} THE ONLY SLO-j VENIAN DAILY j BETWEEN NEW | YORK & CHICAGO
| the best me-! dium to reach i 180.000 sloveni-| ans in u. s., canada and so. america.
ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVEtCKECA^OEL
laiWUXKliaSBiHaHDHIHHIII
i i
i
"tfE PLEDGE | I ALLEGIANCE TO j \ OUR FLAG AND ! « TO THE REPUB- j \ LIC FOR WHICH | a IT STANDS: ONE 1 | NATION INDIVIS- | I IBLE WITH -LI- ] U BERTY AND JU- j
I STICE FOR ALL." j
I	I
■	I
■
Volume iii. — leto iii. __v	Cleveland, o., pondeljek, (Monday) june 7th, 1920	__št. 134 (no.)
Single Copy 3c___Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.	Posamezna številka 3c
__PubIished and distributed under permit (No. 728) author . by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, 0. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General
VELIKA ZRAKO PLOVNA NESREČA
Mehanik je ubit, pilot pa nevarno poškodovan.
Ko se je ustavil eden izmed motorjev, je stroj zgubil ravnotežje in treščil na zemljo.
Včeraj popoldne okorg poltre-J.e ure Je vladni poštni zrako-plov št. 204 na Glenn L. Martinovem izrakoplovnem polju pa-:el tla, pri čemur je bil mejnik na mestu ubit, eden iz-*ed pilotov je dobil resne pogodbe, drugi pa je na čudovit , način ostal skoro popolnoma ne- -Poškodovan.
Mrtvi mehanik je Neal C. JJontis, star 25 let, bivajoč v May wood, 111.
Poškodbe sta dobila : j. p. Harris, star 24 let, bivajoč v j-micagi; ima j2maknj-en desni
^ ' ,zdr°bljen gleženj, zlomljen Jos m je splošno pretresen. W. Ly fmith' star 26 let, iz New r°rka' je -dobil male poškodbe la glavi in eno nogi. Veliki zrakoplov, ki je bil o-^emljen z dvema Liberty mo-2°rjema, se je ravnokar dvignil
Martinovega zrakoplovnega 1 f.°;la s 500 funti poštnih pošlji za Chicago. Pilot Harris, • J Je vodil zrakoplov, se je dvig j. v centru zrakoplovnega po- • Ja> zavil proti zapadu, krožil vekoliko časa nad Martinovo to- 1 arn0 ter plul potem na>zaj pro- 1 1 vzhodu nad hišami na E. 176.
^.Ko je zrakoplov plul v visoči-tJ 800 čevljev, se je desni mo-< £ nenadoma ustavil. Pilot je a*°j spoznal nevarnost, in da wepreci, da zrakoplov ne zade-e hiš o'b robu zrakoplovnega ^Ja> je skušal pristati na glav .e,n polju s samo enim motor-
jj J^0 se je stroj poskušal zasu-5 Proti desni strani, se je a&nil naprej, desno krilo se je t°vesil0 navzdol, in v par minu-je stroj z vso silo treščil v jj navpični meri na zemljo. t 0 Je stroj zadel zemljo, je vre-| 8j,no še vedno delovalo s tako J da se je ves zrakoplov še i ^nkrat popolnoma zasukal. Pri j m Se je glavno ogrodje .zlomi-| v dva dela. Oba motorja ! va blla vržena iz svojih mest, rj!a polomljena in osprednji del zdrobljen.
2n?ehanik Montis' ki J'e sedel v
*,J€m delu' kjer je prirejen . rakoplovni aparat, je skočil iz rakoplova predno je treščil na Toda skočil ni dovolj v stran1 n nanj je padel eden izmed moljev ter ga na mestu ubil, jjajti zdrobilo mu je črepinjo in
Kot se izjavljajo očividci je I'! fpilot Smith še toliko pri za-
i^w a Se Je sam izmotal iz
azbitega zrakoplova. Pilot pa je M y veHko gilo
' etisnjen na spodnjem delu ži-Jta in se ni mogel nikamor ga-
Truplo mrtvega mehanika so , aK°J prepeljali v mrtvaške pro-
KONGRESNO ZS9 ROVANJE ZAK ! LIIJČEN9.
WASHINGTON, 5. junija.— Šestinšestdeseti kongres je danes ob 4. uri popoldne zaključil svoje drugo zasedanje. Ako se ne zgodi kaj izvanrednega, tedaj se kongres ne snide do 6. decembra.
Zaključenje kongresnega zborovanja se je izvršilo povsem mirno in brez vsakega posebnega trušča, kakor je bila navad-da ob drugih odgodenjih. Toda kongresmani so z vrišči veselja in velikim aplavzom pozdravljali objavo zborničnega predsednika, glasom katerega dobijo poslanci svoje prve počitnice daljšega trajanja odkar je A-merika stopila v vojno.
Poslanska zbornica je skon-čala s svojim delom že dopoldne in je dvakrat prekinila zborovanje, da čaka senatne akcije glede predlog, ki so se nahajala pred senatorji.
V senatu je senator Pomerene iz Ohic imel precej dolg govor, v katerem je napadal senatorja Lodgeja z oizirom na volilno kampanjo. Pomerene je izjavil, da je Lodge odgovoren, da ljudstvo ne bo vedelo za na-tačne podatke, o svotah, ki se jih porabi pri političnih kampanjah in odkod da prihajajo te1 svote. Pomerene je priporočal Lodgeju, da to pove v otvoritvenem govoru, katerega bo ob-državal na republikanski konvenciji v Chicagi.
Predsednikovo kritiziranje se-j danjega kongresa, katero je izrekel v svoji brzojavki na že-lezničarske uradnike, ni niti v poslanski niti v senatni zbornici povzročilo kakega komentiranja.
Medtem ko je kongres zaključeval z zborovanjem, pa je predsednik podpisoval razne predlo-' ge. Nekatere izmed teh predlog niso prišle v predsednikove roke pravočasno in so vsled tega avtomatično postale brezmočne, kajti glasom tozadevnega zakona, predsednik ne more odobriti nikake predloge za časa, ko kongres ne zboruje.
Med važnimi predlogami, katere so prišle v predsednikove roke še pravočasno, se nahaja predloga, glasom ka.tere se zaplenjeno premoženje sovražnih tujcev povrne v privatne roke, druga predloga, katero je podpisal Wilson, določa, da se v delavskem departmentu ustanovi še poseben ženski oddelek, i Predsednik je odobril tudi predlogo, ki dovoljuje, da se v zvezno armado sprejema tudi tujce in osebe, ki ne govorijo angleščino in pa predlogo za reguliranje naseljevanja tujcev v Zedinjene države in njih tukajš nje bivanje.
; store pogrebnika Davisa na : 18915 Nottingham rd., poškodo-i vana pilota pa so odpeljali v ■ East Cleveland bolnišnico.
Zdravniki se izjavljajo, da jim bo danes mogoče dognati,'
•	da-li je Harris dobil tudi nevar-
•	ne notranje poškodbe."
Perzija — preisknš-nja lige.
j LONDON, 5. junija. — Prva (resnična preiskušnja lige naro-j dov bo prišla, ko se ligini koncil dne 14. junija snide v Londonu, da razmotriva slučaj Perzije z ozirom na boljševike. Temu slučaju se pripisuje izredno važnost, ker je posebno Zapleten. Posebno zanimivo je še posebno zato, ker nekateri angleški listi zastopajo stališče, da ima Perzija pravico pričakovati pomoč od strani Anglije v očigled tangMjko-perzijlskega sporazuma. Na drugi strani pa je ravno tako problematično, dali bodo boljševiki sploh upoštevali odločitev liginega koncila.
V drugih ozirih je vprašanje čisto jasno in liga bi se mu ne mogla izgoniti, tudi ako bi želela, kajti perzijski izunanji minister je formalno apeliral na ligo, navajajoč v podporo 2. člen ligine konstitucije. Rezultat bo najbrže, da se bodo med ligo in boljševiki zaceli razgovori. Ako se boljševiki ne bodo hoteli raz-govarjati, tedaj bo prišla liga kot varovalka malih narodov na preiskušnjo.	■ j
— Občepoznana rojakinja
Ana Erbežnik je bila v soboto prepeljana v bolnišnico, kjer je bila danes zjcv-hrtij operirana. Želimo ji skorajšnjega okrevanja.	]
IRCI STRELJAM)
■v
tj?as5; i
. j f - : ' i<-
TO JE PRVI NAPAD NA j VOJAŠTVO.
DUBLIN, 5. junija. — Danes je bilo uradno naznanjeno, da so bili v bližini policijske postaje v Newton Sands v okraju Kerry na vojaštvo oddani streli.. Izmed vojakov ni bil nihče ubit, o izgubah napadalcev pa ni ničesar znanega. To je prvi slučaj, da so irski uporniki napadli angleško vojaštvo, kajti dosedaj se je napadalo le policijo.
Dasiravno ni znano natančno število angleških 'čet na Irskem, pa se vendar računa, da jih mora biti okrog 60.000 in da se to število vedno viša. Namen vojaških pošiljatev j s, da se va-ji-uje policijo.
i Neki visok častnik je danes na glavnem stanu'izjavil, da je položaj resnejši kot se splošno misli.. Nai>rže v kratkem proglasi obsedno stanje po vsej Irski.
ZVONEC SVOBODE BODO POPRAVILI
MODERNA ZNANOST, KI SE POSLUŽUJE ELEKTRIČNEGA SPAJANJA KOVINE, BO NAJBRŽE OHRANILA 1 ŽIVLJENJE TEJ NAJVEČJI AMERIŠKI NARODNI RELIKVIJI.
Takozvani zvon svobode, ki [se nahaja v Philadelphiji, je molčal več kot tri četrtine stoletja, kajti zadnjikrat se je o-glasil pri pogrebu John Mar-shalla, glavnega sodnika Združenih držav leta 18B5.
Njegov čisti glas, ki je nekoč oznanjal svobodo, je izginil z S Izjemo majhnega brenčečega odmeva, katerega so pred par leti posneli s pomočjo fonogra-fa, ko so mestni uradniki udarili nanj z vso previdnostjo. Sedaj pa je vrjetno, da se bo ta najbolj spoštovana ameriška relikvija zopet oglasila in da bo zvon pel prav tako blagodoneče in močno kot v dneh svoje mladosti. Moderna znanost bo zacelila grdo razpoko, Ju se širi od roba pa do krone in zvon bo zatem pel prav tako jasno kot je pel ob rojstvu mlade republike, ko je bil pozvan, naj proglasi svobodo po celi deželi in vsem njenim prebivalcem.
Zvon hočejo popraviti električni inženirji, ki nameravajo spojiti razpokane dele. Elektrika, ta magična sila moderne industrije, bi ne služila le v to, da se izpolni razpoko v zvonu, temveč tudi v to, da se ozdravi kronično metalurgično bolezen, namreč počasno razkrajanje in sicer z uporabo najnovejših iznajdb v teh zadevah.
O tem predmetu so pred nedavnim času razpravljali na najnovejšem sestanku American Welding Society. Sedaj je j treba le še izvedeti, če bodo varuhi tega zvonca v družbi ame-
riškega naroda, kojega last je ta zvon, pripravljeni poslati ga v električno kliniko ali pa ga pripustiti njegovi usodi.
D. h. Wilson iz New Yorka je oni, ki predlaga to kirurgič-no operacijo.) Ali veste, kdo je ta Wilson? To je oni človek, ki . je nanovo sfiksal poškodovano nemško trgovsko mornarico. — Znano je vsem, da so Nemci ob času, ko je napovedala Amerika Nemčiji vojno, uničili skoraj , vse stroje pri nemških ladjah, j ki so se nahajale v ameriških j pristaniščih. Rabili so pri tem j sekire, eksplozivne snovi ter | •pokvarili vse natančne stroje,! ki so gonili te ladje. Prepriča- ! ni so bili, da ne bodo Ameri-j kanci nikdar mogli popraviti teh strojev dosti pravočasno, da' bi jih lahko uporabili proti njih domovini. Prišli so nekateri a-meriško inžinirji ter izjavili, da bo vzelo več kot eno leto, pred-j, no bi se dalo te ladje popraviti < ter jih staviti zopet v službo, i; Treba bi bilo tudi postaviti več , novih delov.	:
Tedaj pa je prišel Wilson s svojo električno spajalno iglo. , Zgodovinsko- dejstvo je, da je i; bil tekom treh do štirih mesecev vsak posamezni nemški par- j nik zopet stavljen v službo. i V času, ko so se ameriški vo- i jaki borili pri St. Mihael ter iz- < čistili Argone ,so te nemške la- j d je, katere je vodil velikan Va- < terland, ypzile v Anglijo, Fran- , cijo in Belgijo vojake in vojni materij al. Wilson ni le popra- 1 vil teh pokvarjenih nemških ladij, temveč celo tako dobro il popravil, da so mogle potem j ] razvijati večjo naglico treh vozlov kot so jo kdaj prej dose-p gle, dokler so bile v nemških i rokah. Inžinir Wilson je v ] družbi svojih tovarišev razvil i (Nadaljevanje na 4. strani) t
! Wilson pravi, da kongres ni storil svoje dolžnosti.
WASHINGTON, 5. junija.— Predsednik Wilson je danes poslal na uradnike železničarskih I organizacij brzojavko, v kate-j ri hudo kritizuje kongres, ker i ni podvzel nikake, akcije z ozirom na visoke življenske cene, sklenitev miru in drugih važnih domačih zadev.
Wilson je poslal to brzojavko; v odgovor na protest železničajr-skih organizacij proti odgode-nju kongresa.
Wilson pravi v svojem odgo- j voru železničarjem, da v oči-gled dosedanjega rekorda, ki ga! je napravil kongres, nima nika-i kega upanja, da bi podaljšanje j zasedanja pospešilo sprejem ka- ] kih konstruktivnih ekonomičnih! sredstev za odpomoč sedanjemu položaju, na kar so opozarjali železničarji.
"Očividno mora biti vsake-! mu," pravil Wilson v brzojavki,! "da je bil poglavitni motiv se-j danjega kongresa, kako doseči j politično prvenstvo, ne pa kako. služiti javnemu blagostanju.''
Predsednik pravi na to, da jej sprejel nekatere postave tega j kongresa, ker je obupal, da bi: bil zmožen napraviti kaj boljšega.
Tu sledi nekaj izvlečkov iz Wilsonove brzojavke:
"Prejel sem vašo brzojavko od dne 3. junija. Vi me opozarjate na zadeve, katere sem predložil kongresu v posebni poslanici v skupnem zborovanju obeh zbornic dne 8. avgusta) 1919.	j
"Toda ta kongres ni v teku i devetih mesecev podvzel nika-j kih korakov za razrešitev pro-j blema visokih cen kakor' se je svetovalo v oni poslanici ali pa na katerikoli drug način.
"Sedanji kongres ne samo da I se ni pečal direktno z visokimi i življenskimi cenami, temveč i j sploh ni nikdar vzel v resna | razmotrivanja nujnih apelov, I katere sem cesto ponavljal jaz | kakor tudi tajniki zakladništva, j da se namreč preuredi davčne zakone, ki so v svoji sedanji obliki indirektno odgovorni za vi-|soke življenske cene.
"Dolgo odlašanje rešitve problemov kot so železniški, vladno lastovane trgovske mornarice in drugih sličnih zadev je po nepotrebnem hudo oškodovalo državni zakladnici ter je končno dovedlo do tako nezadovljivih j zakonov, da če sem jih sprejeli sem storil samo zato, ker sern!" obupal, da se napravi kaj bolj-! šega.
"Sedanji kongres ni samo preprečil sklenitve miru v Evropi, temveč tudi ni predložil pikake-ga konstruktivnega načrta, daj obravna s tamkajšnjim žalost— nim položajem, katerega po dalj-; ■ šanje mora končno imeti svoji; učinek tudi na nas.	ji
POTRESNI SUNKI V ITALIJI. |<
London, 5. junija. — Glasom,) brzojavke na "Central News" iz1 Rim'a, je bilo čutiti • včeraj v Ferrera, Italija, clva j ako močna potresna sunka, ki sta povzročila med ljudstvom veliko paniko. (Ferrera se nahaja 26 milj severovzhodno od Bologne ( ter je važno trgovsko mesto.) | s
h ^ "i ^ J i NAJBRŽE BO NOMINIRAN r ! KAK NEPRIČAKOVAN " |	KANDIDAT.
J CHICAGO, 6. junija. — Ljudje, ki imajo najboljši pogled v notranje zadeve republikanske vstranke, so si popolnoma na ne-| jasnem glede bodočega kandi-| data republikanske stranke. Mr. 'j Frank Vanderlip, poznani ban-'"jkir, bivši vladni uradnik in čas-e:,nikar dospel semkaj zjutraj in j je po natančni proučitvi položa-|ja izjavil, da je v popolni temi. | j Šest ur je hodil od enega vodi-; i: telja do drugega ter se razgo-! varjal ž njimi in danes ob 5. | iuri popoldne'je izjavil: I j "Glede bodočega kandidata ni1 "jše nikake jasnosti. Zadeva je! ;! v popolnoma tekočem stanju. | ^Presenetljivo je to, da najvaž-j | nejši-možje ne vedo, kaj se bo; e| zgodilo. Možje važnih pozicij ~ i celo ne vedo, kaj bodo sami na-j ■ pravili.
Prišli niso do nikake odločitve. Vzrok temu je, da kot se dozdeva sploh nihče še hi prišel do nikake odločitve. Sploh še j ni nikakega vodstva vredno te-! ga imena. Kot se vidi nima nih- ] 1 če ■ nikakega posebenga zaupa-j nja v tega ali onega izmed kan-t didatov. Sicer se nekatere kan-i ( diilate smatra kot za popolno-j ■ ma nemogoče, toda priznava se,} Jda je nominacija skoro vsem e-i nako oddaljena. Pretežna ve-jčina delegatov, ki nimajo nika-Jkih naročil, koga naj podpirajo, j še ni izbrala svojega kandidata.
Kot kaže razvoj dogodkov, , se bi ne bilo čuditi, ako bi re-j publikanska stranka končno no-; minirala koga, ki ni igral vloge J pri primarnih volitvah.
CIJL
VOLILNA POROČILA IZ IN-1 , DUSTRIJALNIH OKRAJEV ! KAŽEJO VELIK NAPREDEK NEODVISNIH SOCIJALISTOV. , BERLIN, 6. junija. — Neu-< radna poročila o izidu parlamen | tarnih volitev v Nemčiji izka-Jzujejo, da se je moč neodvisnih ! socijalistov v industrijalnih o-krajih izza zadnjega leta znatno povečala.
Izmed konzervativnih strank ima dosedaj prvenstvo ljudska ; 'ali liberalna stranka, toda tudi i( i narodna ali konzervativna stran j Jka je precej močna. Naslednje j številke, ki so sicer še nepopol- i 1 ne, kažejo kako izgleda položaj, j Severni Berlin: Večinski so- i jcijalisti 19.000 glasov, neodvis- 1 I ni socijalisti 36.000, demokratje i 5000, Centristi (klerikalci) , 3000, Nemška ljudska stranka - 11.000, nemška narodna stran- i ka 10.000, komunisti 1000.
Halle: Večinski socijalisti: 10.000, neodvisni socijalisti 34.- i 000, demokratje 13.000, centri- i sti 15.000, nemška ljudska 1
Konvencija sufra-getk otvorjena.
geneva, 6. junija. — Osma konvencija mednarodne zveze sufi'aget je bila otvorjena danes zjutraj z govorom, katerega j a obdržavala na prižnici genevske katedrale Miss Maud Ravden, I ki je bila svoječasno pastorica iv mestnem templju v Londonu, j!Šibka postava Miss Rovden se je skoro izgubila v veliki pro-povednici, s katere sta svoje-. časno pridigovala deformatorja y Knox in pa Calvin. Krajevne e oblasti so bile polnomočno zastopane v katedrali, ki je bila nabasana ljudstva. Slikovit pri-■ zor so nudile delegatinje iz Indije, deset po številu, ki so bile oblečene v mnogoboj ne indij-ske obleke.
Lady Astor, članica angleškega parlamenta je dospela neko-j4iko pozno, ker je imel vlak za-_ jmudo. Miss Royden je obdržavala svoj govor v angleščini in francoščini. Pozivala je navzo-j i če delegatinje, da 'gojijo brat-e;stvo med narodi ter da poma-igajo človeštvu iz 'razvalin, kate-_!re je povzročila svetovna vojna. 3! Prvo uradno zborovanje se je vršilo nocoj v	dvora-
. ni. Glavna gov .niča ? bila Mrs. Carrie Chapman Catt, predsednica zveze. Dvorana je 5 bila prenapolnjena in med na-] vzočimi je bila tudi Lady Astor 2 i in Mrs. Josephus Daniels, žena J ameriškega monariškega tajniška. Mrs. Catt je dejala: . j "Za svetovne boriteljice za .'žensko volilno pravico stoji da-Jnes nekaj faktov z veliko jas-Jnostjo. Prvi in največji je, da i je osvoboditev ženstva izbruh-' nila iz vojnega kaosa kot izolirana gora, ko se je porodil svet.
Vojna, brezdvomni prvotni vzrok ponižujočega, starodavnega suženstva žensk po vsem sve tu, vojna, skupni sovražnik njih ' osvoboditve, je prinesla ženskam velikih dežela njih poli-, tičrio svobodo. To je čuden izreden fakt! Romanske in ori-jentalske dežele se še protivijo, toda to ne bo trajalo dolgo. Romunska, prva izmed romanskih dežela je podala volilno pravico tudi ženskam in druge bodo sledile. Nobena dedžela izven j Turčije v celi Evropi ni brez [organizacije, ki se bori za žensko volilno pravico."
stranka 20.000, nemška narodna stranka 17.000.
Frankfort: Več. socijalisti 21.000, neodvisni socijalisti 12.-000, demokratje 8000, centristi 8000, nemška ljudska stranka 9000, nemška narodna stranka 6000, komunisti 5000.
Nuremberg: Neodvisni soci-j jalisti 3500, demokratje 1,900, bavarska ljudska stranka^ 900, srednja stranka 1200, nemška ljudska stranka 600.
Darmstadt: Večin, socijalisti ! 1300, neodv. socijalisti 300, demokratje 600, centristi 300, nemška ljudska stranka 900, nemška narodna stranka 200, komunisti 200.
V delavskih okrajih Berlina je šlo na volišče 80 odstotkov volilcev v zapadnem delu mesta okrog 75 odstotkov in v cen tru nekako 68 odstotkov. V Ba-variji, kjer se vršijo obenem tudi volitve v deželni zbor, je šlo na volišče od 70 do 75 odstotkov volilcev.
STRAN 2.__
"Enakopravnost59
IZHAJA VSAK DAN 1ZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED KVEHY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Bussines Place of the Corporation:	6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year. $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c	SINGLE COPY 3c
Lastuie in izdaja ca
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CI,AIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo.
CLEVELAND, O., PONDELJEK, (MONDAY) JUNE 7th, 1920
104
"ENAKOPRAVNOST"
JUNE 7th, 1920.
NEKAJ SLABSEGA KOT JE LIGA
Nekateri liberalci, ki niso bili zadovoljni z Ligo narodov, so našli, da je mogoče tudi nekaj slabšega. Londonski list "Nation" je prepričan, da je namen najvišjega sveta, sestavljenega iz ministrskih predsednikov Italije, Francije in Anglije, podaljšati svoje poslovanje za nedoločen čas
"Nobenega dvoma ne more biti" — pravi Nation — "da se je vprizorilo nameravan poskus, da se bacne Ligo narodov z evropskega pozorišča. Posledice tega bodo naravnost revolucijonarne. Liga miru bo brez dvoma dobila naslednico v trajni vojaški zvezi ter bo ostala tako slaba in omalovaževanja vredna, da ne bo mogla izvrševati niti svojega omejenega dela sprave. — Svetu bodo vladali trije glavni zmagalci ter postopali z vsemi ostalimi narodi kot s svojimi podložniki. Ni ga človeka, ki bi občudoval ustavo Lige narodov kot obstaja sedaj, vendar pa jo je mogoče izpremeniti ter dati manjšim silam be-:edo in tudi malo polnomoči. Najvišji svet na drugi strani pa pomenja diktatorstvo glavnih zmagalcev."
Ta izid je mogoč čeprav ni gotov. Če se bo to zgodilo, potem bodo morali prevzeti nase vso odgovornost za to ameriški nasprotniki Lige narodov.
Zavarovali so svojo deželo pred tem, kar so nekateri med tvjimi" smatrali za ogrožen je ameriške neodvisnosti •in za krivico. Njih roke so pravtako čiste kot one kateregakoli opazovalca, ki vidi svojega priatelja ali družabnika boreČega se v blatu ter sklene, da mu ne bo pomagal iz blata- Če mislimo pod besedo Evropa evropske narode ne pa par političnih petelinov in vladarjev, potem je stališče Amerikancev, ki so nastopili proti Ligi, poostrilo trpljerija ter povečalo krivice, ki so dovedle evropske narode do tega, da so obsojali mirovno pogodbo. Naši politiki so protestirali proti krivici ter obenem dovolili, da je obrodila deseteren sad.
9EI m ZAHTEVA! LE PRAVICO,
Ameriško delavsko gibanje ne zahteva za delavca ničesar drugega kot pravico. Zahteva ekonomsko, politično in socijalno pravico.
Predvsem hoče imeti kongres, ki se bo na inteligenten način razmotrival v vprašanjih, kojih rešitev zahte-
va dežela in ki se bo na primeren način lotil problemov, ki se tičejo delavca in s tem tudi bistveno celega naroda.
Hočejo nov kongres, ki bo uveljavil v resnici konstruktivne odredbe ter nas spravil nazaj na-zdravo mirovno podlago. Kongres, ki bo rešil vprašanje visokih življenskih stroškov ter napravil konec dobiekalovstvu.
Organizirano delavstvo zahteva nadalje maksimalno produkcijo, ki bc soglasno z najboljšimi interesi delavstva z življenskimi standardami in ki bo tudi zavarovala zdravje delavcev. Organizirano delavstvo se hoče izne-biti nekompetentne uprave industrije ter izkoriščanja od strani onih, ki imajo posebne privilegije. Vse to pa hoče organizirano delavstvo doseči z uporabo demokratičnih principov v industriji in trgovini. Glede industrije hoče doseči sprejem temeljnega kolektivnega postopanja, brez katerega je nemogoče primerno ohranjenje blagostanja delavcev. Nadalje hoče doseči sprejem temeljnega principa kolektivnega postopanja, brez katerega je nemogoče primerno ohranjenje blagostanja delavcev. — Nadalje hoče uravnavo plač, da se bo zadostilo na ta način visokim življenskim stroškom. Ne zahteva le plačilne lestvice, ki bo odgovarjala sedanjim visokim cenam temveč hoče resnične pomoči proti profitarstvom in življenskim stroškom tako da ne bo treba iti par mesecev pozneje znova skozi ves proces uravnave-
Hoče prostost od omejevalne zakonodaje take vrste kot je vsebovana v Esch-Cummins postavi ter postave države Kansas glede industrijalnih odnošajev, s katerimi postavami skušaji omejiti postavne napore delavcev, da izboljšajo svoje pogoje ter dvignejo standard svojega življenja.
Na kratko reqeno, zahteva organizirano delo za se prostost, da sme uporabljati postavne in redne načine s pomočjo katerih je dežela rasla ter uspevala in s pomočjo katerih je mogoče preustrojiti indutrijo tako, da bo odgovarjala vsem potrebam naroda.
Zahteva od kongresa in zakonodajalcev duha, ki bo \ soglasju z aspiracijami mase naroda in ki bo bolj odgovarjal idealom, ki navdajajo narod kot tak. Te zahteve so danes nujne kot so bile kdaj prej. Bb nobenem prejšnjem času niso sovražniki dela vprizarjali tako drznih poskusov kot sedaj, da omejijo in uničijo izvajanje pravic in prostosti onih, ki si služijo kruh z delom svojih rok. To se je zgodilo s pomočjo sodnih sklepov ter zakonodajnih odredb, državnih iz zveznih. To zanikanje ekonomskih in ustavnih pravic delavcev je najlepše illustri-rano v Esch-Cummins postavi, ki prepoveduje železničarjem zastavkati, v politiki justičnega departmenta tekom stavke premoga! iev ter v postavi, katero je sprejela država Kansas na priporočilo governerja Allena.'
Ker je jasno, da se delavci vedno bolj zavedajo svoje gospodarske sile ter se organizirajo v strokovne unije, da lahko na ta način pokažejo svojo polno moč na indu-strijalnem polju, se tudi razmišlja o novih metodah, kako bi se omejilo njih delavnost ter s tem tudi onemogočilo izvrševanje njih osebnih in kolektivnih pravic.
Tozadevne mahinacije obstajajo deloma v bolj strogi razlagi starih postav od strani sodišč, v sprejemu novih postav, ki imajo baje namen zavarovati javnost pred ta-kozvanim tiranstvom manjšine in v ustvarjanju organizacij. rned drugimi vrstami delavcev, kojih namen je pričeti z bojem med delavci samimi ter odvrniti pozornost od resničnih krivcev obžalovanja vrednega položaja.
Zatiralna zakonodaja kot je izražena v postavi Kan-
sasa glede industrijalnih odnošajev, je prav posebno zlo-] cesta vsled svojega omalovaževanja delavskih pravic, j
Nikdar ni mogoče popraviti, nobenega zla s kakimi drugim zlom, in proti zlu stavk, kojih posledica je nezaposlenost in prekinjenje produkcije ,se ne sme nastopiti s prepovedjo stavk. Stavke so potrebno orožje v rokah delavcev, kajti kot zadnje stredstvo so naravni izraz o-gorčenia proti krivici, tiranstvu ter poslabšanju standarda.
Zgodovina industrije nas uči, da so osebe, zaposljene v kaki določeni industriji, najboljše vsposobljene za izgo-tovljenje pravil, ki naj vladajo dotični industriji-
To se godi raditega, ker poznajo dotične industrije in ker so ž njimi v neprestanem stiku. Če pa pride vsled kake kaprice delodajalcev ali vsled kake posebne krajevne okoliščine v položaj, ki je sličen suženjstvu, potem jih postava za industrijalne odnošaje v Kansasu oropa končnega in najbolj uspešnega orožja, stavke ter jih prisilja da ostanejo sužnji še nadalje.
IŠČEMO ZASTOPNIKE.
barko. Roza pozna vse cvetlice paradiža in vse živali Noetove barke. Znane so ji vse bajke ter pozna vse pogovore med lisico in krokarjem, med oslom in psom ter petelinom in kokošjo.
Prav nič ni presenečena, če ji kdo pravi, da so v prejšnjih časih živali gpvorile. Bila bi preje presenečena, 'če bi ji kdo rekel, da živali danes ne govore več. Popolnoma je prepričana, da razume jezik svojega velikega psa Toma in svojega malega kanarčka.
Ona ima prav. Živali so vedno govorile in govore še danes. Vendar pa govore le s svojimi prijatelji. Roza jih ljubi ter jo vsledtega tudi živali ljubijo. Vsled tega razume tudi njih je-kik, kajti če ga hoča človek razumeti, mora ljubiti živali.
Danes je Roza dobro izvršila svojo nalogo. Dobila je dober red. Tudi Emelina je dobila dober red, ker je dobro rešila računsko nalogo.
Ko je zapustila šolo, je sporočila svoji mami ter dostavila:
—	Povej, mama, kaj pomeni duber red?
—	Dober red ne pomeni nič-2— je odvrnila mama. Le zato je tukaj, da je človek ponosen nanj. Nekega dne, dete moje, boš spoznala, da se nejvišje ceni nagrade, ki pomenjajo čast brez vsakih prednosti.
Mnogo naselbin je še, ki nimajo nobenega zastopnika delavski dnevnik Enakopravnost, kljubtemu, da so naselbine, ki so' močno zastopane P« Slovencih in bratih Hrvatih.
Naše rojake po naselbinah, kjer nimamo nobenega zastoP' nika ali je pa isti brezbrižen, prosimo,, da sprejmejo oni zastopništvo lista v svoji naselbini in okolici. Mi ne prosimo, ; da bi kedo delal in agitiral brez j plačno, ker je vsako delo vredno svojega plačila, tako tudi zastopnik lista, pa najsibo kateregakoli.
Mi dovolimo vsakemu svojih zastopnikov gotove
odstotke
provizije za njegov trud in delo. Gotovo je, da si želi vsak poleg svojega običajnega za" služka še kake stranske dohodke, ki si jih lahko pridobi ot prostem času in priliki. V
Kedor je voljan prevzeti z* stopništvo in si zaslužiti še P^ , leg svoje običajne plače, ki J° dobi v tovarni ali rudniku, naJ nam piše :za pojasnila in vse P° trebno, kar rabi zastopnik, 111 mi mu bodemo poslali vsa i>3' vodila, pojasnila in vse potrebno, kar gre zastopniku. tega se pa gre tu za popolno®3 delavski list — in last in f morda za kakšen kapitalisti^11 in delavstvu sovražen list. glasite se takoj — kedo ^ prvi ?
Upravništvo.
ii^iiiningiiiiv
Mi vam damo dobro plačo Mi vam plačamo veliko bonu»e Mi vas naučimo, kako delati ye' lik denar.
ŠOT A
Črtica. —Spisal Anatole France
S tem proglašam dekliško šolo gospodične Genseigne za najboljšo na celem svetu. Proglašam tudi vse one, ki mislijo drugače ali trdijo drugače za neverne Tomaže ali opravljivce. Vse učenke gospodične Genseigne so spodobne in pridne ter si ne morem misliti lepšega pogleda kot je pogled na te male o-sebice, ki sede nepremično.
Človek bi jih proglasil za male steklenice, v katere vliva gospodična znanost.
Gospodična Genseigne sedi j popolnoma mirno in ravno k? t sveča na svojem visokem stolu. Resna je in nežna ter vzbuja tako simpatije kot spoštovanje. GospodMna Gensikne je zelo u-čena ter uči svoje mlade učenke računanja. Tako naprimer vpraša Rozo:
—	Roza, če vzamem štiri od dvanajstih, koliko ostane še?
—	Štiri — odgovori Roza.
Gospodična Genseigne ni zadovoljna s tem odgovorom.
—	/fn Emelina, ali veš ti, ko-i liko mi ostane, še odštejem šti-j ri od dvanajstih? —
—	Osem — odvrne Emelina. i
Roza pa se poglobi v globoke;
sanje. Ona 'čuje, da ostane go-j spodični osem, vendar pa ne, če: je to osem klobukov, osem rob-! cev ali pa osem jabolk ali peres. Ti dvomi jo zelo dolgo časa mučijo. Ko ji pravija šestkrat šest je šest in trideset, ne ve, j če je to 36 stolov ali orehov ter ne more vsledtega razumeti cele aritmetike.
Nasprotno pa ve zelo dosti iz j svetega pisma. GospodJčna Gen-■ seigne nima nobene druge učen-i ke, ki bi znala tako lepo opisati i |zemeljski paradiž ali Noetovo'
Ravnokar smo odprli novo Jnj
izboljšano zemljo za žemljici
v Clevelandskem distriktu. '
. v I
imamo največjo propozicijo a mestu in hcee>., uposliti P3 dobrih in poštenih moških, 01 mu ■ z*««topa,ft> pri svojih rti* J -.rh.. Zglasitplj mora razuinf angleščino; zmožnost prodaJ3' f ti ni potrebna. Mi vam nudi'1 j priložnost za celo življenje. pomišljajte, temveč zglasite 5 pri našem Mr. BIRO in z H rt zaupno pogovorite. Naši ur®® ■ se nahajajo v drugem nads^ pju v Kinney-'Levan Bldg. Euclid Ave. na 14. cesti.
THE SUBURBAN DEVELOP MENT COMPANY. Graditelji Mest. .1
V močvirju velemesta
jj Iz dnevnika slovenske priseljenke. ||
Spisala L. G-
Gospod Šmid — tako se piše njen nečak, — se zelo trudi za menoj. Rekel je, da me bo- učil angleški. Onih par besedi^, katere sem se naučila pri Komar-jevi, mi prav n?5 ne pomaga.
Na krovu imarno vedno veliko špasa. Ko ležimo tako v stolih, pride včasih kapitan ter vpraša, če smo dobro zagrnjene in če nam hoče poslati četrtega častnika, da damam ovije noge. Ob takih prilikah se
vedno pošteno smejamo.
<f. * *
■ 2. junija, zve!er.
Konečno imamo slabo vreme, katero so že dolgo časa i napovedali. Danes proti večeru smo bili na poveljniškem mostiču. Zelo krasno je bilo, ko je prihajala voda od spredaj preko krova ter pljuskala celo do nas. Gospod Šmid je zelo pozoren ter se vedno nahaja v moji bližini. Danes zjutraj je sedel na stolu poleg mene — njegova teta ja bila v kabini, ker se ni dqbro počutila. Toliko neumnih stvari mi je povedal! Rekel je, da sem zelo lepa. Rada bi vedela, če je to res? Rekelje tudi, da je edini ded?? svoje tate, ki je zelo bogata in dafco lahko izpolnil svoji ženi vsako željo. Ce bi imel tako lepo ženo kot sem jaz, bi jo oblačil v svilo in žamet Denarja pa bi ji ne bilo treba imeti, ker ga bo imel on sam dosti.
Ce pomislim pri tem na Ivana! Ze sedaj bi se lahko osvetila. Ce bi se poročila z Mr. Šmidom, bi lahko že takoj 'naslednje leto potovala domov rta obisk in potem bi pokazala Ivanu, da sem dobila tudi brez denarja bogatega in lepega moža. — Da, lep je gospod Šmid, lepši kot Ivan. Jaz ga pa ne ljubim, ter
ga vsled tega ne morem vzeti. To sem mu tudi že povedala,
Bil je zelo žalosten in to mi je bilo zopet žal . . .
#	* v
3.	junija, zjutraj.
Noč je bila strašna! Vse se je obračalo v meni. Grozno! Bala sem se, da bom res zbolela. Ob dveh na zofo ter pojedla oranžo. Potem sem 'čutila nekoliko bolj človeški.
Gospa Komarjeva je zelo bolna in sedaj ne izgleda več tako fino. Tudi dosti starejša se mi vidi. Sprva sem mislila, da je stara komaj trideset let.
Pa res, daj ima vendar nečaka, ki je star že 27
*	* *
let.
4.	junija.
Danes imamo zopet krasno vreme. Kljub temu pa so nekateri še vedno bolni. Ja!i sama pa se počutim izvrstno. Niti enkrat me ni še manjkalo pri mizi, a včeraj vendar ni bilo vse v redu.
Grozen špas smo imeli včeraj popoldne, ko smo bili pri "kavi v salonu. Ne da bi bilo mogoče to preje zapaziti, se je ladija naenkrat tako silno zagugala, da je naenkrat zletelo na tla vse, kar ni bilo pritrjeno. Seveda plosti vpitja. Kave pa nato nismo več pili. Danes večer je velik koncert, takozvani mornariški Koncer t. Tudi jaz pa j dem tja. Vse se hoče elegantno obleči a jaz imam le priprosto belo obleko, katero si morem- natakniti.
* * *
Tu sedim ter držim že dolgo časa pero v roki, ne da bi vedela, kje naj pričnem. Kljub temu pa imam dosti pisati, kot še nikdar tekom celega potovanja.
Med- v eraj in danes leži cela večnost ali pa ceia človeška usoda, tega ne vem.
Meni je tako čudno, — tako težko pri srcu! Ali je ono novo, nepoznano, čemur grem nasproti?
V glavnem je pač misel, ki me muči: — "Ali si storila prav?"
To je pač prvikrat, ko sem zavestno vzela usodo v svoje lastne roke.
Torej sem se vendar Naročila s Herbertom Šmidom !
Včeraj zvečer sem bila pri koncertu v svoji beli obleki. Vse druge dame so bile finejše, kajti moja obleka je zelo priprosta. Gospa Komarjeva in njen nečak sta sedela z menoj pri mizi in razventega še neka mlada dama iz Baltimore, Miss Port ter neki gospod iz Gradca. Ze ko sem prišla v salon, sem zapazila, kako so zablestele oči Herbert«. Skočil je na noge ter mi prišel nasproti. Povedal mi je takoj toliko lepega, da sem zardela ter prišla v zadrego.
Lepotici kot sem jaz ni treba oblačiti se v dragocene obleke, kajti najlepša sem v dvorani kljub priprosti obleki — je rekel.
Ne bila bi deklica, (če bi se tega ne veselila.
Pogosto sem pač mislila, da so to le besede, a vendar se mi zdi, da je nekaj resnice na tem, kajti zapazila sem dobro, da se vsi gospodje ozirajo vame. Reči moram tudi, da ugajam sama sebi, kadar grem mimo velikih ogleda! v dvorani. Jaz sem visoka in vitka in moji zlato-rjavi lasje se kaj prilegajo mojemu obrazu.
Nekoliko nečimurna sem pač lahko . . .
Po koncertu smo še nekoliko sedeli skupaj. Prišlo j, še par gospodov in ko naj bi se pogasilo luči v salonu, so vsi sklenili, da odidejo v kadilqo sobo. Gospa Komarjeva je toliko časa prosila, da sem šla z njimi.
Pili smo zelo dosti šampanjca — jaz ga rada pijem — ter mislim, da se mi je prJjelo malo vrteti. Da— in danes zjutraj som bila zaročena. — Tako vsaj pravijo vsi. Herbert je bil ob osmih zjutraj pred našimi vrati ter me imenoval svojo lepo nevesto, svojega ponosnega labuda ter še sto takih neumnosti.
Kljub temu, pa sem ga rada poslušala.
Sedaj lahko razumem, zakaj je moj oče tako rad pil šampanjca. Tudi meni je izvrstno prijal!
Herbert mi je rekel, da ga bon lahko pila koli-
kor ga bom hotela, ko postanem njegova žena.
Glava me boli nekoliko. Gospa Komarjeva rekla, da prihaja to od tega, ker nisem vajena pi^ l Poklicala je steklenico šerija in pila sem. Res, odle^1 mi je nekoliko.
Ce premislim vse natančno, mi je kaj mučno P1 srcu. — Ali naj povem Herbertu, kaj vse leži za noj? Doživljaj, — nesreča — ali kaj? To je straš# Ne, tega ne morem povedati. Ali mi bo potem *e rekel: — Moj ponosni labud? La'budi so čisti — % li in nedostopni. Ah, meni se ?di, da nisem jaz v'e" tako čista! Ničesar ne bom povedala, rajše se spl° j ne poročim.
Ali me pa zopet izpusti? Ze danes popoldne mi je pojasnil svoj načrt-Kakorhitro bova prišla v New York, se bova ® . peljala k župniku ter se poročila. To gre v Amer1 zelo lahko in hitro. Herbert pozna nekega župnlK^ na 9. Ave. in k ternu se bova peljala. Papirjev ni ^ ba nikakih.	^
Teta bi imela medtem v oskrbi prtljago in * predno bo vse gotovo, bova že nazaj in lahko bo pozdravila svojega starega strica, ki bo prišel P0**1 j
Herbert je mnenja, da bi lahko skupaj šla k teti, da pa je boljše, če se takoj porc/jiva, ker nt"11 potem stari stric ne bo nič mogel.	..
Ce pa ne bova šla takoj k stricu, bova pa šla P8 tednov pozneje.
Naslednjega leta pa bi se lahko vrnila domov obisk.
v #
ni*'
Herbert me je prosil, naj ne povem kapitanu česar o najinem načrtu.
• Mogoče bi mu ne bilo prav, ker sem še tako rt1 da in ker je obljubil stari materi, da bo pazil name-
Ne bom mu tega povedala, saj ga vendar le redko vidim. Mene še vedno muči misel, kdaj } ^ sporočila Herbertu o svojem prestopku. Vedno ^ kam na ugoden trenutek. Ce bi bila kdaj dalj časa s
— 400 elevelandskih plum-berjev je še vedno na stavki, alcoravno se je unij ski organizaciji že posrečilo skleniti novo mezdno pogodbo z nekaterimi manjšimi delodajalci, glasom katere bodo dobivali plumberji 1 $12 dnevne plače.
ob 7 uri zvečer
v Slov. Nar. Domu E. 80. cesta
Newburgh, O.
PRED PROGRAMOM POZDRAVNI NAGOVOR PREDSEDNIKA. NAŠA PESEM, — GOVORI P. KOGOJ.
■ . 11
JUNE 7th, 1920.	"ENAKOPRAVNOST"	STRAN 3. ~ ' s
•■raTiiiBTiilBl liilaliil^InlBii ilailailBli itnli ilHliiiniiilMiiilHliilHlulailiilHtiiiB liilHLiilHlailHliiTH !i tla
Najhitreje in najstalneje.
pošiljanja denarja v staro domovino je potom čeka (draft). TUKAJ JE KAR JE POTREBNO:
Mi vam pošljemo ček. To ček pošljete vi naslovljencu in kadar on ček prejme, gre z njim na dotično banko, kjer dvigne denar. Mi izdajamo čeke na vse večje banke v Jugoslaviji. —Pošiljamo denar tudi potoni pošte in brzojavno. — Naša cena je vedno najnižja.
Pošiljamo denar na bančne uloge na vse hranilnice v Jugoslaviji in vam dobimo vložilne knjižnice v najkrajšem času.
Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih družb. Našim potnikom preskrbimo vsa potna izkazila brezplačno. Dobimo vam vaso družino iz starega kraja v Ameriko. Izpolnjujemo vse javne notarske posle kot so: pogodbe, in razvrstne druge postavne listine. PRIDITE OSEBNO ALI PIŠITE ZA POJASNILA.
HUMORIST.
(Francoska črtica.)

John Nenioth pres.
Glavnica i rezerva Dreko S2.000.000.00. v bančnem poslopju	1597 Second Ave.
10 E. 22nd St.	NEW YORK CITY

Dr. Župnik
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK — DENTIST (Nad Grdinovo trgovino.)
Odprto od 8. zjutraj do 8:30 zvečer.
Odprto ob nedeljah od 9-12 dopoldne.
USIPKot vplačilo vzprejmem tudi Liberty bonde.=^§£J|
6127 ST. CLAIR AVE.,	CLEVELAND,
Dr. Ray R. / Smith
ZOBOZDRAVNIK. E. 67. in St. Clair Ave.
Jaz ne oglašujem samo dobro zobozdravniško delo temveč izvršim vse delo dobro in ga vam jamčimlO LET. Vprašajte vaše prijatelje, oni vam bodo povedali.
Moj slavni PERIDONTO za ruvanje zob brez vsakih bolečin.

Dne 12. junija 1899 'so našli posli, ko so stopili zgodaj zjutraj v gosposko sobo markizo P. v naslonjaču iz usnja, držalo telefonsko slušalko v krčevito stisnjeni roki, mrtvo. Se še spominjam razburjenja, katero je povzročil ta dogodek tedaj v naši sosedščini. Dva dni prej, namreč 10 junija, so pokopali njenega moža. Diagnova zdravnikov se je glasila, da je povzročila smrt srčna kap radi močnega razburjenja. Nihče izmed sosedov pa ni verjel temu, čeprav ni bil prav nobeden niti služabništvo samo, v stanu dati natančnejša pojasnila glede resničnih vzrokov smrti.
Spomin na ta dogodek bi popolnoma izginil iz mojega spomina, če bi me neki posebni slučaj i.rnova ne spomnil nanj.
Pred kratkim sem se mudil par dni v Parizu ob priliki nekega literarnega sestanka. Ravno, ko sem dokončal svoje predavanje, je stopil iz poslušalstva k meni neki gospod, kojega obraz ne poteze so se mi zdele izvan-redno znane. Predstavil se mi je kot znanec iz mladosti, s katerim 'sva skupaj hodila v šolo pred več kot dvajsetimi leti. Tedaj" pa sem ga takoj spoznal ter se veselil, da najdem tukaj med tujimi ljudmi glavnega mesta že davno pozabljenega šolskega tovariša.
►Sedela sva še precej časa skupaj v neki vinarni in postal sem pozoren na to, da je kazal tekem celega večera neko čudno mirno obnašanje. Njegovo lica je pačil sedaj smeh, ki je imel na sebi nekaj komedijan-skega, sedaj ga je pa navdajala melanholična raztresenost, ki se je pojavljala tudi v njegovih očeh.
Govorila sva o raznih mladostnih doživljajih, in on mi je pripovedoval, da on sedaj pri-
' speva v humoristične liste določeno število šaljivih in posebnih anekdot.
Ko naju je natakar pozval, naj se odpraviva, mi je 'sledil brez vsake besede, in ne da bi ga jaz pozval k temu, je stopil z menoj vred v metro ter me spremil v hotel. Ko ni bil pripravljen posloviti se od mene, sem ga pozval končno v svojo sobo. Vse je kazalo, da ni pričakoval ničesar drugega. Komaj sva se namreč nahajali v sobi ter je prižgal cigarelto, je takoj pričel govoriti na zelo obširen način.
— Ti veš — je rekel — da je bila nekega dne cela cesta v kateri sva takrat stanovala plen velikega razburjenja. Markiza P., ki je stanovala v .isti 'hiši kot moj oče, je neke noči nenadno umrla. Ti ;si prav gotovo istotako trpel vsled mučnih okolnosti, ki so spremljale ta smrtni slučaj kot jaz sam, ki sem od svojih mladih nog živel v neposedni bližini pokojnice. Odkar je namreč umrla moja mati, se je markiza vedno zavzemala zame, in kadar je bil moj oče popoldne v svojem u-radu, sem bil jaz pogosto po cele ure v njenem stanovanju, kjer me je razvajala z vsako-j vrstnimi dobrotami ter mi celo pomagala pri mojih šolskih nalogah. Moja hvaležnost napram nji ni poznala nikakih meja in jaz sem komaj pričakoval tre'-nutka, da se ji izkažem hvaležnega z dejanjem.
Ti se gotovo čudiš, da seifc pričel govoriti o tem ravno sedaj iter domnevaš, da pristoja ta žalosten spomin zelo malo ulo-gi humorista kot ga poznajo či-tatelji tako številnih humoriati-čnih listov. Danes pa, —pri tem je naenkrat zamrl njegov glas in pričel se je tresti. —Danes je ravno dvajset let od onega večera, ko se 'je zgodilo ono strašno. Skoraj bi smatral za nameravano določbo usode, da sva se sestala ravno danes, če bi sploh verjel v previdnost.
Vabilo k slavnostnemu
■ Dne 13. junija 1920
V prijaznem vrtu Češkega Sokola,1
4314 Clark Ave. in 43. cesta
Zrl je nekaj časa predse ter BBBSHSBBSSSSaaSSSHBSSBBBBS!
zatem nadaljeval z globokim vzdihom:
— Koncem prvega tedna v1 _ juniju leta 1899. je markiz sam 1 napravil konec svojemu ž i vi je-11 nju. Markiza, ki dotedaj ni po- § znala bese osamljenega človeka ter živela tja vendan, je stala kar preko noči strašni resnici nasproti. Prve dni je preživela v tugovanju brez solza. Ko pa se je dne 10. junija vrnila od pogreba svojega moža, se je |j| zgrudila na tla vsled silnih na- |j| porov ter ni mogla več ur priti -js k sebi. Tebi samemu je znano,! |!l da je bila zelo občutljiva. V ce-j li sosedščini so govorili o njenih špiritističnih prireditvah.
Njeno fantastično nagnenjef jo je od časa do časa gnalo vj| one neprei'skane sfere čustvo- s. vanja telepatov, na kojih .mejah! | se mešajo čuda s samoprevaro.; | Jaz sem se spomnil, da sem vsled nje kot deček občutil pr-i| vo hrepenenje po irvanrednem e ter nečem, kar ni v nobenem | stiku z vsakdanjim življenjem. £ Zeni nekega krojača, ki je ta- | krat stanovala v najvišjem nad- e stropju naše hiše, sem povedal š nekega dne, da je prorokinja.
Markiza je po smrti svojega moža padla v popolno brezbriž- 1 nost ali apatijo. Tako je tudi; I napočil večer drugega dne. Po-
vabljena so vsa društva in posamezni rojaki iz Cle-I velanda in okolice. Društva se zbirajo v društvenih prostorih na 3241 W. 50th St. točno ob drugi uri popoldne. Ob dveh odkorakamo skupno na veselični prostor z godbo na čelu.
PROGRAM:
1.	Pozdravni govor predsednika
2.	Razvitje zastave
3.	Razni govorniki med katerimi nastopi v prvi vrsti
govornik Frank Kerže. Potern se za vrši j o razne igre, srečelov, šaljiva pošta in še veliko drugih zabavnih točk je na programu. Pri korakanju in pri plesu sodeluje slovenska godba "Bled" iz Clevelanda, pod vodstvom g/ IVANUŠA.
| V^epiima za moške 50e m ženske 25c
Za vse ? de vsestransko dobro preskrbljeno #tako,'da i ne bode nikomur žal, da se je naše slavnosti udeležil. Na svidenje dne 13. junija, točno ob 2. uri popoldne! * Kliče in vabi
ODBOR.
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je r.aša specijaliteta.
308 Permanent Bidg. 746 Euclid ave. vogal E.. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opolane.
| AKO VARČNOST ŠE VEDNO ŠTEJE I I
PRIDITE v našo trgovino. Povejte nam kaj želite in mi vam bomo postregli tako, da vam bo uživanje naif ših jestvin privedlo nazaj oni sladki okus prošlih dni, ko ste jih z veseljem uživali v stari domovini.
SVEŽA ZALOGA MESA IN GRQCERIJE
Posebnost — Domače suhe gnjati, plečeta, itd. §{|
. 3 S
sli so se že pedali k počitku in |!|
večerja je stala nedotaknjena r^Tieiiiiriiii^iit.r. i^siKip -rTii^aii-frMt -v- ir-^ir-.iiiirTK.-ir^j.i^iiiLj !iiru»t.i«i]oiiii«ii»inn![.iiii"i"i"i"fi"'ijp|' na pogrnjeni mizi kot da čaka ^"^'jirr^^Arte^FTS^^annmiTCTgCTnCTnm
na nekoga, ki ni prišel. Enkrat je vstala ter odšla v sosednjo sobo, da vzame v roke stara pisma, katera je hranila od svoje dekliške dobe naprej. N Ko je stopila iz svetle sobe v temno, je zadrhtela ter stopila korak nszaj. —Kako to — si; 'je mislila — če bi ne bilo vse! nič res in če bi ležal mož v po-! stelji kot ponavadi ? Medtem, | ko je prižgala užigalico, se je :strahoma vpraševala: — Mo-j goče bo stal sredi sobe, ko bo j postala svetla?
(Dalje prihodnjič.)
iiil«HHB]»iHiiimiiiaiiiigi;i;«|ii|P|iil»l'
ZOBOZDRAVNIK	ZOBOZDRAVNIK
DR. A. J. BAILEY
5388 ST. CLAIR AVE.
Pulimo zoDe trez bolečine.-----Preiščemo zobe brezplačno
Uradne ure: od 9. dopoldne do 9. we zve čeri
CUJAN & MAVSAR
15805 Waterloo Rd. GROCERIJA IN MESNICA
jjte^ 1
[ilill
______JsliL____U__■__j___T___
Slov. Delavski Dom v Collinwood, O.
IZVRŠEVALNI ODBOR: Predsednik: — JOHN IVANČIČ, 1280 E. 168th St. Tajnik:.— ANDREW ZUPANC, 385 E. 162nd. St. Zapisnikar: — JOHN PRUDIČ, 1276 E. 16Sth St. Blagajnik: — FRANK FENDE, 1225 E. 168th St.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: — JOHN BOHINC, 1296 E. 173rd St. FRANK HAJNY in JOHN PAVLIN. STAVBINSKI ODBOR: JOHN IVANČIČ, FRANK FEN-. DE, JOHN BOHINC, PAUL CESNIK, PAUL ŽELE. direktorske seje se vršijo vsak prvi in tretji torek v mesecu v Jos. Kunčičevi Dvorani.
^mmmm
51 S
Največji in najmodernejše urejen slovenski pogrebni
zavod v ameriki.
PODPORNA ZVEZA
Združena s Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare in s S. D. P. D.
SLOV ANIC WORKINGMEN'S BENEFIT UNION
SEDEŽ V JOHNSTOWN, ?ENNA.
GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA.
USTANOVLJENA 16. AVG. 1908—INKORPORI-RANA 22. APR. 1919.
Je močna in sigurna organizacija s 154 krajevnimi društvi, ima nad $200.000.00 premoženja in okrog 11.00 članov.
PnrJtVIOMOBILI za krste. poroke IN pogrebe. N« i u. ie naš b«lriiŠki voz. ki je eden najlenše opremljenih.	j
Za min i - po.khž?te ponoči ali podnevi, friuravliono kuP" j'na'° prosto*a Ba mrtvaški oder. imamo nalašč za to j
^akrajšek; & KLa^sek:	i
»105 Norwood Rd.. N. * Cmb8WU Cleveland. O. | Telefon' Nasproti slovenske cerkve sv. Vida. ^».^^^.^^^O^^Pmic^tw^as__________^BellJlosedule^4983 J
Sprejema vsako značajno osebo ne glede na veroizpo-vedanje, zmožno kakega slovanskega ali angleškega jezika.
Članstvo zavaruje v starosti od 18—45 leta na $250.00 $500.00 in $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne bolniške podpore. Osebe and 45—55 let starosti za $100.00 smrtnine in $1.00 dnevne ali brez bolniške podpore.
Zavaruje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolniške podpore.
Celo bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecov in polovico iste za nadaljnih 6 mesecev ene in iste bolezni.
Člani lahko zavarujejo tudi otroke v starosti od 2—^16 let do $200.00 smrtnine proti 10c mesečnine.
S. D. P. Z. posluje po National Fraternal Congress lestvici.
Svoje obveznosti plačuje redno n tečno.
Nova društva se ustanavljajo /z osem ali več novimi člani v starosti od 18—55 let.	1
Vstopnin:, znaša $1,00 poleg redne mesečnine za mesec, v katerem pristopi.
S. D. P. Z. ima krajevna društva po vseh naprednih
naselbinah v Zdr. državah in Canadi.
Po naselbinah, kjer še ni društva S. D. P. Z., pišite za pojasnila kako istega vstanoviti na glavnega predsednika ali pa tajnika.
J. PROSTOR, preds.
6120 St. Clair Ave. Cleveland, O.
BLAŽ NOVAK, tajnik
634 Main Street, Johnstown, Pa.

■.......iiimiBiyaisVTri — n. n,.....melius -i i -jrn ■
nsMBTri Stats Sank.
SE	.IaU«, Ma«««a*U ——____t •
Vabilo k . . .'.
M	II	MMWWMml—umu Hi....... 11——1	■ — ............ jm—
— KI GA PRIREDI —
Slov. Pev. Pod. Dr. "ZVON"
dne 20. junija 1920
I. DEL PROGRAMA:
1.	Dr. B. Ipavec "Mi vstajamo" moški zboi dr. "Zvon'".
2.	F. Gerbič "Sijaj lunica" — moški zbor dr. "Zvon".
3.	Iv. pl. Zaje "Delavska himna" — aoc. moški zbor "Zarja"
4.	J. Flajšman "Trglav" — soc. mešan zbor "Zarja".
5.	J. Aljaž "Oj zbogom ti planinski svet"— mešan zbor dr. Soča, tenor solo poje M. Matjan.	.....
6.	Ig. Hladnik "Kaj ne bila bi veseia' — ženski zbor dr. "Soča" s spremljanjem na klavirju J. Kogoj.
7.	"Moj Dom" češki nupev v dvospevu, — Mary Vrček in Ana Slak.
8.	I*. Hladnik "Domu" moški zbor "Zvon".
10 minutni odmor.
II. DEL PROGRAMA:
9. J. Lahornar "Dijaška" — moški zbor dr. "Zvon ".
10.	F. Kocjaniič "Oblačku" dvojspev, tenor in , bariton, — Vincenc Zimšek in Andrej Žagar, spremljana na klavirju. P. Kogoj.
11.	"Pastir" po besedah M. Viltterja, — moški zbor "Zarja ' s tenor in bariton so!o A. Belaj in F. Permač.
12.	J. Aljaž "Oi planine '' — mešan zbor "Zarja".
13.	A. Foerster "Naše gore1' — mešan zbor "Soča .
14.	A. Ilajdrich "Pod Oknom'—oktet "Karo"
15.	S. F. Vilhar "Bledi mesec" dvospev deklic spremlja na klavirju Kari Rotar.
16.	F. Korun, "Potrkali na okno" — moški zbor dr. "Zvon".
17.	A. Hajdrih "Sirota" — moški zbor dr.
"Zvon", alt solo poie Ag;:os Bobntr.
Po končanem programu presta zabava in ples. IGRA TAMBURAŠKI ZBOR POD VODSTVOM P. felMClČA-
Ker je Čisti preostanek namenjen dva dobra namena in sicer polovica v poduk petja in polovica v korist S. N. Doma, se pričakuje od strani občinstva obilne vdeležbe.
VSTOPNINA 7oe ZA OSEBO. — OTROCI DO ^4 LETA VSTOPNINE PROSTI V SPREMSTVU STARI ŠE V.
Za obilno vdeležbo vabi
i	ODBOR.
I	'
SLOVANSKA f DELAVSKA i
"OGLAŠAJTE V EIIIPMOSII
Razvitje "Zastave"
: DR KANT $£ M S. H. P, J,
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST"
JUNE 7th, 1920.
LOKALNE NOVICE
—	Danes popoldne bodo raz-motrivali mestni svetniki skupno z uradniki pocestne železnice, kako velika svota- naj se dovoli za pokritje povečanih stroš
kov na ocestni železnici. Do-1
<ij j. abi.družba $13,160.000: ra !<•: . ''oda s povišanjem plač] uslužbencem, ki se je uvedlo prvega maja pravi družba, da ii ni več mogoče pokrivati stro-l škov in želi, da se zviša tozadevni fond za $2,000.000. Včeraj se je izrazil komisar pocest-;
nih železnic, Fielder Sanders,!
i
da ako se ukloni družba delav-: skim zahtevam za nepretrgani! osemurni delavnik, se bo mora-! lo uposliti še enkrat toliko mo-j či. Kakor je znano delajo u-j službenci sedaj, -par ur sedaj! par ur zopet kasneje, kakor zahtevajo potrebe, kajti promet zjutraj in zvečer je največji, dočim je podnevi manjši. Ako se uvede novi delavni red, tedaj je mogoče, da se dvigne voznina na osem centov.
—	Krasen avtomobil je zapeljal včeraj popoldne na Riverside pokopališče na zapadni 25. cesti. 'Izstopil je neki gospod in neka dama. Pazno sta ogle-j dala okolico, nato sta izkopala j z. grobov par grmov vrtnic ter j jih spravila v avtomobil. Tam j ob vhodu na pokopališče pa sta stala policaj Staad in Allers-j bach. Ker je bilo zadnje čase'
oropanih več grobov svojega cvetličja, sta bila postavljena tam, da pronajdeta, kdo hodi po rože. Približata se torej i-menitni dami in gospodu ter ju vprašata, kaj bosta z vrtnicami. "Jaz zelo ljubim vrtnice, toda ne premorem toliko, da bi si jih kupil," odgovori moški.
"Ali je ta avtomobil vaš?" vpraša eden izmed policajev.
Gospod je seveda prikimal in ponujal policistoma $100, da spustita njega in njegovo sprem Ijevalko, toda nič ni pomagalo, morala sta na policijsko postajo, kjer sta bila postavljena pod $1.000 varščine. Policija ju je vedla še enkrat nazaj na pokopališče, toda povedati nista hotela, iz katerih grobov sta o-kradla cvetlice.
—	Pijančevanje raste z oči-vidno naglico navzlic vsem pro-hibicijskim zakonom Cleveland-ski policijski, načelnik je izdal poročilo, iz katerega je razvidno, da se je število arecitaj vsled pijanosti izza meseca januarja stalno viša. Meseca januarja se je aretiralo 98 oseb, februarja 92, marca 150, aprila 171, maja pa že 217. V večini slučajev se aretirance odpelje na policijsko postajo, da se streznijo, potem pa se jih izo-pet izpusti na prosto.
—	Dne 11. julija se vrši na Kastelcevi farmi velika vrtna
veselica moške in ženske org. J. R. Z. iz Collinwooda, katere čisti preostanek se bo poslal v domovino za revne otroke.
— Včeraj popoldne okrog 5. ure bi se bila pred S. N. Domom v Clevelandu kmalu pripetila velika nesreča. Neki avtomobil je privozil po Addison Rd. drugi pa po St. Clair Ave., toda se ga ni videlo, ker je vozil za karo poulične železnice. Ta dva avtomobila sta se zadela, pri! tem-pa je eden izgubil kontrolo! in se zaletel v ograjo, ki meji j posestvo S. N. Doma. Ograja jej poškodovana, in istotako- tudi avtomobil, toda osebe, ki so se
nahaje na njem so ušle vsaki poškodbi.
premogarji na stavki.
Logan, 5. junija. — Premo-garji v Sunday Creek premogo-rovih, ki so plačani na uro, zahtevajo $7 dnevne plače ter so zastavkali, ker se jim ni ugodilo.
pozor napredni collin-woodcani!
nova avstrijska himna.
Dunaj, 6. junija. — Naznanja se, da se je avstrijska vlada odločila, da uvede novo narodno himno. Dosedanja himna, katero je leta 1797 skomponi-ral Jos. Hayden se bo opustila. Besedilo nove himne je spisal kancelar Renner, uglazbil jo je pa skladatelj Kienzl.
DR. J. A. CONLEY	|
zdravi MOŠKE. — Med Euclid & Superior gj §j Uradne ure: — Od 10—12 dopolden; 1—4 popoldne; —m 6_8 zvčer. — Telefon Main 1469.	jj
OB NEDELJAH: Od 10 dopoldne do 1. popoldne.
Iz razloga, ker se tukajšnji pevski zbor noče odzvati zadnje čase na vabila od strani naprednih društev in organizacij, da nam pride ob času, kakšnih prireditev zapeti par slovenskih pesmic, katere prav radi slišimo, nas sili potreba, da ne bomo odvisni od njega še zana-prej, ustanoviti si svojega, kateri bo rad ustregel našemu občinstvu in deloval v resnici za procvit in prospeh naše naselbine. Zategadelj sklicujem skupaj vse one, ki imajo veselje do petja in one, ki želijo biti podnorni člani, na
Ustanovno Zborovanje, na katerem se bode organiziralo nov pevski zbor in na katerem se bode tudi več druzega koristnega ukrepalo. Zborovanje naprednih mož in mladeni-i čev se vrši v četrtek 10. junija i ob 8. uri zvečer, v iKunčičevi dvorani, kar želim, da ne pozabite na ta datum in se zagotovo odzovete.
G. M. KABAJ, sklicatelj.
¥abilo na Slavnost
KI JO PRIREDI
Družba Slovenski Narodni Dom
v Newburgu
i
v Nedeljo, 13. Junija '20
ob priliki
OTVORITVE
Slov. Narodnega Doma.
VSPORED:
1.	Domača društva se zberejo točno ob 12. uri opoldne vsako na svojem mestu.
2.	Društva iz Loraina, Collinwooda in Cle-velanda se zberejo ob 1. uri pop., na vogalu 81. ceste in Union Ave. (novi Mansfield) kjer jih bo čakala godba.
3.	Pohod. A. Društva na Marble Ave. pridejo z godbo na čelu na 81. cesto, kjer se njim pri Plutovi dvorani pridružijo druga društva. Nato skupno korakamo do Mansfield, tam se spojimo z društvi iz Loraina, Collinwooda in Clevelandu. Skupni sprevod se potem pomika po 82. cesti do Crofood Ave. in nazaj na 81. cesto, potem pa do vogala 80. ceste, kjer počakamo točno ob. 1:30 pop. župana ter drugih govornikov, nato pa gremo skupno k stavbi Slovenskega Narodnega Doma.
OTVORITEV:
4.	Pozdravni govor, govori predsednik John Lekan. Otvoritev Doma in pohod v dvorano. ..
5.	Govor predsednika. Razvitje ameriške zastave, med razvitjem poje društvo Slovenija "Star Spangled Banner".
6.	Razvitje slovenske zastave, med razvitjem poje di-uštvo Zvon.
7.	Govor botra in botre, sledi duet, pojete tovarišici Agnes Bobnar in Rotija Pucelj.
8.	Govori Rev. J. J. Oman. Petje.
9.. .Govori župan Hon. W. S. Fitzgerald. — Petje.
10.	Govori councilman John McNaughton. — Petje.
11.	Govori Ed. H. Haserodt, county clerk. — Petje.
12.	Pozdravni govor gg. Ivan Zorman in Anton Grdina.
13.	Pozdravni govor predsednikov društev iz Loraina, Collinwooda in Newburgha.
14.	Nastop skupnih pevskih društev.
15.	Otvoritev ples: a) Prvi ples bo dan na dražbo. Kateri par največ daruje za S. N. Dom, bo prvi plesal, b) drugi ples je ples delničarjev, c) prosti ples in zabava.
IG. Licitacija lepih predmetov in obilni sre-čelov, kakor tudi za jed in pijačo bo dobro preskrbljeno.
Družba Slovenski Narodni Dom tem, potom vabi vse Slovence iz Loraina, Collinwooda, Clevelanda in drugod, da se v obilnem številu udeleže te slavnosti ter nam tako pomagajo dostojno praznovati pomembni dan, ki je napočil po velikem delu in naporu ,dan otvoritve S. N. Doma. Pridite, združite se z nami in pokažite tako svetu, da smo edini in složni, kadar se gre za narodno stvar.
•Cr
Za obilno udeležbo se priporoča in zahvaljuje
ODBOR S. N. D. V NEWBURGHU.
premikaCi vztrajajo.
Youngstown, 6. junija. — O-krog 900 tukajšnjih premikačev je danes glasovalo, da ostanejo "na počitnicah" toliko časa, da ugodijo njih zahtevani vse železniške družbe.
. SEDAJ JE CAS! DA PREPARIRATE VAŠE SOBE
Pri nas lahko kupite tudi samo papir. Se priporočam v obilen poset
JOHN GORUP
640 E. 152nd St. Pri mostu v Collinwoodu. ■■■■■■MBIIISSBaiEISBHBBBKIBHBEa
MALI OGLASI
i lil
j SLOVENKA dobi delo v restav-i rantu kot strežnica, katera želi to delo, naj se oglasi pri Martin gornu, 6034 St. Clair Ave.
(Nadaljevanj* s 1. strani) znanost električnega spajanja pod vodo. Avtoritete izjavljajo, da je mogoče s pomočjo tega procesa rešiti zvon neodvisnosti.
Postopanje bi se vršile takole:
Najprej bi odkrušili kos kovine tega zvona. Ta kos bi natančno analizirali izvedeni kovinarski kemiki, nakar bi proizv-rli iste vrste kovino, iz katere je napravljen zvon svobode. Ce imate nato pravo spajalno sredstvo, se lahko poslužite takoj e-lektrične igle. Kakorhitro bi bilo delo končano, bi imel zvonec kot pravijo izvedenci, isti glas kot ga je imel takrat, ko so ga prvič obesili v zvonik državne hiše v Philadelphiji poleti leta 1753.
,Stari zvon je zvonil prvikrat, da skliče skupaj člane državne hiše. Zvonil je tudi, kadar so se vršila občinska zborovanja v dvorani državne hiše. Jezno je donel, ko je bila uveljavljena takozvana "stampact". Elektri-ziral je prebivalstvo, ko se je vrnila ladja "Polly" domov z nedotaknjenim tovorom. Pozdravil je domoljube iz Bostona, ko so se sestajali z domoljubi iz Philadephije. Jezno je donel, ko so rdečesrajčniki zasedli Boston pod poveljstvom generala Gage. Veselo je vri-briral, do je dospela v mesto kvekverjev novica o bitkah pri Lexingtonu in Concord. Končno pa je slovesno, zadonel ter objavil rojstvo nove republike ter za vršen je deklaracije neodvisnosti.
Tekom številnih let pozneje je donel na narodnih praznikih, ob priliki obiskov odličnih gostov ter zvonil ob priliki smrti velikih ameriških domoljubov. Zadnjič se je oglasil, ko so nesli k pogrebu sodnika Marshalla, a od onega dne naprej je molčal.
RESNICA O MOJEM ZDRAVLJENJU.
Bolehala sem že 21 let, in še v Starem kraju sem izkušala največje zdravnike na Dunaju ih Meran na južnem Tirolskem ,ali vse zaman. Tukaj v Clevelandu sem imela ' že šest doktorjev, toda žal, bilo je vse brezuspešno, tako, da sem izgubila vse upanje, da bi kedaj ozdravela. Bolečine, ki sem jih čutila po vsem telesu so bile nepopisljive.
Toda od tedaj, ko sem se začela o-zdravljati pri slovenskemu doktorju kiropraktike ALBERT IVNIK-U, na 5506 St. Clair Ave. mi je bilo precej v začetku boljše, tako, da v teku samo treh tednov sem povsem ozdravela.
Zdaj se počutim, kot bi imela 30 let, četudi sem jih dopolnila 50, in kmalu se bom povrnila v stari kraj vesela in čvrsta, kot nikoli poprej. Če se hoče kdo prepričati naj pride na 1190 E. 61st St. Suite 2 in zelo rada bom povedala vsakemu dogodke od moje minule bolezni.
Cenjenemu zdravniku, pa naj gre moja srčna hvala in iskrena hvaležnost. Priporočam ga vsem rojakinjam ker v resnici se ne boste kesali da ste zaupali poštenemu zdravniku.
MARY MOČNIK.
SP^i^
Vacation Tri p ^ That Satisfies
THE summertime will soon be here and with it the joys of a vacation trip. Where are you going? The Great Lakes is the" mecca for particular and experienced travelers on business and pleasure trips. The D. & C. Line Steamers embody all the qualities of speed, safety and comfort, the freedom of the decks, the cool refreshing lake breezes. D. & C. a Service Guarantee.
Daily Servico May 1st between Detroit and Buffalo. Leave 6:00 P. M. Arrivo destination 9:00 A. M.
Daily Scrvice April 1st between Detroit and Cleveland.. Leave 11:00 P. M. Arrivo destination 6:15 A. M.
MACKINAC ISLAND Service June 14th to Sept. 14th. 3 trips per week Juno 14th to July 1st. July 1st to Sept. 14th, 6 trips per week. Between Detroit and Buffalo Use Your Rail Tickets
Send 2e Stamp for Illustrated pamphlet and map of Great Lakes. Address L. G. LEWIS, G. P. A., Detroit, Mich. DETROIT & CLEVELAND NAVIGATION CO.
A. A. Schantz. President and General Manager. J. T. McMillan, Vicc-Presldent
POŠLJITE SEDAJ!
Radi raznih zmešnjav, ki so nastale pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo v kronah, bo Jugoslovanski Prometni Urad odse-daj naprej pošiljal denar samo
V DOLARJIH, to se pravi, oseba, kateri vi pošljete denar, bo dobila v Jugoslaviji izplačanih toliko kron, kolikor so takrat vredni ameriški dolarji v Jugoslaviji, daj v lirah.
50 lir......$ 3.00
100 lir ...... $ 5.70
300 lir ...... $16.50
500 lir...... $27.50
1000 lir...... $54.00
Pošiljatev je jamčena. V tej vsoti so všteti vsi posebni stroš' ki.
Pošljite denar po Postal Money Order ali American Express na
THE JUGOSLAV FOREIGN EXCHANGE & STEAMSHIP
AGENCY 6418 St.. Clair Ave. Cleveland. O Pošiljatve v zasedene kraje pa pošiljamo še vedni kot dose-
BARVAR!
IŠČE SE barvar (painter) Zla-siti se je takoj pri
FRANK KRAUS 4009 St. Clair Ave. Plača po dogovoru.	132-34.
ZGUBIL SE JE PES
V četrtek zvečer se je izgubil "Colly dog" rumene dlake, leto in pol star iz Schaffer Ave. Okrog vratu ima ozek jermen, na kateremu je pritrjena registrirana številka 6018.
Kdor mi naznani, kje se pes nahaja, ali ga pripelje nazaj, dobi primerno nagrado. JERRY mohor, 6522 Schaffer Ave.
133—134
BBBHBSBiSSIE3EHHfflHSHBHSBiBB!BBB
Kurjači Pomivale! Kotlov Donašači vode Oljaei
DOBER KUP!
7 sob in kopališče, moderna hiša, blizu Superior kare. $2.5W v gotovini, ostalo kot najemnino. Cena $6.500. Zglasite s« pri lastniku 1265 E. 83rdJ&
DVA LOTA NA PRODAJ.
Vsak 140x41 velikosti. Nahajata se na Rosewood in Warren Rd. Natančnosti se poizve ®l 7013 Hecker Ave.
Šivanje na dom!
ŽENSKE IN DEKLETA
dobijo delo na dom, namreč šivanje polštrov za na gugaln1* in zofe. Zglasite se nemima na
5821 Superior Ave. blizu E. 55. ceste.
DEKLETA
Mi imamo par praznih V07" za mlada dekleta EXAMINING j	FOLDING
TRIMMING in druga dela. Izvrstna Plafi1'
Stalno delo. Rabimo tudi dekleta med W 18 letom med počitnicam1-
STALNO DELO SKOZI CELO LETO. UGODNE URE IN DOBRA PLAČA. E. 70th & Lakeside
The Illuminating Co.
FRIEDMAN-BLAH
F AMBER CO.
E. 37th & Perkins.
mt
BBKBBBSSKaEnnEQEESSEEiZHgEH
IZ URADA SLOV. DEL. DOMA COLLINWOOD, O.
Da se čimprej e dvigne srečka 'za zemljišče na Bliss Rd. Euclid O., se pozivlje vse prodajalce, da prinesejo prodane in neprodane srečke na tajništvo Doma, da se ukrene nadaljne potrebne korake. Sedaj je skrajni čas, da posežemo vsi še po ostalih srečkah, nakar bomo v časopisju označili dan,' ko'se' ovfgrre srečna številka.
Odbor S. D. D.
AKO GREŠ PO ST. CLAIRJU,
NE POZABI obiskat FRANKA, kjer te pošteno postreže in sprejme po domače. Na razpolago imam raznovrstne neopoj-ne pijače, izvrstne kvalitete smotk.
Posebnost za toplejše vreme
— SLADOLED — Vse to dobiš pri dobro znanem rojaku FRANK KUNSTELJU 6117 St. Clair Ave.
PRIPOROČILO!
Slovenskemu občinstvu se P j poročam za obila naročila za P8 piranje stanovanj. Delo dob .! in solidne cene.
ANTON COLARlC Expert Paperhanger. 6009 St. Clair Ave.
B^asBBBiassiaBBBnQDsoaiiaaESS!
L. A, Starce Oph. B.
SLOVENSKI DOKTOR OPHTHALMOLOGIC 5319 St. Clair Ave.
Rojakom naznanjam, da bo moj zdravniški ' urad zaprt od 7. do 19. junija radi zdravniške konvencije v McCormick Medical College, Chicago.

Tel. Central 359G W
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
Velika zaloga ur in zlatnine.
Wm.
Sitter
5805 ST. CLAIR AVENUE
Cleveland, O.
Ustavite so pri tej uri in ste na pravem prostoru
f C«P««.'«-137;
SLABI ZOBJE! r5,
Ako jih imate, vam kradejoZ
• M3'
kim' dnem zdravje, udobnost soto.
Pridite, da Vam jih popravi'110',
tifO'
Pronašli boste, da so naše cene nižje za prve vrste delo.
Dr. H. MEHLLNG
ZOBOZDRAVNIK ,
2209 Ontario St. En blok od m«1" , Vogal Huron Rd. "Pri Veliki ^ Govorimo Vaš jezik. , Odprto ob večerih in nedeljah j
lllllllU||i(i|IIIIIIII||)ji|ll''''ll|||j[||lllll|||jiji|lllt
....................................................
TEŽAKI
ZA
POBIRANJE SMETI, ,
z'a propravljanje in čiščenje cest. STALNO DELO 60c NA URO. Soba 124 City Hall
J. G. THOMPSON Comisar.
133—136
»"I.....................................................
............................................................
POSTREŽBA Z AVTOMOBILOM.	j
Kadar potrebujete avtoin0 najsibode ZA KRSTE, PO^ KE, POGREBE in druge ga naročite vedno pri meni, * je točna postrežba noč in ^ Cena nizka za domače ljudi. ^ Najlepši in najboljši avtor«0 za vse slučaje.
Pokličite po telefonu: Prince' ton 245 JOS. VOVK, , „ Sedaj stanujoč na 1123 Ad^f Road., kjer me dobite vsak c®
LIBERTY BONDI IN V0J NO VARČEVALNA ZNAMKE. f
Prodajte sedaj. Mi Pla2*ll
v	gotovini tako j.Simon, zane90
vi	prekupčevalec, soba 216 L ^
noxBldg.,, drugo nadstr oPJ
Vzemite vzpejačo. Vogal o®
ta cesta in Eucli dave., nad p
ger Sewing Machine Co. ® j
to do 6. ure zvečer. ^^
— ------ " * tf,
Ako hočete kaj kupiti, poslužK^
oglaševanja v našem listu. ^
centov, ki jih potrošite za ogla®eV*^0,
se boste zadovoljili. Kupčija b"
tova in zanesljiva.