odgovornost, da se obstoječe stanje ne izboljša. Za brezposelnost vajencev pa se ni brigala samo notranja komisija CRDA, ki je neposredno zainteresirana, ampak je bilo to vprašanje tudi predmet razgovorov na goriški Trgovinski zbornici. Le ta je namreč na eni izmed svojih zadnjih sej zahtevala, da se vlada pobriga za to vprašanje in poskrbi vse potreb-no, da se bo tudi za brezpo* selne vajence plačevala social* na zavarovalnina. Marsikdo se bo vprašal, kako to, da so ravno vajenci tako zelo zapostavljeni. To je popoL noma naravno, kajti za vsakd sindikalno stroko obstaja spo* razum, samo za vajence se Ed nihče brigal, da bi od deloda* jalcev in oblasti zahteval po* godbo ali zakon, ki bi uravna* val njihove delovne pogo-r je. Zato je tudi jasno, da ima sleherni delodajalec popol« noma svobodne roke in sme t vajencem ravnati, kakor hoče« Sme ga odpustiti, če ga je volja in mu dajati take prejemke, ki niti od daleč ne ustrezajo njegovim življenjskim potrebami Zato bo prav, če bodo sindikalne organizacije, napravile vse potrebne korake, da pride do sprejema sporazuma, ki bor uravnal razmere brezposelnih vajencev kovinske stroke v vsej državi. KINO VERDI, 17: «Mukei), A. .Nazzari, I. Šanson. VITTORIA, 17: «Gianni in Pi“ notto s cow boyi». CENTRALE, 17: «Veliki prapor«, J. P. Barrant. MODERNO, 17: »Večerja zbadljivk«, A. Nazzari in C. Cala. mat. Poiki*:~‘“.uuu Porušenih in rih s poslopij, od kate- obnov mnogi ne zanimajo za ve h;-* m pUstijo, da se njiho s<: hij se kvarijo in razpadajo. 1 število poškodovanih s° la«jla^. obeini za katere ni-tije -j, j predložili proseči teh L°Jno odškodnino je 454, tije asi občini za katere wtki niti p y°jno odšl U3 v težko poškodovanih ciahv Zr°k Za Pomanjkanje ini-ie v a .zasybnikov pri obnovi srečat JVeč)l meri pomanjkanje Ihit neznatna pomoč, ki Za posDnPdi država. Država je v gr-.r.^itev zasebne obnove letu «W‘ »o znašajo stroški za *a to jf t obnovitvenega zasebne obnove i v, .. Pokrajini v lanskem iteJ°2lla komaj 14 milijonov, au ko znašajo stroški načrta Zarad- aez milijonov, te - j takih zaprek so nmo-0pia v naši občini že **!» t,.3 mnogokrat je mote, ^koHti na PLENUM OKRAJNEGA V BUJAH Prehodno zastavico je dobila Brtonigla Sindikalna podružnica to var-1 delavcev so člani izvolili nov ne STIL je imela 23 t. m. svo- I odbor podružnice in delegate pomoč obči-razpada pro- t^siofrj3, kot ona v Ul. in v Ul. Ascoli. Brez-•tkazui ‘ d° obnavljanja pa ne ftelve* l°. samo oškodovanci, iani lastniki na splošno S CalA poslopia v našem me. 5tbt)a h *e 08 Korzu, ki so za-^taaov t ab pa last premožnih t^evai af.e^° na pomanjkanje k' Tem . del v povojnih le-ifanje nU Te seveda krivo blo-* dotairna,'|emnm- Potem, ko se ^kotlov r,raztl*h obnovitvenih bfečvsp- anfani, Tupini in hjeo nm 1 zadnjega Aldisio, ki 'h v na-®° Pripomogli k obno-boročai 1 .obeini> je govornik J^niu .'JdMvencijah in za-^Uh finske uprave pri Ustanovah za javne i^Pevkia bašem mestu ter o tKK-r.' i d1 je občina da-c.0bčin?Pesitev »eh del. gSJ.f raznim ustanovam; baši h adil -la 5oSend 0b«n; ali b°do gradile v hUns,’ brezPlačno odstopi-. ■ 'Piliin« a v skupni vrednosti I > infc. P0leg tega je raz, b^šitev m podjetjem, v erm razv°ja industrije s? *lo rufi K. O K. F KAM HHADAl It O II K It T II I, A V A T V se Je v zadregi branil, čeS da višjega vojnega s^b¥hika ^ -- ■ ^auicsi - » i^hružjj m 'ial on v vagon, ampak da se jim je feldkurat ftosr ste da to vendar njegov predstojnik. T0lJec r, predst<>jnik edinole vi,» je poudarjal enoletni le k >1 prid,- ,besede je d°P°lnil Svejk: «Tudi ko bi se thh ak°r na štren Sam cesar- bl tega ne sme*l dovoliti- To Vrst e‘e. naj mu ; Ce pride k rekrutu inšpekcijski oficir in p elšaret nai po ciSarete- Pa ga ta še vpraša, kakšno tekei p0ral je h u prinese. Za take reči je trdnjavska ječa.» oberfeltik °Ječe ugovarjal, češ da je vendar Svejk prvi ^veik Sl to inu, da se lahko z njimi pelje. Wai/ker - ahko «An sem ne,” dovolim- gospod korporal,« je odvrnil ^ umen. toda od vas bl tega nihče ne priča- tTrrl,?rostovoiid°1^0 aktivno?» je kakor mimogrede vprašal t0ez Je loto. Zdaj h°rporala- Pa kar k -r> povlfian na četovodjo.« naredite,« je cinično rekel enoletni prostovoljec, «kakor sem vam dejal, iz tega gleda degradacija-« «Saj je popolnoma vseeno,« se je oglasil Svejk, «6e padeš kot šarža ali kot navadni vojak — ampak res pa je, da porivajo degradirane v prvo vrsto.« Višji vojni kurat se je zganil. «Smrči», je rekel Svejk, ko je ugotovil, da je z njim vse v redu, «zdaj se mu že bržkone sanja o kaki požrtiji. Samo bojim se, da bi se nam tukaj ne podelal. Moj feldkurat Katz ta se ni čutil v spanju, če se ga je pošteno nalezel. Nekoč...» In Svejk je začel pripovedovati svoja izkustva z vojnim kuratom Otonom Katzora tako podrobno in zanimivo, da Se opazil ni, da se je vlak premaknil. Sele rjovenje iz zadnjih vagonov je prekinilo Svejkovo pripovedovanje. Dvanajsta stotnija, kjer so bili sami Nemci iz Krumlova, je tulila: «Wann ich kutnm, wann ich kumm wann ich toieda, wieda Jcumm.y>‘* In iz nekega drugega vagona je obupanec rjovel proti oddaljujočim se Budjejovicam: «Und du, mein Schatz, bleibst hier. Holorjd, holorjč, hold!»*** Kdaj pa pridem, kdaj pa pridem, kdaj pa zopet, zopet pridem In ti moj zaklad ostaneš tu. Holorjo, holorjo, ho mfcditem ko na okraj pa nad 17i milijonov. Letos pa se je ta razlika spremenila, tako da od* pade na KLO 15 milijonov in na okraj šele 14 milijonov din. To je. tudi dokaz vse širše de« centralizacij^, .Nato je tov* Knez predlagal še. da fcj letos nudili večjo pomeč posameznim prosvetnim društvom, bodisi v materialnem kakor tudi moralnem pogledu. Glede na razrešitev 3 sodnikov na ekrajnem sodišču v Kopru je skupščina soglasna imenovala za sodnike tov. Ma« zellija Ivan:,. Perčiča Egldfja in, Marsija Gicrgia. Zaradi službenih premestitev in posečanja raznih šol je skupščina soglasno, razen enega gia« a, razrešila dolžnosti funkcij?! predsednika OLO tov. Vladimirja Petriča, podpredsednika Vittoria Corsija, tajnika Ivana Kneza, člana Plini* Tomasmi-ja, člana Valentiča Fafoia in za* radi nekaterih nepravilnosti, ki jih je izvajal pri. delu tudi člana Franca Benčiča. Na njih mesto pa sq delegati izvolili za predsednika Izvršilnega odbora OLO tov. Karla Prijona. za podpredsednika tov. Leona Fu-silija in tajnika Celestina Kozloviča, V imenu vseh delegatov se je tov. Sokol zahvalil dosedanjemu predsedniku tov. Vladi* mirju Petriču za vztrajno delo, ki ga je opravljal ko-t pred* e,dniik OLO y korist delovne* ga ljudstva koprskega okraja* Tov. Karlo Prijon pa se jd zahvalil za zaupanje in pozval vse delegate, da poostrijo bor* bo za izpolnitev letošnjega plana, ki ga je ta skupščina odobrila. Po izvolitvi disciplinske ko* misije, y katero s0 bili izvoljeni za predsednico tov. Bole Katarina-Jura in člana Jurin« čič Anton (kmet iz Baredov)’ ter Parent-in, Sergij (ribič iz Pirana), so sp (delegati razšli z geslom, da bodo storili vse za izvedbo letošnjega gospodarskega plana. G. B. • To je bilo tako grozno jodlanje in ječanje, da so ga morali tovariši potegniti od odprtih vrat živinskega vagona. «Cudim se,« je rekel enoletni prostovoljec korporalu, «da še ni prišla k nam inšpekcija- Po predpisu bi naju bili morali vi javiti pri komandantu vlaka že na postaji in ne se ukvar-jati s pijanim vojnim kuratom.« Nesrečni korporal je trdovratno molčal. «Ce pomislim, da nisva pri nikomer javljena,« je nadaljeval zbadljivi enoletni prostovoljec, «in da bo na najbližji postaji prilezel k nam komandant vlaka, se upre v meni vojaška kri. Saj smo kakor...» «Cigani,» je skočil v besedo Svejk. «ali vandrovci- Zdi se mi, kakor bi se mi bali božje svetlobe in bi se ne smeli nikjer javiti, da bi nas ne zaprli.« «Razen tega,« je rekel enoletni prostovoljec. «se je treba po odredbi z dne enaindvajsetega novembra osemnajst sto devetinsedemdeset pri prevažanju vojaških arestantov z vlakom ravnati po tehle predpisih: Prvič: arestantskj vagon mora biti zamrežen. To je jasno ko beli dan in tukaj tudi storjeno po predpisu- To bi bilo torej v redu. Drugič: V dopolnitev c. k. odredbe z dne enaindvajsetega novembra osemnajst sto devetinsedemdeset mora biti v vsakem arestantskem vagonu stra* nišče. Ce ga ni, mora biti v vagonu pokrita posoda za opravljanje velike in male potrebe arestantov in spremljajoče straže. Tu pri nas se pravzaprav ne more govoriti o arestantskem vagonu, kjer bi moglo biti stranišče. Smo kar v predeljenem kupeju, izolirani od vsega sveta. In tukaj tudi ni tiste posode ...» (Nadaljevanje sledi.Jt SEJA GLAVNEGA ODBORA OF Poročilo lou. Sloke (Nadaljevanje s 1. strani) dustrije je nujno, da »e v upia- 1>0 industrije izvolijo delavski zastopniki. Nujno potrebno je tudi, da se uvede vse večja kontrola od strani delovnega ljudstva obeh — poudarjamo; obeh narodnosti — nad ekonomskimi podporami, ki jih Trst dobiva. Ta kontrata naj b{ imela namen usmerjati vsako ekonomsko pomoč s ciljem čim večje ustvarjalnosti in dejavnosti delovnih množic in jih tudi vsaj deloma rešiti stalne nevarnosti pred brezposelnostjo. Našemu kmetijskemu podeželju, ki je skoro lOOodstotno naseljeno s slovenskim življem. se mora tudi omogočiti širši razvoj. Kot nikjer prihaja prav tu do diskriminacijske politike proti našemu ljudstvu, kateremu se onemogoča razvoj gospodarstva. Treba je dali vet pomoči našemu kmetijstvu za dvig proizvajatnosti naše zemlje. kakor tudi za zaščito produktov našega kmetijstva. Kakor kmetijstvu, tako je nujno treba nuditi več jx>moči domačem-u ribištvu, ki je danes žrtev tuje konkurence. Temu gospodarskemu sektorju, ki je bil še za časa fašizma sabotira« raivno zato. ker so bili naši ribiči odporu,j fašističnemu režimu, se še danes reze kruh od tistih in z istimi metodami. kot je to delal fašizem. Tudi tu se mora končati z diskriminacijsko politiko proti slovenskemu življu. Pereče vprašanje je tu pri nas zadeva najvišjega foruma civilne oblasti. To je vprašanje conskega sveta in conskega predsednika. Ta od ljudstva nepriznani conski svet je v zasmeh »demokraciji* anglo-ame-rišk9 VU. Zato zahtevamo, da se Trstu da najvišji organ civilne oblasti, ki bg res izraz ljudske volje in ki naj bo izvoljen od ljudstva, ker ni more več biti ta organ zastopnik Rima, s katerim je naše ljudstvo že davno obračunalo. Od ljudstva izvoljeni ljudje naj zastopajo v bodoče Trst in v izključnem njegovem interesu. Kot zahteva se postavlja tudi pred merodajne oblasti, da se Trstu da v cilju pravilne izvolitve vseh spojih, organov tudi svoj lastni votivni zakon, ki naj b( slonel na demokratičnem proporcionalnem votivnem sistemu brez dosedanjih obstoječih diskriminacijskih manevrov. V pogledu občinskih uprav se naša organizacija poslavlja na stališče, da morajo te uprave v okviru svojega delokroga uživati najširšo samostojnost. Občinske uprave morajo odločati o interesih six>jih občanov. Končati je treba Z lažnivimi frazami; kdor plača, ta ima pravico ukazati, kako naj se z denarjem razpolaga. Predvsem tu ni nikogar, ki plača izven našega delovnega ljudstva. Kei tu so te zaupni upravniki — uradniki OZN. Ta ustanova, v kolikor kreditira razno ekonomsko pomoč, mora tudi po svojih upravnikih — uradnikih doti motnost, da občinske uprave razpolagajo z denarnimi sredstvi srnjega proračuna, kakor tudi z onimi, stavljenimi jim na razpolago. ln to v interesu občanov in ne v kaka druga nesmiselna razmetavanja kreditov. poostriti moramo dalje zahtevo. da angio-ameriška VU fašistične zakone briše it javnega življenja. Naj se da slovenske mu ljudstvu vsestransko enakopravnost, v gospodarskem, kulturno-prosvetnem in šolskem ter jezikovnem pogledu. Naša zahteva je, da merodajne oblasti izenačijo pravice tu živečih ljudi brez raz-likp narodnosti in vere, kakor imajo tud\ .enake dolžnosti do obstoječih oblastnih ustanov. Vrnejo naj se slovenskemu ljudstvu njegova imena, kakor tudi prava imena krajev. Naj se uvede vsepovsod, na javnih uradih in ustanovah dvojezičnost, naj se da slovenski šoti samoupravo in tudi primerne prostore, ker dosedanji so žalitev za sl opensko ljudstvo, so pa tudi v sramot o onih ljudi, ki so na odgovornih mestih in ki se često ponašajo s svojo visoko civilizacijo. Naj se da vsestranska možnost Izživljanja ljudstvu, ki ie trpelo nad 20 let pod fašizmom in ki je v skupni borbi proti naci-fašizmu žrtvovala to, kar ni itihče žrtvoval. Nase ljudstvo ni in ne ho nehalo zahtevati, da se mu mora vrniti njegov dom, to le dom slovenske kulture In vse gospodarske ustanove. To je naS od fašistov po/gani in nam oropani tržaški iiNarodni dom«. Ta dom Je v srcth vseh demokratičnih Slovencev grenak spomin in mi, čeravno pozdravljamo iniciativo gradnje kulturnega doma za Slovence v Trstu, ne bomo nikdar tudi v imenu vsega našega ljudstva oprostiti dolžnosti ahflc-amerlške vojne uprave, I da napravi tej kričeči krivici | konec. (Jsmbodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje ure z jasnim pogledom v boljšo bodočnost. Naše iJudstuo stopa ti borbi za svoje pracice v letu velikega praznovanja 10 obletnice ustanovitve OF z vedrim čelom delu in borbi za mir naproti zavedajoč se, da je sestavni del milijonskih množic, ki žive z istim ciljem in ki se bodo borile proti vsakemu, ki bi kakor koli ogrožal svetovni mir. Zato napoveduje boj vsem bojnim hujskačem na našem ozemlju! Naj živi Osvobodilna fronta slovenskega naroda Za Tržaško ozemlje, o borbi za bratstvo med tržaškimi slovenskimi in itdlijansktmi demokratičnimi množicami, v borbi za mir in blaginjo našega ljudstva! Naj IIvi Osvobodilna fronta in stoueniki narod ob prazniku 10. obletnice velikega dneva prerojenja! ŠPORTNI DNEVNIK To je uj< naš foto TEŽKO PRIBORJENA ZMAGA TriestinaiSampdoria 2:1 (1:0) STRELCI: Giannini (T.) 25' prvega polčasa, Basselto (S.) 23' Boscolo (T.) v 33' drugega polčasa. TRIEST1NA: Nuclari; Sessa. Zorzin; Giannini, Grosso, Cicca-relli; Bcs.olo, Petagna, Benegas, ispiro, De Vito. SAMPDORIA: Reverchon; Ber-tani, Podesta: Coscia, Baiiico, Bergamo; Lucentini, Ba .setio, Pa-rodi, Gei, Sabbateiia. , Sodnik je’krepko i:i potncgel rriestini k zmagi. Moreta bi se na prvi pogled zdelo nelogično, da govorim-,, to ravno o Valsec-htu iz Milana, ki po mnenju tržaškega občinstva «i v nedeljo niti ene prav zažvižgal Vendar je bilo takole: v začetku drugega polčasa je do minirala na igrišču Triestina, potem pa so tiknli 20’ prevzeli iniciativo gostje in začeli s točnimi kombinacijami pritiskati ti laško obrambo. Domačini so tedaj bili že utrujeni, preutrujeni, da bi lahko bog ve kaj naredili v preostalih tride. setih minutah. Nekaj elegantnih kombinacij Sampdorie, nato v 25' Lucentini poda Bassettu, ki z lahkoto izenači. Po tem golu so gostje ie vedno napadali in zibranega občinstva v tribunah se je polaščal pesimizem. V 30’ je Benegas slučajno pobegnil svojemu angelu varuhu in sam prodiral proti nasprotnikovemu golu, streljal, vendar je žogo ne-sigurni vratar Reverchon ujci, a jo še v istem momentu tudi spustil: zaradi blata se je ustavila nekaj oentimefltfcv pred usodno belo črto. Sodnik brez pomišljanja in ne da bi po-p-rej pregledal situacijo, zažvižga in pokaie z roko na center. Potem pa ga mahanje stranskega sodnika vendar spravi do tega, da teče h golu Sampdorie, kjer so se medtem že zbrali skoraj vsi igralci obeh enajsteric, poleg njih seveda tudi oba stranska sodnika in se tako ob ve- likem navdušenju zbranih fotografov, ki so imeli na ta način dosti kruha za svoje zobe. prepirali in tepli za žogo. V gnečo se torej p-cmeša še sodnik in ko.icrio po triminutni diskusiji zavrže svoj prvotni sklep; stanje torej še vedno 1:1. Komaj je igra ponovno oživela in su •ogorčeni igralci še vedno v sv;oji notranjosti premlevali pravkar minule dogodke, je do žoge prišel Bcscolo, preigral v notranja razglabljanja uprte in nervozne ig; alcP ter razveselil vse prisotne, razen seveda nekaj Genovežanov, s polviso-kim strelom, preti kateremu vratar ni imel priziva. Lahko rečemo, da Boscolo brez živčnosti in trenutne nepazljivosti za. radi prerekanja ne bi dosegel svojega gola, kt ni bij plod i-gre celega napada, marveč le poskus posameznika, ki je navadno brezuspešen. Samp-d.cria se je potem vdala usedi, tudi pri njenih igralcih se je pokazala utrujenost, tako da je bilo igranje zaključnih desetih minut le pričakovanje zaključnega žvižga. Današnja tekma je bila med najlepšiir.i, kar simo jih. videli zadnje čase v Trstu. Sanvpdoria nam je pokazala znatno več od tega, kar smo po njenem mestu na lestvici pričakovali. Predvsem lahko mirne dsuše u-gotovimo, da svoj napad zna i-grati in d.a tvorita, tako leva stran Sabbatella-Gei kot desna: Lucentini - Bassetto, neprestano nevarnost za nasprotnikov gol. Slab jP bil srednji napadalec, nekoliko presurov Hali Bergamo, mesiguren tudi vratar. Odlični igri obeh pomagačev Giamninija in Ciccarellija, ki sla danes servirala napadu divne žoge, se je treba zahvaliti, da smo po dolgem času videli dostojno Igro in, da napad ni živel le od žog, ki bi slučajno zašle pireko polovice igrišča, kot se to pri Triestini te prepogosto zgodi. De Vito je često izgubljal v dvobojih z nasprotniki, Ispiro ir. Petagna sta skupno z Bo-■soolom naredila mnogo, vse, kar je pač bil0 narejeno. V prvem polčasu je kazalo kot di Benegas imel le glavo in bi lahko na prstih ene roke sešteli primere, ko je Paragvajanec spravil v akcije svoje noge. Bolje je igraj v drugem delu, ko je s voj im temperamentom in nenadnimi prodori spravil v zadrego obrambo Sampdorie. Grosso, Nuciari; brez greha. Zorzin Po dolgem premoru še ni zadovoljil. Atalanta-Udiaese M. V. 0-8 Genoa-Napoli 1-2 Juventus-Florentica 5-9 Lucchese-MUan 1-5 Padova-Bologna 4-2 . Como-Torino 4-2 Liter.Pro Patria 6-0 Laz o-Roma 2-1 Ncvara-Palermo 3-0 Trtestina-Sampdoria 2-1 TOTOCALC I O £12 111 2 12 1 X 2 X Grio zmagal na bicikiističnem krosu V' nedelja je bil v Bujah drugi letošnji biciklistični kros, na katerem je tekmovalo 15 kolesarjev, zaradi tehničnih težav Pa niso mogLi prispeti nekateri dirkači. Proga je bila dolga 16 km in je bila tudi takrat zelo težka zavadj dežja, ki je padal v prejšnjih dneh. Zmagal je Gri0 Albin iz Kopra, ki j,e za progo rabii 1 uro, 8 minut in 15 sekund. Drugi je bil Apollo-nio (Proleter-Koper), tretji Ri-naldj Walter (V. C. Trst). . » * * V Crena di Gallarate je Dingi Malabrocca, italijanski prvak v ibiciklističnem krosu, zmagal na mednarodni dirki; na kateri sp tekmovali mnogi znani dirkači, med njimi tudi Robič, e-d'en najboljših cestnih vozačev sveta M# Beograjski Železničar zmagovalec dvoboja v Piranu Tržačani se morajo še dosti učiti. Prvi Tržačan na II. mestu, Tržačanka pa na IV. Beograjčanke zasedle vsa prva mesta na orodjih. Med moškimi je hil Stergar prvi na konju in bradlji, Janovski pa v prosti vaji. Več pažnje pri sestavi vaj in več gibčnosti, brez katerih ni uspehov Tržaška ženska vrsta: Dolgan, Misculin, Jankovič, Lavrenčič in Lapajne NOGOMET ZDTV Ena sama tekma, a še na tej je igralo samo 20 mož Pred vrati Montebella na tekmi s Skednjem B Tržaška skupina MEZGEC-OLIMPIJA 3:3 (0:0) Igia-lci Mezgeca so prišli na igrišče v devetih, poleg tega so morali postaviti na vrata tudi zasilnega golmana; vendar so kljub tunu igrali neodločeno z Olimpijo in jitn je le nesreča odvzela zmago, ki bj jo po igri zaslužili. V prvem polčasu ^ta bila vratarja očuvuna nesreč. Prvi gol je padel šele v 5’ drugega dela, kriv pa ie bil vratar Olimpije. Sedem minut nato je Mezgec izenačil; zatem je v 15’ prišla Olimpija zopet v vodstvo, vendar je v 19 Mocchiutti ponovno izenačil, v 24’ j.e Lofaro dal zadnji gol za Mezgec. 120 še- nih mest nihče ne more odvzeti in sta zato v nedeljo ostala doma. Ponovno pre-dlagamo, da bi se take pojave ostro kaznovalo, • • • REZULTATI. Opčine -Mont*-bello 2:0 (f), Mezgec-Olimpija 3:3 (0:0), Nabrežlna-Skedenj 2:0 (f), Počival Je Sv. Ju*t. LESTVICA; Montebello 22 točk, Mezgec 17, Opčine 17, Sv Just 10, Skedenj 13, Nabrežina 9, Olimpija 7. Okrožno prvenstvo POLET-SV. IVAN 5:3 (2:2) Obe ekipi sta prišli pojačeni na igrišče, saj je bila ta tekma posebno za igralce Poleta posebne važnosti, ker se je šlo za njih prvo mesta. Po prvem polčasu, ki je bil uravnovešen, se je v dlrugem delu igre zmaga nasmehnila nekoliko boljšim i-graicem Poleta, čeprav so igrali v desetih, ker je sodinik Cra-vagna izključil igralca L ec asa. MONTEBELLO-SKEDENJ 4:0 (2:0) Zmaga Montebela ni ibiila niti zb. trenutek v dvomu, vendar Skedenjci niso igrali taiko podrejene vloge, kaikor bi morda lahko kdo sklepal iz rezultata. Montebello je s svojo mirno in tehnično dobro igro pokazal, dla je mesto, ki ga ima na lestvici popolnoma zasluženo. SESLJAN-DEVIN 5:1 (1:1 Dvoboj ir.ed bližnjima sosedoma je prinesel zmago Seklja nu. Devin je v prvem polčasu nudil nasprotniku močnejši u-por kot je bilo pričakovati. * * * REZULTATI: Polkt-Sv. Ivan 5:3, Sesljan-Devin 5:1 (1:1), Iliri-ja-Olimpija B 2:0 (f), Montebello B-Skedenj B 4:0 (2:0). LESTVICA: Polet 21 točk, Montebello B 1», Sv. Ivan 13, Skedenj B 12. Ilirija 12, Sesljaa 11. Olimpija B 5, Devin 2. Tržatški telovadni vrsti sta se v nedeljo zopet nekaj naučili. Izgubili sta sicer tekmo, vendar so to pričakovali vsi poznavalci orodne telovadbe v Jugoslaviji. Znano je, da je Jugoslavija ubrala popolnoma njim kakor nam dostaaj nepoznan način telovadbe na orodju Kar nam niso pokazali Mariborčani prej, ter Trbovlje in Jesenice pozneje, so nam ravno Beogračani, še po ebn,o pa Beograjčanke. Tržaški telovadci in telovadke zaostajajo za jugoslovanskimi po moči in seveda po sistemu vadbe in po izbiri telovadnih elementov, ki so pri nas še nekoliko trdo izvedeni, medtem ko ona izvajajo vse svoje dolge vaje na kateremkoli orodju z neverjetno lahkoto, gibčnostjo in gotovostjo, ki jo v dosedanjih tekmah nismo videli. Beograjska ženska vrsla Ce pqgledaino beograjsko žensko vrsto, bomo v njej na-šji poleg mlajših nadarjenih tekmovalk, tudi starejše, kakor je Džordževič Dragana, ki s svojimi 36 leti telovadi kakor mlade in sveže telovadke. Ta telovadka, ki je zastopala Jugoslavijo že na dveh olimpia-dah (v Berlinu in Londonu) ter na dveh svetovnih prvenstvih (V Pragi in Bazlu) je pokazala na vseh orodjih neverjetno gibčnost in lahkoto pri izvedbi. Gotovo najboljša med Beograjčankami, ki je tudi zasluženo zasedla v tej tekmi prvo mesto je Drinič Anka. Ravno pri tej se je v veliki meri pokazal uspeh novega sistema ženske telovadbe. Posebno njena prosta vaja je polna ritmičnih prvin, v elegantni vezavi s strogo telovadnimi, kakor so stoje, premeti in druge in je zapustila prijeten vtis ter si zašlužila odlično oceno 9.70. Da je zaslužila to oceno, je po. padla z gredi in v istem trenutku morda zaradi nervoznosti zapustila orodje, kar je popolnoma napačno, kajti po mednarodnih pravilih, sme telovadka nadaljevati svojo vajo, od katere pa odštejejo 2 točki. Dobila je torej O in že s tem smo dali Beograjčankam možnost, da z lahkoto zmagajo in se je takoj pokazalo, da je pri njih skoroda izginila nervoznost. Nasprotno pa je nastopila pri naših dekletih. Tudi Misculinova je padla z l Beograd) 38,90 točk. 1 2. Marič Vera (Železničar ! Beograd) 38,80. ! 3. Djordjevič Dragana (Že- lezničar Beograd) 37,10. 4. DOLGAN NEVA (TRST) 37.00. 5. Klinar Greta (Železničar Beograd) 36,50. 6. JANKOVIČ JADRANKA (TRST) 36,10. 7. Spasič Nada (Železničar Beograd) 35,80. 8. MISCULIN LILI (TRST) 35,20. 9. LAVRENČIČ DEV ANA (TRST) 33. 10. Cergol Rada (Železničar Beograd) 30,70. 11. LAPAJNE BRUNA (TRST) 24,10. • * • V prosti vaji jo bila prva Drinič (Bgd) s 9,70, 2. Marič (Bgd) 9,60, 3. Dolgan (TS) 9.40 Sledijo Spasič (Bgd). Misculin, Klinar itd. Na gredi je prvo mesto zasedla Marič (Bgd) 9,80, 2. Jankovič (TS) 9,60, 3. Drinič. (Bgd). Sledijo Klinar, Djordjevič, (obe Bgd), Dolgan (Ts) itd. Bradlja:- 1. Drinič 9,80, 2. Djordjevič 9.70 (obe Bgd), 3, Miskulin (Ts), sledijo še Marič, Klinar (obe Bgd) itd. V preskoku čez konja je Ma- Beograjska ženska vrsta: Cergol, Drinič, Spasič, Klinar, Djordjevič, Marič in Gospodjinački (vodnica) gredi, vendar je takoj nadaljevala in si je zaradi izredno težke vaje brez dvoma zaslužila, kljub nesrečnemu padcu, 7.70 točk. Omeniti moramo ponoven nastop naše rutinirane orodne telovadke Jadranke Jankovič, kj je morala zaradi bolezni za dalj časa pustiti telovadbo in je v zadnjem trenutku priskočila na pomoč naši vrsti in dosegla, brez treninga seveda, na gredi kar 9.60 ter se v tem o-rodju plasirala skupno z Dri-ničevo na drugo mesto Dobro c-ceno je dobila tudi Dolganova, dasiravno bi lahko z novimi e- Istrska shnplna Arrigoni zopet izgubil točko Beograjska moška vrsta: Maslarevič (vodnik), Djelatovič, Ce. revički, Budja , An toni jev ič, Bernobič ln Rajkovič S tekme Mezgec - Olimpija kund preden je sodnik Guerrl-lli zaključil igro, pa je Tintorel-|a postavil končni rezultat, OPCINE-MONTEBELLO 2:0 ter NABHEZINA-SKEDENJ 2:0 Montebfll-o in Skedenj sta se prepričala, da jima prlborje- MEDUZA-ARRIGONI 1:1 (1:0) Dve nedelji zapc; redoma se je prvak Arrigoni odpeljal v Koper in dvakrat zaporedoma so ga domače enajstorice prisilile k nedoločenemu rezultatu. Se več; včeraj bi se gladko lahko zgodilo, da bi Arrigoni odšel domov poražen. To mu sicer ne bi niti škodilo niti koristilo, ker trna pač prvenstvo istrske skupine *e v žepu. Tekma je bila tehnično slaba. Imela pa je mnogo napetih trenutkov. V prvem polčasu je Meduza stalno napadala in bi lahko večkrat pretresla nasprotnikovo mrežo, vendar Pa deloma smola, deloma neodločen napada tega n( dovolila. V drugem delu se je Arrigoni nekoliko popravil in med drugim uspel izenačiti. Tudi po golu so igralci Arrigoni-ja bili v napadu, vendar brez uspeha. PIRAN-NOVI GRAD 3:0 Zmaga nad Novim gradom ni bila težka, niti igra ni dala vtisa, da bi Piran hotel forsirati. AURORA BRTONIGLA 1:0 Čeprav so gostje nastqpili z nekaterimi rezervami, so vendar s svojo hitro igro, ki je bila diobro podprta z znanimi tehničnimi sposobnostmi Koprčanov, premagali Brtoniglo, katere igralci so bili daines nenavadno požrtvovalni. * # • REZULTATI: Meduza-Arrigoni 1:1, Piran Novi grad 3:8, Aurora-Brtonigln 1:5. Zaradi slab«ia 1-grllča tekme med Bujami in Strunjanom niso igrali. Arrigoni 15 12 3 0 40 6 27 Piran 14 10 1 3 35 11 21 Aurnra 14 9 2 3 28 14 22 Meduza 15 8 3 4 25 17 19 Buje (3 3 S 5 13 23 11 Novi grad 14 5 0 9 17 32 10 Brtonigla 13 2 3 8 15 38 7 Umag 14 2 1 11 18 45 5 Strunjan 13 2 0 11 17 31 4 kazala še posebno na večerni akademiji, kjer ni imela treme in je nastopila ob spremljavi klavirja. 2ai se ji je pri tej vaji dogodila majhna nesreča, da si je na odrskem podu nekoliko poškodovala prst na nogi. Prav malo za njo stoji mlada in i zredijo nadarjena Marič Vera, ki je brez dvoma že v rangu telovadk mednarodnega raizreda, saj je na vseh orodjih dosegla nad 9.50 točk. Isto bi lahko rekli o Spasičevi, le da je ta je nekoliko šibkejša na gredi in pri preskoku preko konja. Ostaneta še končno Klinarjeva in Cergoljeva, ki sta vsekakor dobri telovadki, vendar bosta z nadaljnim treningom znatno izboljšali ocene svojih vaj. Nekoliko smole je imela Cergoljeva, ki je dvakrat padla z grede, kjer pa je pokazala izredno težko vajo polno poskokov, prevalov na prej in nazaj. Tržaške tekmovalke Naša dekleta so sicer dala vse iz sebe, toda^vedno se zgodi da so zaradi pomanjkanja dobrih telovadk prisiljene natopiti brez dobre rezerve, kar seveda vrsti škoduje. To se je pokazalo v nedeljo, ko je Lapajnetova že takoj v začetku lementl znatno ojačala svojo vajo in bi brez dvoma dosegla mnogo več. Na dvovišinski bradlji so se Tržačank* še kar dobro odrezale, saj je dosegla edino Lapajno-va oceno pod 9, medtem ko so se vse druge proti vsakemu pričakovanju borile z vsemi silami in niso, vsaj na tem orodju, dosti zaostajale za Beograjčankami. Ce bi naša dekleta imela efektnej-še zaključke vaj, bi brez dvoma bile na isti višini svojih nasprotnic. Najbolj šibka točka pri naši ženski vrsti je vsekakor skok čez konja. Beograjčanke so imele odlične skoke izvedene v krasnem plovnem letu, saj so imele odskočno desko za cel meter ali vež oddaljeno od konja. Naša dekleta pa se konju bojijo in si desko postavijo skoraj pod konja. Tako jim ni mogoče leteti, saj se istočasno z odskokom z deske primejo konja in izvedejo doskok nekako skrčeno. To dokazujejo doseženi rezultati, kajti edino en* Dolganova je skočila za 9,20 (kako je prišlo do tega si n* moremo obrazložiti, ker smo bili vajeni videti skoke za 7.70 in nič več). Ostale so dobile po 8.80, 8.10 itd’. SKUPNI PLAV ŽENSKAMI JE 1. Drinič Anka ’ \ A TED SLEDEČ: (Železničar ričeva (Bgd) dobila kar 9,90. Na drugo mesto se je plasirala Driničeva, 3. Cergolijeva (vse Bgd), Sledijo še Djordjevič (Bgd), Dolgan (Ts) itd. # « « Zenska vrsta beograjskega uGimnastičkog društva Železničar« dosegla skupno 187.80 točk pred tržaško vrsto, ki je dosegla 165.40. Beograjski Telovadci Beograjski telovadci so pokazali, da imajo odlične prvine in so posebno na drogu dobri. Vsi z lahkoto obvladajo svoje sicer težke vaje. Na drogu so skoraj vsi pokazali veletoče v nadprijemu in pedprije-mu, večina od njih pa je izvedla krasne križne veletoče, •razne premahe, zvinke in e-fektne salte kot zaključek. Gotovo nad vsemi se dviga Djelatovič,ki je razen na bradlji dosegel povsod oceno nad 9 točk, medtem ko je na bradlji svojo vajo nekoliko prehitro končal, to pa zaradi ponesrečenega poskusa izvedbe nekega težkega elementa. Eden izmed dobrih telovadcev je bil tudi inž. Bernobič Aleksander, človek z izredno hrabrostjo in z velikim repertoarjem. Povsod je nastopil z gotovostjo in z izredno, včasih še preveč, dolgimi vajami, Najboljši je bil na drogu in na bradlji, medtem ko v prosti vaji precej zaostaja za ostalimi in to zaradi starega sistema telovadbe, katerega je bil do sedaj vajen. Pripomniti moramo, da je star že 35 let. Ostali člani vrste so razmeroma mladi in imajo pred seboj svetlo bodočnost. Verjetno doseženi rezultati na tej tekmi niso njihovi najboljši, vendar moramo priznati, da vsi elegantno izvajajo tudi najtežje prvine in se pri tem izogibajo teznega načina Izvedbe ter vse vaje z lahkoto izvedejo predvsem s pomočjo tehnike moderne telovadbe. 0 Tržačanih Nasprotno pa smo opazili pri tržaških tei-ovadcih, ki skoraj vsi več ali manj izvajajo svoje vaje s strahom. To jim vsekakor ne moremo zameriti, kajti imajo premalo možnosti, da bi redlno trenirali na pravil, nih orodjih. Gotovo najboljši med njimi je Stergar Miloš, ki se je posebno izkazal na konju s krasno, odlično tekočo vajo brez prekinitev. Na tem orodju si je pač zasluženo priboril prvo mesto. Tudi na bradlji je pokazal gotovost, medtem ko mu je na drogu, kljub odličnemu začetku in krasnemu izvajanju- na koncu nekoliko izpodletelo in dobil samo 8 točk. Pokazal pa je, da bi z malo srečo bi) med najboljšimi tudi na tem orodju. Janovski je brez dvoma naš najboljši akrobatik in verjetno bi bil najboljši tudi v Jugoslaviji. To je dokazal ravno v nedeljo in dosegel 9,80 kar je izredno zavidljiva ocena. Jasno je, da akrobatom ugaja tudi skok preko konja in tudi pri tem je Janovski dobil morda zanj nekoliko prenizko oceno t.j. 9.40. Na bradlji in na drogu je nekoliko šibkejši, vendar pripomniti moramo, da je nastopil brez vsakega treninga. Bajec pa je dobil vsaj po njegovi zmožnosti sodeč zelo majhne ccene na drogu in na bradlji. Tudi Dolgan bi lahko dosegel več, posebno na drogu, kjer mu je že takoj v začetku izpodletelo in je kljub temu dokončal vajo, vendar pa ni bila na višini njegovih zmožnosti. Isto je bilo na bradlji, medtem ko še vedno in morda le po svoji krivdi, t. j. zaradi strahu pred konjem, dobiva ravno pri preskokih izredno nizke ocene. Reinhardt se je od zadnjega tekmovanja znatno popravil, vendar bo moral precej popraviti vajo na drogu, bradlji in še posebno si bo moral izbrati drug skok preko konja, ki bi mu prinesel vsaj 9 točk. Isto bi lahko rekli o Serri, vendar je v nedeljo proti pričakovanju dosegel slab rezultat ravno v vajah na konju, ki je njegovo najbolj priljubljeno orodje in ima velike možnosti razvoja na njem. Napake, ki jih je Treba popraviti Na splošno smo opazili, da so Tržačani šibki v prosti vaji in to zaradi trde izvedbe, medtem ko so nam Beograjčani pokazali lep način parterne telovadbe. Pri nas izvajamo preveč statično, medtem ko se Beograjčani stalno gibljejo in uvajajo med telovadne prvine tudi ritmiko kot to delajo njihova dekleta. Na vsak način bi morali pri naših dekletih uvesti urg ritmike, pri katerih bi morali sodelovati tudi fantje, ker bi tako pridobili na gibčnosti in eleganci. Morda bi se izplačalo poskusiti trening prostih vaj s spremljevanjem klavirja, kajti s pomočjo glasbe bi vse gibe nekoliko omehčali. Na drogu so tržaški telovadci razmeroma slabi iz že toliko krat opisanih razlogov. Isto velja tudi za bradljo. To pa ne more veljati niti za vajo na konju niti za preskoke preko konja, kajti na teh orodjih lahko brez skrbi trenirajo tudi v prenizki telovadnici na stadionu «Prvl majo. Zavedati pa se moramo, da konj zahteva vztrajnega dela in šele na koncu da telovadcu zadoščenje, ki ga morda nobeno drugo orodje ne more dati. To pa bi vsekakor potrdil naš najboljši telovadec na konju Miloš Stergar. * w w Beograjska moška vrsta je zmagala s 205,90 točkami pred tržaško, ki je dosegla 186,70. «• * * 1 VRSTNI RED MOŠKIH TEKMOVALCEV PA JE SLEDEČI: 1. Djelatovič Dimitrije (Železničar Beograd 46,90. 2. STERGAR MILOŠ (TRST) 44.90. 3. Bernobič Aleksander (Železničar Beograd) 44,33. 4. JANOVSKI LAPO (TRST) 40,80. 5. Antonijevič Dragisa (Železničar Beograd) 39,30. 6. Rajkovič Dragan (Železni, čar Beograd) 37,10. 7. BAJEC BERTO (TRST) 34.90. 8. DOLGAN MARJAN (TRST) 33,50. 9. Cerevički Mlodrag (Beograd) 33,20. 10. REINHARDT EMIJ (TRST) 30,20. 11. Budja Pavle (Beograd) 28,5. 12. SERRA ROMAN (TRST) 24.10. • • • V prosti vaji je Janovski (Trst) dosegel prvo mesto pred Djelalovičem, Antonijevičem in Cerebičkim (vsi Beograd). Na bralji je isto tako Sterpar (Trst) zasedel prvo mesto pred Bernobičem, Djelatovičem in Rajkovičem. Na drogu pa je Djelatovič zasedel prvo mesto pred Bernobičem in Rajkovičem (vsi trije Beograd). V preskoku preko konja pa je Djelatovič prišel na prvo mesto pred Bernobičem (Bgd) ter Janovskiro in Stergarjem (oba Trst). D. M. el Klinarjeva na dvovišio5^ bradlji Maričeva v razovki na šinski bradlji Cerevički izvaja svojo vaJ° bradlji Dolganova v razovki na Berto Bajec v stoji 1,3 Janovski na ura 94-638. — Poštni predal 5U2. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA UREDNIŠTVO: ULICA As', aOtMž' In *'Pel. 73-38* Ce* e oglasov: Za vsak'mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno- ™Šfei:; --«4- "£• SE SW«. -——■ -■ NAROČNINA: Uorta A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, meseči'0 Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založnlšt»o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemske«8 Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun pri Komunali)! banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo trlaškega tiska D.Z<,y' '