PREZIDENT ROOSEVELT K njegovemu ponedeljskemu govoru
sija na plan in začela z 'zasedbo baltiških držav in Besarabije prodirati v osrčje Evrope. Nemčija se je zdrznila, nogledala, kaj se godi za njenim
V Sej vvii želj pisec teh vrstic vsero svojim bralcem lepše In srečnejšo novo leto T941.	Observer
rija oa	nas usoano	n
pušča prostor nove-	Rooseveltov	govor
mu? Se	večjemu po	v	noči 'z	nedelje na	ponedeljek 36
?	imel predsednik Združenih držav
iroriti na to vpraša- ■	Ro^V‘vt’^
ie nehvaležna stvar prebivalstv° Združenih držav. Kritika
v današnjem času’ S*2*8 SVeta u«£taV1X .1« bil ta današnjem casu, Rooseveltov govor najpomembnejši In
: v zgodovini clo- morda tudi najusodnejši v vsej po.
1111 bi si drznili za- vojni zgodovini Združenih držav,
rasi sodhj peripetija' Pomemben je prezidentov govor
in da geometrična predvsem zate, ker je to pot uradna
šla več navznor Amerika prvič brez ovinkov in brca
slehernega	prikrivanja	izjavila,	da
a Evropa je v letu stoji Odločno na strani Anglije in ua
id izmed najstrahot- jo bo z vsemi močmi podpirala.
voje krvave zgodo- »te bi Velika Britanija vojno izgu«
največji državi to- bila t J<’ rekel Roosevelt »bodo diktiu
-a Balkana, so vojne torske države imele v oblasti Evropo,
>slei Drihraniene To	21 Ja Afriko in Avstralijo in vse očetu
f-!LP ur " ■	. I ne- Zat° ni pretirano reči, da bi vsi
tistih, ki pii vsaki Američani živeli pred naperjenim re-
poudarjajo, da žele volverjem. nabitim ne samo z voja.
uga za to gre pred- škim, amj»k tudi z gospodarskim raz-
modri politiki Jugo- strelivom. Prav tako ni pretirano, če
luo smo prepričani »ečsmo, da stopimo v strahovito raz-
leto 1941 ne bo za ?obj';'. ko bodo te države skušale ustra-
r ie bilo teto 1940 hovatl ves svet in seveda tudi nasu je bilo leto 1940. polome 2 vso iskrenostjo vam lahko
smo pa tudi prepri- povem, da stoji nevarnost tik pred
iržava. ko bo konec našimi vrati. Ne zapirajmo si oči pred
ači nesrečno Evropo, nedvomnim dejstvom, da so te države
e uglednejša stopila zlega značaja,
evropskih narodov. Nadaljevanju na S. struni v S. stolpcu
. - : * ' " ' '
r/AAtok
--.--..——-<-----------■—----------—...r.—	  -	-	■	n—...-----------------    .	■	T-iin,,...	,	,.tv-	P--T-..	  .	.	.
OBAJ A ALBANIJE, KAKOR BI JO VIDEL OPAZOVALEC IZ LETALA NAD ELBASANOM
V LEPŠE LETO 194L
Kratek pregled dogodkov v minulih 12 mesecih
V Ljubljani, 31. decembra 1940.
Na današnji dan je navada, ozirati se nazaj po letu, ki se poslavlja od nas, m razgledati se v bodočnost.
Naši bralci nam ne bodo zamerili, če si bomo le sumarno ogledali usodno leto 1940., saj so bili dogodki tolikanj veliki, da morajo biti vsakomur še v živem spominu.
V začetku letošnjega leta je svet živel še v veri, da se je z zdrobitvijo Poljske prava vojna že končala. Na zahodu sta si stala nasproti dva mogočna obrambna zidova: Maginotov utrdbeni pas in Siegiriedova črta. Dve nepremagljivi citadeli, raztezajoči se na stotine kilometrov daleč vzdolž □ ernško-francoske meje: kdo bo tvegal milijone človeških življenj, da zdrobi to strahotno gmoto železja in betona?
Tako so takrat mislili i Francozi i Nemci, pa tudi njihovi zavezniki in nevtralci.
Zgodilo se je drugače: železjo in beton sta odnehala pred silo, ki je močnejša od surove gmote.
Hitler je temeljito pripravil teren. V zgodnji pomladi je čez noč zavzel Dansko in napadel Norveško. Preden je minilo mesec dni, je njegov načrt dozorel do druge etape, do napada na Nizozemsko, Luksemburško in Belgijo Dober mesec dni nato, konec junija, je Francija ležala na tleh —- kljub svoji »nepremagljivi« Maginotovi črti. Francozi so se zanašali na mogočno gmoto svojega železja in betona in docela zanemarili duhovno stran svoje obrambej Hitler jih je zdrobil tako rekoč s pomočjo njih samih.
Po padcu Francije še jo mnogim zdelo, da tudi Anglija ne' bo mogtp dolgo kljubovati silnemu zaletu zmagovitih nemških armad. Toda zgodilo se je drugače, zgodilo se je, kar smo nit' že takrat napovedovali: Anglija še je do danes uspešno branila pred nemškimi napadi, kljub temu, da je s Francijo izgubila dozdevno močno zaveznico in dobila z Italijo novo sovražnico. Kaj je tista moč, ki je Anglijo obvarovala usode Francije?
Nedvomno gre del zasluge za to otoškemu značaju Velike Britanije. Toda vživimo se za trenutek v zamenjani vlogi in vprašajmo se, ali bi tudi Francija na mestu Anglije še do danes kljubovala nemškim napadom.
Po vsem. kar danes vemo o notranji moči Francije in o vzrokih njenega poraza bomo mirne vesti lahko odgovorili: Nel
V tem je pa tudi že odgovor na naše vprašanje:	Anglija je doslej srečno prebila nemški naval, ker je bila duševno močna in ker je imela voljo, boriti se — voljo, ki jo pri Francozih ni bilo.
Res je, Angliji je tud' mnogo pomagalo srečno naključje — če smemo stvari dati to ime — da je tik po katastrofi Francije stopila Sovjetska Ru-
i,,,.....  ,
ANTHONY EDEN,
Halifaxov naslednik v Foreign-OHicču, je v svoji novi funkciji najprej sprejel ruskega poslanika Majskega
hrbtom, riti J \',! l r jv s."č>	*>
oh	r v 'A 'V 1 r (pristop k troj-
nemu paktu), medtem je pa minilo, poletje in še dobršen del jeseni — in Anglija se je pod Churchillovim
in Beaverbrookovim vodstvom utegnila vsaj za silo pripraviti na nemški vpad.
Tako smo prišli v zimo. Glasovi o invaziji so nekako utihnili, medtem je pa vojno zaneslo na Balkan in v Severno Afriko, Italija je vdrla v Grčijo, a se je po začetnih uspehih morala umakniti nazaj v Albanijo ter prepustiti Grkom Korčo Santi Qua-ranto, Argirokastro in Himaro. Tudi v Egiptu je moral maršal Graziani pred angleškim bliskovitim napadom na kopnem, na morju in v zraku odrediti umik italijanskih čet v notranjščino Libije; le obmejna trdnjava Bardia se že dober teden dni krejrku otepa angleških napadov.
Takšna bi bila jrovršna vojaška slika dogodkov v letu 1940. In politična?
Politični portret leta 1940. je veren odsev vojaškega. V letu 1938. je samo ena država izgubila samostojnosti to je bila Dollfuss-Schuschniggova Avstrija
V	letu 1939. so prišle na vrsto že 3: Češkoslovaška, Albanija in Poljska, da Gdanska niti ne omenimo. V letu 1940. se je umiranje držav nadaljevalo po geometrični postopici, saj je moralo nič manj ko 9 držav i i *%'» svojo svobodo i	A-	'f
Danska, Norveška. Nizozemska. Belgija, Luksemburška, Francija, Litva, Letonska in Estonska, ll/t/'*»’" *■
-• ' .	- /v	,	>.>‘	/>'	‘	J
In vendar: kakor je v svoji tragiki veliko to umiranje držav, največji dogodek jioslavljajočega se leta se nam kljub temu ne zdi, namreč največ ji v pomenu najvažnejšega in ncjo-Fočil-niiiSogu Preveč je hib tega umiranja in prehitro je šlo niinio nas da bi ,se nam moglo zdeti trajno in dokončno. Največjega dogodka leta 1940. po naši sodbi ne moremo iskati pri nas v Evropi. Pisec teh vrstic ga Vidi v Ameriki,
Ta dogodek je tretja izvolitev F. D. Roosevelta za jrredsednika Združenih držav.
Zakaj se nam zdi ta izvolitev tako velik in odločilen dogodek? Samo zato, ker je Amerika, ko je tretjič po vrsti jroklicala istega moža na krmilo države, zatajila svojo stoletno tradicijo?
No. Temveč zato, ker so Združene države s tretjo izvolitvijo Franklina Roosevelta poudarile svojo voljo, da hočejo soodločati tudi v Evropi; kor so se z zaupnico Rooseveltu s poudarkom solidarizirale z eno izmed obeh vojskujočih se strank; ker so s tem političnim dejanjem bolj ali manj odkrito stopile na stran Anglije in navezale svojo usodo na njeno.
Prav ob zatonu tega leta je Roose-
velt z izredno odkritostjo povedal na nas slabše, kakor je bilo leto 1940. ves glas, da Združene drža ve ne bodo | Prav tako trdno smo pa tudi prepri-dovolile poraza Velike Britanije. Nih-j čani, da bo naša država, ko bo konec če drugi na njegovem mestu ne bi j more, ki danes tlači nesrečno Evropo, bil mogel tako'odločno zavzeti sta- še močnejša in še uglednejša stopila lišča za katero koli izmed obeh voj- v krog prerojenih evropskih narodov.
Albansko pristaniško mesto Valona. Zgoraj: pogled na mesto. Spodaj: valonsko pristanišče, za Dračem najvažnejša luka Albanije
»kujočih se strank; nihče drugi kakor samo človek, ki mu je narod culo za ceno kršitve stoletne tradicije’ Ukazal zaupnico.
Tako se poslavlja od nas usodno leto 1940. in prepušča jrrostor novemu. Se usodnejšemu? Sc večjemu po tragediji narodov?
Težko je odgovoriti na to vprašanje. Prerokovanje je nehvaležna stvar, še j>rav posebno v današnjem času, ki nima primere v zgodovini človeštva. Kljub temu bi si drznili zapisati, da je po naši sodbi peripetija tragedij dosežena in da geometrična postojrica ne bo šla več navzgor.
Na križ razpeta Evropa je v letu 1940. preživela eno izmed najstrahotnejših razdobij svoje krvave zgodovine Jugoslaviji, največji državi tolikanj razkričanega Baikana, so vojne strahote ostale doslej prihranjene. To ni zasluga samo tistih, ki pri vsaki priložnosti radi poudarjajo, da žele Balkanu mir; zasluga za to gre predvsem spretni in modri politiki Jugoslavije same Trdno smo jrrepričani, da v tem pogledu leto 1941 ne bo za
y o /y s A" o
orfdtA NTSrt)
V -4K.	^
A? O R/£
Poštnina plačan« v gotovini ILUSTRIRANI L ESTO IN DEŽELO	Cena	2	dia
DRUŽINSKI TEDNIK
Cena 2 din-
Luč in tema se ne moreta zediniti.
Slovenski rek.'
Leto XIII.
Y Ljubljani, 1. januarja 1941.
štev. 1 (585)
»DRUŽINSKI TEDNIK*
Izhaja ob četrtkih Uredništvo Im uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. 1’uStnl predal St 845 Tetetou St 33-82. — Račun poStne hranilnice v Ljubljani St. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefranklranih dop‘sov ne sprejemamo. Za odgovor Je treba priložiti za S din znamk.
NAROČNINA ‘U leta 20 din. ‘ti leta 40 din vse teto 80 din. V Italiji na lelo 40 lir, v Francij: TO trankor, t Ameriki «‘;t dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino Je plačati vnaprej.
o3tolpčna pctltna vr-CviSina 3 mm in Sirlnč elu 4'60 din.
V tekstnem delu: sta ali nje 55 mm) 7 din: v
V dvobarvnem Notice: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din Oglasni davek posebej. Tri večkratnem naro
Danes:
vzhodu
(Gl. str. 0.)
Cen], naročnikom in bralcem, inserentom in prodajalcem »Družinskega tednika« želita srečno in uspešno novo leto 1941 Uredništvo in uprava
Novo leto
Otrok novoletni se živo smehlja, že v plaščku sneženem med nami zaraja,
o	polnoči v goste veselo prihaja, ni burje mu mar, ne Viharjev, snega!
Darove prinaša, ko pride de7, plan: Pozabljamo svoj« skrbi in trpljenje,
spet z novimi upi hitimo v življenje, selimo si srečo, si stiskamo dlan.
Najlepši svoj dar nam ta nežni otrok prinesel bi s oljko preblagega mira, saj zemlja, izmučena v vojni, umira, povsod je že lakota, žalost in jok.
£e v plaščku sneženem otrok se smehlja,
o	polnoči glasno med nami zaraja; ie x oljko miru zdaj na zemljo prihaja, Je ta otročiček poslanec Boga!
GUSTAV STRNIŠA.
Poliiični tednik
Cvetkovič pri dr. Mačku v Kupincu.
Predsednik vlade g. dr. Cvetkovič se Je za božične praznike pripeljal v Zagreb. Tu je obiskal najprej finančnega
S štirinajstimi leti okoli sveta
Prigode podietnega Leskoviana
Kako je mladi gimnazijec na italijanski ladji preromal dolgo pot okoli štirih celin
Leskovac, decembra.
Leskovčani so poslovni ljudje in imajo dosti važnih opravkov, ki jih pripeljejo daleč po svetu. Vendar tisti Leskovčan, ki Je videl največ sveta ni industnjec niti veletrgovec, temveč je preprost sin siromašnih staršev, mladi vajenec Sreten Čaklc, ki je prepotoval več ko pol sveta brez prebite pare v žepu,
Mali Sreten je že v deških letih sanjaril o skrivnostnih daljnih pokrajinah, kjer mora biti življenje lepše kakor doma. S štirinajstimi leti je odšel od doma v Beograd, kjer Je dobil delo v neki tovarni za barve. Ni dolgo zdržal; njegova nemirna nrav ga je gnala, da se je neko noč vtihotapil na vlak, ki je vozil proti morju. Brez pare v žepu je prispel v Dubrovnik, Upal je, da se bo lahko skril v kakšno prekomorsko lad;o in odplul kot slep potnik na cdprto morje.
Rečeno, storjeno! Sreten je neko Jutro, takoj ko se je zbudil, zagledal neko italijansko tovorno lad;o. Vtihotapil se je nanjo in si poiskal primerno skrivališče v velikem tovornem avtomobilu, ki je st3l na ladji. Skril
dolge dni ln noči, da je ladja odplula na široko morje. Četrti dan ga je pa
le premagal glad in Sreten je prilezel iz skrivališča na palubo.
Mornarji so ga odpeljali k ladijskemu poveljniku.
»Parla italiano?« ga Je vprašal po-veljnik.
Sreten se je zelo prestrašil, kajti ni se spomnil, da bi lahko zašel med ljudi, ki ne razumejo besedice njegovega Jezika. Kapitan je poklical nekega mornarja, edinega Jugoslovana na italijanski ladji, in ta je pomagal tolmačiti dečkovo izpoved. Sreten je najprej prosil, naj mu dajo kaj jesti. Kapitan mu je r.d ustregel in mu je potem velel, naj pomaga kuharju. Sreten je pa vedel samo eno: lahko bo ostal na ladji.
Po tednu dni vožnje se je ladja zasidrala v Port-Saidu. Kapitan je poklical Sretena in mu dejal, da ga ne več vzeti s seboj. Dal mu je
v svoje dolge pot!. Sreten Je kajpak žareč od sreče pritrdil. Pričel se je najlepši čas njegovega pctovanja.
Sreten je videl Indijo, Singapur, otok Ceylon, kjer je doživel nekaj prav nevsakdanjega. Neki bogat črnec z ženo Evropko ga je hotel posinoviti, ker sam ni imel otrok. Sreten bi postal zelo, zelo bogat, če bi privolil, da ga vzamejo za svo;'ega, V poslednjem trenutku se je pa premislil in se vrnil na ladjo, ki ga je popeljala v nove kra;e.
Videl je južno Ameriko, Buenos Aires, plul je skozi Gibraltar, mimo francoske obale, mimo Anglije, ladja ,Nina‘, ki je služil na njej, je pristala v vseh večjih evropskih in ameriških pristaniščih. In lepega dne, po poldrugem letu križarjenja Po morju, je priplula spet v Gruž. Tam se je mali Leskovčan izkrcal, kapitan mu je pa podaril še sto dinarjev. Spet je Sreten skočil na prvi vlak, ki vozi proti
Predloge, pisma, aktne listine, čeke, spričevala, cenilce, dokumente, n* črte itd. Vam na novem Vitoflex aparatu hitro in poceni preslikamo!
DROGERIJA GREGORIČ kr. dv. dobav.
Ljubljana, Prešernova ulica 5
more več vzeti s seboj. Dal mu
30 frankov in ga poslal na kopno. Sre- j Lerkovcu, in lepega dne je stepli 'pred ten le žalostno ogledoval črnce, ki so svoje starše, ki so mislili, da se je bil hiteli mimo njega. Celo strah jih ga' že izgubil v širnem svetu... je bilo, ker je nekoč bral, da so črnci I Zdaj mladi popotnik rad pripoveduje ljudožrci... Ponoči se ie kljub kanita- svojim vedoželjnim vrstnikom svoje se je pod šoferjev sedež. Tam ga ni	i	novi prepovedi spet splazil na lado in i prigode.	Tudi	odrasli ga radi	poslu-
nihče opazil in ušel je tudi budnim	zlezel iz svojega skrivališča šele, ko so šajo. In	svoje	pripovedovanje	Sreten
očem komisije, ki je pregledovala ladjo, bili že daleč od obale.	\	rad	zaključi	z besedami; >Ce bi bil
pred	odhodom.	Drugo	jutro	zarana	je	j	Kapitan mu je sicer izprašal vest, ost-1 na Ceylonu, bi bil gotovo postal
lad'a	odplula	iz	Dubrovnika.	Stisnjen!	vendar mu je dovolil, da os to ne na milijonar. Vendar sem se rajši vrnil
pod sedež, ves droben in lačen, da mu	il'dji, toda ped pejojem. da ne bo silil domov...«
]e krulilo, je čakal mali Sreten štiri	I	domov, dokler se ne bo ladja vrnila i Povsod	lepo,	doma najlepše.
zunanjega ministra lorda Halifaxa so pa imenovali za angleškega veleposlanika v Washlngtonu. Vojni minister je postal David Margeson. do Bdaj ; državni podtajnik v pravosodnem mi-
ministra dr Suteja, nato se Je pa odpel, al v Kuplnec, ter Je bil čez praznike gost dr. Mačka. V razgovoru s časnikarji Je predsednik vlade izjavil, da Je zunanjepolitični položaj Jugoslavije trden in da Je to posledica pametne politike sedanje vlade.	.	.	.	.	.
Prijateljstvo med	in	Ja-	S	nistrstvu. Poročevalec vlade v lordski
»•slavijo. Božične številke madžarskih zbornici ie zdaj baron Cramboro. V časopisov so objavile nekaj izjav ma- Ameriki so spremembe sprejeli z ve-žarsklh državnikov o odnosih med 1 Uklm zadovoljstvom ln poudarjajo, da Mari**™*« m Jugoslavijo Bivši mini-! se Je prvič v zgodovini pripetilo, da je •trski predsednik grof Bethlen je med angleška vlada za svojega zastopnika drugim dejal, da Je Jugoslovansko- v Washlngtonu Imenovala svojega zu-madžarskl sporazum temeljni t*™*" nanjega ministra. Nemški in i tali jan-za cbranifcev minlv Jugovzhodni Ev-.skl ttek komentira Edenov prihod v ropi. Odnosi med obema državama j zunanje ministrstvo tako, da Je Chur-bedo zavarovali narodno iamoetojnoet; chill odstranil zdal Se poslednjega minulih narodov v okviru nove Evrope • staša Chamberlainove Miroljubne že Prosvetni minister Homan je iz'avil. j politike in ga zamenjal s človekom, da bodo »hnijfamim pniitiAnim ©dno-! ki neizprosno zavrača sleherno sodelo-aom sledili še globlji kulturni odnosi, i vanje 1 državama osi. Velika Britani-^JngoalaviJ* »e bo branila! Beograj- 1 Ja je s tem napovedala borbo do posti politični tednik »Napred« je ob-1 slednjega diha.
Javil uvodnik, v katerem obračunava; Božične poslanice. Za boaične prazni-
1 onimi redkimi malodušnežl in tujimi plačanci, ki skrivaj poskušajo med ljudstvom širiti prepričanje, da bi bilo
brez smisla iti v borbo za neodvisnost ln svobodo države. Uvodnik Imenuje te ljudi izdajalce. V naši zgodovini je dovolj primerov, ko sta se mala Srbija in črna, gora brez pomišljanja »pustili v borbo z mnogo močnejšimi nasprotniki. Naš narod Je vedrega čela sprejel že marsikatero neenako borbo, zavedajoč se, da gre za njegovo svobodo in neodvisnost. Jugoslovanski narod se v tem pogledu ni prav nič iz-premenil Jugoslovani smo v naši vojni taktiki doslej poznali samo eno glavno načelo; odgovoriti na vsak napad z obrambo in čim prej s protinapadom-S to taktiko smo pisali najslavnejše strani naše zgodovine in sl priborili »poštovanje, ki ga danes uživamo pri drugih narodih. Ni razlega, ki bi opravičeval kapitulantstvo ln dezerterstvo. Nikdar ne bomo vpraševali, kako močen je sovražnik, če bo napadel naše meje in ogražal našo neodvisnost. Borili se bomo z njim. kakor so se borili naši očetje.
Preiskava o bombah na Sašak do Bdaj Se ni končana. Komisija zastopnikov vojaških in civilnih oblasti Je ugotovila, da znaša škoda približno 3 milijone dinarjev. Vojaški strokovnjaki »daj ugotavljajo izvor bomb.
Bombe na Čarih. Noč pred božičem to neznana tuja letala metala na Cu-rih bombe, ki bo porušile reč poslopij in razdejale električni vod neke železniške proge. Bombe so povzročile
a požarov, ki so jih pa kmalu po-, Preiskava je ugotovila, da so e angleškega Izvora in je zato Švicarski poslanik v Londonu najostreje protestiral pri angleški vladi. Zahteval je povračilo škode ln ukrepe, ki bi ponovitev takih incidentov preprečili.
Izgube angleške mornarice. Agencija Reuter navaja pregled izgub angleškega trgovinskega brodovja v minulih testih mesecih. V juliju so Nemci potopili na teden povprečno 80.000 ton,
V avgustu 80 000. T septembru 101.000,
*	oktobru 85.000. v novembru 88.000,
V prvi polovici decembra pa 71.000 ton.
Churchill je govoril Italijanom.
Prejšnjo nedeljo je angleški premier po radiu govoril italijanskemu narodu.
V začetku je dejal, da Angleži niso bili nikdar sovražniki italijanskega naroda. Zdaj se oba naroda med seboj vojskujeta. Churchill Je zatem zadal vprašanje, kdo Je temu kriv, -	«•
f zr*. vi m. * *% «u	‘MirM
aH (1 t ! 3 V; fr*)	**.	Angleški
ministrski predsednik Je zatem govoril
o	abesinski vojni ln o evropski vojni ter je prečital pismo, kt ga je poslal Mussoliniju da bi preprečil prelivanje krvi. Navedel je tudi Mussolinijev odgovor. Svoj. govor je Churchill končal % omembo sedanjih vojnih dogodkov T Albaaiji in Afriki Ij) |.' n-bi m ul l>»I 1 lit »>*»** Italijanski in nemški tisk ie ta govor soglasno zavračal. Češ da JP propaganden ln da ima namen pripaaviU Ital«© na sklenitev ioten«ga miru s Apglljo, kar se pa ne bo zgodilo. Nemški tisk trdi. da se v tem govoru »reali ilhkoet ta strah an-
*I^SthS«iM£5«*j* IX«tal zunanji ml-ntttter. V božični tteviikl smo poroča li
S -SSgttSSSS J3S8
vlade. Napovedi to se uresničile. Dosedanji vojni minister Eden je prevzel vodstvo Foreign officea, dosedanjega
ke so v vojskujočih ne državah naslovili prebivalstvu ln vojski poslanice. Angleški kralj je med drugim dejal, da je zdaj vsa Anglija v prvi bojni črti In da je trdno odločena, da bo vztrajala do zmage pravice in miru. Italijanski kralj je v povelju oboroženi sili izjavil, da stoji italijanska vojska pred nasprotnikom, ki razpolaga z naiobilnejšimi sredstvi za napad, a italijanska vojska bo pokazala, da ni ovire ne zapreke, ki bi mogla zaustaviti pohod s slavo ovenčane Italije. Nemški vrhovni poveljnik maršal Brau-chitsch je izjavil, da bo Nemčija strla odpor še zadnjega, najbolj žilavega nasprotnika Nemčije, Maršal Petain je govoril o rojstvu nove Francije. Pozval Je Francoze, naj ne klonijo in naj mu zaupajo, ker se dviga nova, pomembna Francija, ki Je z vsakim dnem močnejša.
Angleško-nemško bojišče. Za božične praznike so imeli Angleži ln Nemci nekakšno tiho premirje: ne nad Anglijo, ne nad Nemčijo se niso po„a
Albansko bojlžče. Grki so po ogorčeni borbi zasedli Himaro in prodirajo dalje proti Valoni. Na osrednjem bojišču pravi grško poročilo, da se krog okoli Tepelenija zožuje, ker so v grških rokah domala vse višine, ki obvladujejo dolino. Na severnem bojišču je najmanj sprememb. Zaradi visokega snega In hudega mraza so večje operacije nemogoče. Po gršMh ve t?h so Grki vnovič zasedli Lin ob Ohridskem jezeru, ki je že bil v njihovih rokah a bo ga spet morali prepustiti Italijanom.
Afriško bojišče. Angleži še nadalje čistijo ozemlje o'.coli Bardlje. Po naj-noveiših njihovih poročilih .so ujeli več ko 38.000 Italijanskih vojakov.
koj po praznikih so se sovražnosti obnovile. Nemci so izredno hudo bombardirali London, Angleži so pa na Invazijska pristanišča uprizorili enega Izmed najhujših dosedanjih napadov Nemška poročila pripovedujejo o nadaljnjih uspehih njihovih podmornic. Angleži pa trdijo, da so potopili neko nemško trgovinsko pomožno križarka
DIJAKINJO
sprejmem ti>koj v popolno oskrbo kot sostanovalko sredi mesta. Hrana dobra, meščanska. Na razpolago klavir m pisalni stroj. Souporaba kopalnice. Cena zmerna. Ogled vsako popoldne pri Novak, Zrinjskega c. 7/IIL
Pred Bardijo neprestano prihajajo nove angleške čete. Glavni nap: d se še ni začel, pač so pa hudi bcpniškl dvoboji.
Pred novimi dogodki na Jugovzhodu?
Razne ameriške agencije so poročale
o	novih premikanjih nemške vojske proti evropskemu jugovzhodu. Navajali so številko 200 000. kolikor da je Nemčija poslala novih vojakov v Romunijo. Obenem so tudi poročali, da to na Madžarskem ukinili 160 vlakov za civilni promet. Angleži od vsega začetka niso tem ve'tem verjeli, ampak so zatrjevali, da gre za nemški manever, ki naj bi cdvrnil pozornost z zahoda, kjer se pripravlja invazijski napad. Angleži so zapovedali najstrožjo pripravljenost obrambne vojske. Po najnovejših vesteh so bile angleške domneve pravilne: ni šl' za prevoz novih nemških čet, pa« *.'a za velikanske transporte cistemskih vagonov. Ker je Donava zamrznila, je Romunija poslala petrolej po železnici skoei Madžarsko in Jugoslavijo.
Pied važnimi odločitvami v Franciji. Po ameriških vesteh je nemška vlada predložila francoski ultimat, v katerem zahteva izročitev važnejših južno!ran-coskih pristanišč, ki naj bi Nemčiji služila za pomorska oporišča. Ultimat 8ahteva tudi razorožitev francoske vojske v Afriki ln Siriji. Po Istih vesteh bo Petainova vlada ultimat zavrnila. Angleški tisk pi je, da za te vesti nima uradnega potrdila.
Maksimalne eene loja je določila kraljevska banska uprava dravske banovine glede na prijave Zveze združenj mesarjev. Po tej uredbi smejo prodajati mesarji loj za prehrano in v industrijske namene po tehle cenah: eist topljen loj po 24 dinarjev za kilo, surov loj po 18 dinarjev, surov črevesni loj pa po 14 dinarjev kilo.
Rnotna pšenična moka bo stala po novi uredbi .največ 5*50 din za kilo. •sena otrobov pa sme znašati največ 275 din za kilo. Po tej najnovejši uredbi za mletje pšenice smejo mlini v dravski banovini mleti pšenico tako, da dobe iz 100 kil pšenice 85 kil enotne presejane ipoko in 14 kil otrobov ali pa 90 kil navadne nepresejane moke. Za bolnišnice v dravski banovini sme zmleti »Prevod« največ deset vagonov bele moke na mesec. Mlini, ki bodo mleli belo moko, bodo dobili nadzornika, ki ga bo določil predsednik »Prevoda«.
Uvedita maksimalnih cen sa obutev zahtevajo beograjske tovarne za izdelovanje čevljev. Tovarne utemeljujejo svojo zahtevo s tem, da bodo po maksimiran iu cen proste očitkov, da navijajo cene.
Več k« 175.009 dinarjev maša vred-msI dobitkov gasilske loterije, ki je imela v nedeljo 29. tega meseca v Ljubljani svoje žrebanje. Glavni dobitek je bil štirisedežni avtomobil znanilke Fiat za 35.00(1 dinarjev. Poleg tega je bilo še 17 glavnih dobitkov, med njimi Stirimotoma vozila, dva radijska aparata, sedem moških koles, troje ženskih in živalni stroj, poleg I tega pa še 432 raznih manjših dobit-
kov. Glavni dobitek je zadela številka 1710.
Dva metra snega je zapadlo v bosanskih hribih, tako da so morali železniški in avtobusni promet na nekaterih progah za nekaj dni ukiniti. Avtobusi, ki so vzdrževali zvezo med Crno Goro in Južno Srbijo, že več dni ne vozijo. Skoro vsa črnogorska mesta so ostala več dni brez pošte in časopisov. Tudi v Južni Srbiji že štiri dni neprestano sneži in so imeli vsi vlaki velike zamude.
Ban dravske banovine je glede na resnost časov dovolil plesne prireditve samo od 31. decembra 1940. do vštetega 25. februarja 1941., to je do pustnega torka. Dovoljenje za plesne prireditve bodo pa dobila samo društva, ki so že dosjej vsako leto prirejala tradicionalne plesne prireditve. V tej uredbi je ban dravske banovine določil, da smejo plesne prireditve trajali samo do dveh zjutraj in se trajna podaljšanja prireditev sploh ne smejo dovoljevati pod nobenim pogojem. Gostilničarji sploh ne smejo prirejati plesov in za to tudi ne dobe dovoljenja.
Draginjske doklade za monopolske delavce je odobril finančni minister. Upokojenci, ki imajo 15 let službe, bodo dobivali 60 din mesečne doklade, upokojenci, ki imajo do 20 let Službe, 84 din, do 25 let službe 88 din, do 30 let službe 92 din', do 35 let službe 120 din, upokojenci z več ko 35 let službe pa 125 din. Te dodatke bodo dobivali upokojenci od 1. decembra leta 1940. dalje.
V	Novem Sadu so odprli osem kuhinj za siromake. V njih razdele vsak dan kar 3200 kosil. Odbor za zimsko pomoč v Novem Sadu razpolaga z rezervno hrano za cela dva meseca.
Vse vozne karte pri »PUTNIKU«
Prisilni odkup pšenice bodo razširili
tudi na moravsko in vardarsko banovino, ker so v Vojvodini doslej odkupili že več ko 20.000 vagonov pšenice in ni verjetno, da bi imeli producenti na zalogi še kaj pšenice.
Količino petroleja za raisvetljavo jo določila uprava državnih monopolov za mesec januar. Po tem odloku bodo dobivale družine z enim do tremi člani po en liter petroleja na mesec, družine s štirimi do šestimi člani po poldrug liter, družine s sedmimi do desetimi člani pa po dva litra. Vsi drugi potrošniki bodo dobili za vsako sobo. ki jo morajo razsvetljevati, po en liter petroleja.
S 1. januarjem bodo povišali ceno vsemu monopolskemu blagu. Predvsem se bodo oodražile vžigalice z 1 dinarja na 2 dinarja za škatlico. Cigarete se bodo podražile povprečno za 20 “/«.
>Mtittttiitttiiiiiiiiitiittiiftiiititiitiim*£
| O K Y I R JI
§ « = E SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE, §
f m* !
E LjUBLjANA, Moltova 4 = nimimumiiliiiiimmiiiimiuiiiiiiitr
Listek ..Družinskega tednika**
MLADINA IN ZAKON
Napisal Ernest R. dreves
Večina starSev bi zardela od sramu, če bi slišala, kaj govoru njih otroci o njihovi nebrižnosli glede problema zakona. Mladeniči in dekleta pravijo: Želeli bi, da naši starši spoznajo, da smo *o odrasli. Ca kdo izmed nas omeni zakon, uporno molče, kakor da smo dejali nekaj, o čemer dostojen Človek ne govori. Zakaj iskreno ne govore z nami? Naša želja, da bi bili poučeni o zakonu, je prav tako zdrava kakor želja, da stopimo v življenje sposobni. S svojim ravnanjem nas samo begajo.
Dolgih deset let sem v svojih predavanjih na univerzi pripravljal inla-deniče in dekleta na probleme zakon-
Mladeniči navadno prično * dvorjenjem. Večina mladeničev in deklet ne ve. da ie njihovo prvo srečanje s tovariši pomeni izbiro zakonskega druga ali družice.
Neki mladenič ml jo nekoč dejal Zaročen sem z nekim dekletom že leto dni. Prav za prav se nisem hotel zaročiti, toda ker sva dosti bodila drug i. drugim in se včasih ljubkovala, sem mislil, da pričakuje od mene, da
se bom zaročil z njo. Sijajno dekle je Sram mo je, da nisem tega- spoznal poprej. Kot poštenjak se moram oženiti z njo Toda ali ui še kakšnega drugega izhoda iz tega položaja?*
Ker se ml ne zdi prav, da bi zaroka dala dekletu vso pravico do moškega, sem mu dejal:
»Pojasnite ji, da ste prepričani, da vajin zakon ne bo srečen. Slabo ste storili, da ste neprestano hodili z dekletom, čeprav se z njo ne morete
toročili. Monopol ste si vzeli na njen ,n. Zalo morate od nje takoj zahtevati, da zaroko razderc. Čeprav ji bo v začetku težko, bo sama kmalu spoznala, da je to najboljša ureditev tega problema. Dobila bo človeka, ki bo z drugo strani gledal na to stvar.«
Mladenič so je začudil, ko je dekle čisto mirno razdrlo zaroko. Nekaj tednov pozneje se je zaročila z nekim drugim mladeničem.
Zaroka naj bo preizkušnja ljubezni. Takoj Jo je treba razdreti, kakor hitro sta mladenič ali dekle prepričana, da sta napak storila, da sta se zaročila. Se zmerom se lahko Se enkrat zaročita, ie pozneje spoznata, da sta se prenaglila Zaročeni mladeniči in zaročena dekleta me vprašujejo: »Kaj vse moram priznati iz prejšnjega življenja svojemu zaročencu ali svoji zaročenki?« Takole odgovarjam: »Po navadi nič. Lahko poveste tisto, kar morajo tudi drugi ljudje vedeti o vas.«
Kakor hitro sc zaljubi, pove človek vse tisto, kar mu teži srce, ker je izpoved duševua olajšava, osnovana na
čisti sebičnosti. Mladeniči in dekleta, ki so se zaročili, naj povedo drug drugemu o svojem gmotnem položaju, o zgodovini svoje družine, o raznih to-lesuih nedostatkih in s svojih odnosih do drugih ljudi. Smešno in bedasto je govoriti o stvareh, ki se jih človek sramuje. Človek z zaroko Že jadra v novo življenje. Prizadevati si mora, da bo to življenje srečno, zato so izčrpne izpovedi nepotrebne in odveč. Človek, ki posluša izpoved svojega druga, nehote podvomi, ali ne tiče za njo Be hujše stvari, ki jih ni bil slišal in ki jih bo pozneje izvedel.
Mnoga dekleta mislijo, da dekle, ki ne koketira, ne more dobiti moža Vedeti je pa treba, da večin« mladih mož, namreč tistih, ki si jih dekleta žele za može, trdi, da si izbirajo ženo iz vrst deklet, ki ne koketirajo. Sicer priznavajo, da lahko dekle, ki ui dovolj pametna, premami mladeniča e poljubi in ga zavojuje z lepimi očrni, toda dolgo ga s tem orožjem ne more obdržati. Zato takole svetujem dekle tom:
»Lahko si sicer pridobivate moške s koketiranjem, toda to vam S« zmerom ne bo pripomoglo do dobrega moža.<
Pri svolem delu moram biti pravičen za obe strani: kadar me dekle vpraša: »Kako lahko dobim možu?« ji pričnem pripovedovati primere, ko so dobile može tudi manj privlačna dekleta, kakor hitro so jele posvečati več pozornosti svoji obleki in prenehale toliko govoriti o sebi. Potlej se obrnem še k razredu moških in jim
svetujem, naj pri izbiri žene no gledajo samo na telesno lepoto, ker so ženske prej zrele kakor moški in znajo spretno prikriti svoje napake.
Na mojih predavanjih so mnogi mladeniči vpraševali: s Ali jo res, da bom boljši mož, če bom imel pred vstopom v zakon razmerja z drugimi ženskami?« To ni res. Razen tega nekatera dekleta tudi mislijo, da je dobro, že dekle in fant še pred zakonom pričneta spolno živeti, češ da so tako bolje spoznata in da dekle tako fanta laže obdrži zase.
Že neštetokrat sem razložil dekletom, da so v veliki zmoti, čo tako mislijo. Razlagam jim primer za primerom in jim dokazujem, da takšno razmerje ubija ljubezen.
Neko mlado dekle me je presenetila s svojo izjavo: »Prijatelji so mi pogosto dejali, da je treba pred zakonom poskusiti, ali se spolno ujemaš s svojim možem.«
To ie laž. Vsaka ženska in vsak moški lahko postane dober spolni tovariš. Kajpak je pa potrebno dovolj časa, da se prilagodita drug drugemu. Dejal sem tisti deklici, da bi s takim korakom škodovala svoji zaroki. »Ce bi enkrat samkrat poskusili, se ne bi mogli prepričati; če se preizkušnja [>o-sreči, bi so sicer prepričali, da ste sposobni, ne pa, ah ste primerni za zakon.«
Glavna stvar, kf naj Jo pokale zaroka, je spoznanje, ah zaročenca spadata skupaj iu ali bosta mogla biti dobra tovariša vse življenje, ali ju je zbližalo Se kaj drugega razen »polne privlačnosti. Priporočam zaročencem,
1. I. 1941.
DRUŽINSKI TEDNIK
7 milijonov dinarjev bo stala mlekarska šola v Bjelovaru. Bjelovarska občina je za mlekarsko šolo prepustila poslopje bivše vojaške bolnišnice in mestno vrtnarijo. Mlekarski zavod bo imel najmodernejšo opremo z vsemi aparati in instrumenti. V šoli bo prostora za 30 do 40 gojencev.
Novo avtomatsko telefonsko centralo je dobilo Skoplje te dni. Centrala ima 2000 številk, povečala se bo pa lahko na 10.000.
Kmetijsko-gozdursko fakulteto bodo odprli v Sarajevu. Za dekana te fakultete so izvolili dozdanjega prodekana inž. Stanoja Nedeljkoviča. Vsa potrebna oprema za novo fakulteto bo do 3. januarja končana.
V novem letu 19hi. vam iskreno želim, da bi v trdnem, zdravju, polni optimizma, jeklene volje, vere in zaupanja v samega sebe in v boljšo bodočnost premagali vse težave. // Z mirnostjo in hladnokrvnostjo dokažimo, da smo vredni življenja v današnjih težkih a velikih časih!	AVGUST	2	O	KERT
klepar in vodovodni inštalater, LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica 5
Telefon 24-70
Rooseveltov govor
Nadaljevanje s 1. strani
»Združene države ne bodo nehale podpirati Veliko Britanijo. Noben diktator ne bo z nikakršnimi grožnjami omajal ta naše odločnosti. Prepričan sem. da državi osi te vojne ne bosta dobili. To prepričanje opiram na najnovejše in najverodostojnejše informacije.
»Izkustva i diktature so pokazala, da nihče ne more diktature ukrotiti. Nihče ne more z božanjem izpremeniti tigra v krotko mačko.
»Boj demokracije proti svetovni nadvladi uživa sicer že veliko podporo, potrebno je pa da ga še bolj podpremo z lastnim oboroževanjem. Združene države bodo poslale sleherno tono streliva in živeža, ki jo bodo mogle pogrešati da tako podpro bojevnike na fronti. Zato ne bomo nič manj nevtralni kakor Švedska, Rusija in druge države okoli Nemčije, ki le-tej dan za dnem pošiljajo jeklo, rude, petrolej in ootali vojni material. Veliki Britaniji smo dali veliko materialno podporo in ji je bomo dali v bodoče še več. c
V	Primorju je za božične praznike močno snežilo, pihala je tudi huda burja, ki je dosegla hitrost 100 kilometrov na uro. Ker je bila železniška proga vsa zamedena, na božični dan ni pripeljal v Split noben vlak.
700 letnico trogirske katedrale so proslavili te dni. Katedrala je ena izmed najznamenitejših v vsej Jugoslaviji. Ob tej priložnosti so odkrili tudi spominsko ploščo mojstru Radovanu, slavnemu graditelju cerkvenega portala. Svečanost je opravil splitski škof dr. Bonefačič.
Dve ponarejevalski družbi je izsledila policija v banatskem mestecu Mokrimi. Glavni krivci so kavarnar Nikola Arbutin, Mile Relič ter trgovec Mirko Boždar. Vsi trije so ponarejali dolarske čeke in s sleparijo prislužili okrog tri milijone dinarjev. Vse tri ponarejevalce so zaprli.
35 milijonov dinarjev kredita je odobrilo ministrstvo za regulacijo Pesnice. Regulacijska dela se bodo začela leta 1941. in naj bi bila gotova v petih letih. S tem bi bili prebivalci Pesniške doline za zmerom rešeni poplav, ki so jih doslej vsako leto nadlegovale.
Popravljalnim in zalogo ukradenih koles so odkrili v Spodnji Dobravi pri Mariboru. Jožef Kokol je kar na debelo kradel kolesa, jih razstavljal in iz razstavljenih delov izdeloval nova kolesa in jih prodajal. Kakor se zdi, jo njegov poklic prav dobro nesel, saj mu je bil edini vir dohodkov.
Svojo polsestrico je živo zakopal komaj lGletni sin Mihajla Totha iz Pe-trovgrada. Pred božičnimi prazniki je iz Tothove hiše nenadno izginila hči Tothove druge žene, Evica. Vse iskanje je bilo zaman. Naposled je padel sum na komaj 1 dietnega sina iz prvega Tothovega zakona. Tisto popoldne, ko jo deklica izginila, je bil namreč deček s sestrico sam doma. Ko so prišli starši domov, je povedal, da je Evico odpeljal neznan moški. Policiji se je to zdelo sumljivo, zato je dečka prijela. Na policiji je končno priznal, da je svojo polsestrico iz sovraštva do svoje mačehe živo zakopal na vrtu. Zvabil jo je z izgovorom, da se bosta igrala, v izkopano jamo, potem jo je pa hitro pokril z zemljo.
ni zato najela nobenega posojila. Poleg pšenice je nakupila še večje količine fižola, masti, krompirja, čebule in riža.
15. januarja bodo odprli vinsko razstavo in semenj v Ormožu. Vina letošnje trgatve bodo zelo dobra. Zaradi slabe trgatve bo pa vina nekoliko manj.
Več kuhinj za zimsko pomoč je otvorila mestna občina beograjska v Beogradu in okolici. Kuhinje je otvo-riLa gospa Milenka Tomič, žena predsednika beograjske občine. V teh kuhinjah bodo dobivali beograjski siromaki vsak dan toplo hrano.
Osebne vesti
Poročili so se; V Ljubljani: g. Lado Koželj, upravni uradnik, in gdc. Vera Stipanoviceva. V Dev. Mariji v Polju: g. Franjo Peterman, inšpektor tvrdke Meinl, in gdč. Branka Jenkova. V Mariboru: g.prof.Blaž Tomaševič in ga. prof. Hedi Dergan-čeva iz Ljubljane. V Sarajevu: g. Božidar Barle, topniški poročnik, in gdč. Olga Orežinova. V Rajhen-b u r g u :	g. Emil Križman, sreski
podnačelnik v Brežicah, in gdč. Vera Slaparjeva, prof. v Ptuju. VBeogra-d u : g. Karel Petrič, intendantski kapetan I. stopnje, in gdč. Cilka Zertu-ševa iz Ljubljane.
Umrli so: V Ljubljani: Martina Rajčeva; Miljutin Zarnik, magistratni direktor v pok.; Anton Uršič, poštni uslužbenec v pok.; Marija Rusova, žena okrajnega tajnika v pok.; Joško Muzelj, uslužbenec tovarne KID; Ivana Malenškova roj. Štrukelj; Matija Seršon, orožniški narednik v pok.; Štefanija Ličarjeva, soproga zemljemerskega svetnika banske uprave; Ivan škafar, učitelj; Rudolf Pečjak, ravnatelj II. deške meščanske šole; Katarina Jenkova roj. Mam V St. Vidu nad Ljubljano: Marjeta Rupnikova; Valentin Korošec, posestnik in pekovski mojster. V Mariboru: 691etni Mihael Mozer, uradnik državnih železnic v pok.; 771etni Anton Kukovič, nadučitelj v pokoju;
V	Studencih pri Mariboru: 581etni Jožef Senekovič, strojevodja državnih železnic.
Pazite na Bayer*jev križi
ročila: Zimsko zdravljenje v Rogaški Slatini 17.30: Orglice in harmonika (gg. Fr Petan, A. Stanko) 18.10: Zenska ura: Socijalna vzgoja (ga. Hočevar Pavla) 18.30: Plošče 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben) 19.00: Napovedi, poročila 19.25: Nac. ura 19.50: O izseljencih 20.00: Kvartet pihal (flavta, klarinet, rog, fagot) 2045: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila. Konec ob 22.20 uri.
SOBOTA 4 JANUARJA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Poslali vam bomo iz belo Ljubljane napeve vesele in plošče izbrano, n skrita sta spet njih vsebina in red 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.03« Poslali Vam bomo iz bele Ljubljane napeve vesele in plošče izbrano, a skrita sta spet njih vsebina in red 14.00: Poročila 17.00: Otroška ura: Nastop Pavlihovega odra (prenos iz velikega studia) 17.30: Plošče I7.51R Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Rastlinska odeja slovenske zemlje (g. dr. Tomažič) 19.00:
Najprimeznejše božično ali novoletno DARILO za Vašo družino je ŽIVL1EBI1SKA POLICA
GLAVNO _ RAVNATELJSTVO
V NOVI PALAČI	Telefon	21-75,	21-76,	21-77
z ekspoziturami v Mariboru In Celju ter podružnicami v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Novem Sadu, Osijeku in Splitu
BANKE	S
V	LJUBLJAN Gaievajulica^
Nove nakaznice za bencin je natisnila uprava državnik monopolov in jih je dala banskim upravam, da jih bodo razdelile le tnikom motornih vozil. Vse karte so numerirane in na vsakem kuponu je številka nakaznice. To so napravili zato, da bi onemogočili zlorabo bencinskih nakaznic. Namesto dozdanjih 48 kuponov ima vsaka nakaznica 96 kunonov.
Za starše, vzgojitelje, prijatelje mladine! Izšla je nova knjiga »Spolno ž i v l j e n j ec, katero vsem toplo priporočamo. Greh je ne povedati pravočasno mladini, kako je prišla na svet, ne jim zaupati skrivnosti življenja. Pisatelj pravi v uvodu: »Povejmo ljudem resnico in obvarovali jih bomo pred lažjo in zablodami !« Zato naj čita knjigo »Spolno življenje« zoreča mladina in vsak odrasel Človek. Knjiga obsega 22 zanimivih poglavij in stane e poštnino vrd samo din 20'—. Namenjena je predvsem onim, ki sl ne morejo kupiti dragih knjig o tem vprašanju. Nakažite denar na poštni čekovni račun štev. 14675 (Hranilnica »Moj dom«, Ljubljana), ali pošljete v znamkah na naslov: J. E. Knjižna centrala. Ljubljena, Dvofakova 8b.
Avtomatično telefonsko podcentralo
bodo dobili v Škofji Loki. Prirejena bo za najmanj 50 naročnikov. Pošta sama in telefonska podcentrala bosta imeli moderne prostore v novem Občinskem domu. V zvezi z ureditvijo nove telefonske podcentrale bodo speljali kabel s periferije mesta do podcentrale. Z modernizacijo in ojačenjem telefonske podcentrale bo mogoč razgovor z vso Gorenjsko in verjetno tudi z Ljubljano. Sčasoma bodo uredili tudi avtomatski telefonski pod-centrali v Tržiču iu Podnartu.
1401etnico Prešernovega rojstva so lepo proslavili na gimnaziji v Bihaču. Ob tej priložnosti je prof. dr. Vidovič predaval o življenju našega velikega pesnika in recitiral v srbohrvaščini sonet »Oj Vrba. srečna, draga vas domača« in uvod »Krsta pri Savici«. Proslavo so zaključili z deklamacijo Župančičeve »Mladini ob Prešernovi stoletnici«.
150.000	dinarjev gotovine so odnesli neznani vlomilci iz blagajne zagrebške tvrdke Star Oil Comp., ki ima svoje prostore na Iliči. Vlomilci so navrtali blagajno s tako imenovano »svinjsko nogo«, vzeli iz nje ves denar, potem pa pobegnili brez sledu.
V	Pančevu bo zgradila tvrdka Hrovat & Co. tvornico olja. Znani ljubljanski tvrdki je odobrilo gradnjo tvornice trgovinsko ministrstvo.
801etnico svojega zakona praznujeta
te dni najstarejša zakonca v Hrvatskem Zagorju. Vilim Jirričko in njegova žena Julka sta se poročila pred 80 leti. Danes je Vilim star 102 leti, njegova žena Julka pa 101 leto. Vilim je sicer še krepak in zdrav, edino revmatizem ga večkrat muči. Njegova žena Julka je pa precej naglušna in skoro slepa. Razume se, da imata zakonca dosti vnukov in pravnukov.
Ogrevalnieo — mestne reveže je odprla celjska mestna občina. S tem je mestna občina storila veliko socialno delo. Vsi tisti siromaki, ki so vsa jirejšnja leta prezebali na mestnih ulicah, bodo zdaj dobili zavetje v ogrevalnici.
Beograjska občina je nakupila okrog
1.000	vagonov pšenico in več sto vagonov koruze, za prehrano Beograjčanov. Te zaloge bodo zadoščale vse do nove žetve in Beograd no bo niti en dan ostal brez kruha. Vse izdatke za prehrano Beograjčanov je beograjska občina krila s svojimi dohodki in
Radio Ljubi j ana
od 2. L do 8.1.1941.
ČETRTEK 2. JANUARJA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Operni trio 14.00: Poročila 17.30: Citre in harmonika (ga. Dragica in g. Janez Košmerlj) 18.10: Ustvarjalne sile v kemiji (g. prof. M. Adlešič) 18.30: Plošče 18.10: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) 19.00: Napovedi, poročila, objave 19.25: Nac. ura 19.40: Plošče 19.50: Deset minut zabave 20.00: Napitnice in zdravice s spremljevanjem harmonike gg Svetozar Banovec, Vekoslav Janko, člana Nar. gled. in g-A. Stanko (harmonika) 21.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe 22.00: Napovedi, poročila. Konec ob
22.20.
PETEK 3. JANUARJA:
7.00: Jutruji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 14.10; Tujsko-prometna po-
naj bodo skupaj kolikor le utegnejo, toda v družbi svojih prijateljev, tako da lahko koristno primerjajo svojega izvoljenca ali izvoljenko s prijatelji.
Učitelji so dolgo let strašili svoje učence, upajoč, da bodo tako obvarovali njihovo nedolžnost Mladeniče in dekleta laže obrzdaš, če jim dopoveš, da mora biti zakon njih pravi cilj. Zavedati se morajo, da si bodo upro-pastili vse življenje, če bodo razuzdano živeli. Ni treba plašiti mladine! Bolje je, da ji postaviš vzvišene cilje, vredne, da se zanje bori.
Mladeniči in dekleta, vzgojeni za zakon, vedo, da je dekle, ki spolno živi s svojim zaročencem, v stalni nevarnosti, da zanosi. Prav tako vedo, da rodi razuzdanost biološke in psihološko reakcije, ki utegnejo preprečiti normalen razvoj življenja.
Če se mladenič in dekle ujemata, če sta se izbrala po zgoraj opisani preizkušnji, če sta zaljubljena, naj se kar najhitreje poročita. Navadno se zgodi, da je dekle pripravnejše, boriti se s težavami življenja, kakor mladenič. Pogosto mi dekleta vodijo svoje zaročence z besedami: »Lahko se poročiva, kakor hitro končava vseučilišče; toda poprej morava še dobiti kakšno službo. George namerava čakati vse dotlej, dokler ne bo zmožen, da vzdržuje naju oba. Kaj naj storiva?«
Navadno jim svetujem, naj si najprej priskrbita kakšno službo, potlej se pa takoj poročita.
Zaročenci se morajo poučiti o zakonu pri zdravniku ali duhovniku. Zal pa to še ni tako v navadi; marsi-
kdo se sramuje, čeprav lahko dandanes primerjamo to zdravnikovo poslanstvo samo z borbo zdravnikov proti tuberkulozi. Mlado pokolenje zdravnikov razume položaj zaročencev.
Nekoč je prišel k meni neki mladenič in mi dejal: »Prihodnjo leto bi se rad poročil s svojo zaročenko, toda kakor hitro ji omenim kaj o zakonu, postane potrta.« Pogovoril sem se z dekletom in sem izvedel, da je otrok staršev, ki sta se pozneje ločila. Njena mati je sovražila očeta Pogosto je govorila, da so moški kakor živali. De-kl: je sicer ljubila mladeniča, toda sleherna omemba spolnega življenja je zbudila v njej odpor.
Poprosil sem jo, naj mi pošlje svojo mater, ker sem vedel, da se dekle tako dolgo ne bo izpremenilo, dokler se ne bo izpremenila njena mati. Materi sem dejal, da je večina zakonov srečna, zato njen zakon ne more biti* za zgled in v opomin. Poslušala me je kakor otrok in potem dejala: »To, kar sen. dejala hčeri o svojem zakonu, sem so naučila od svoje matere. Co bi bila poučena o zakonu, bi bilo moje zakonsko življenje drugačno.«
Čez nekaj časa se je dekle čisto spremenilo. Pred kratkim sem jo videl in jo vprašal, ali se je že omožila. »Ne,t mi je odgovorila, »počakala bova do junija.« Ko sem jo vprašujoče pogledal, se je nasmehnila in dejala: »Moja mati se je omožila.«
Mnogo mladih ljudi sklepa zakon, ne da bi si bili poprej na čistem glede svojega gmotnega stanja. Mladeniči v ljubezenski zanesenosti radi pripovedujejo pravljice o bajnih vso-
tah, ki jih bodo zaslužili. Dekleta, ki sicer ljubijo lepe obleke, pa izjavljajo, da bodo srečno živele od gole ljubezni. Vsak zase pa mislita, da bosta prevarila drug drugega, češ: »Ko se bova poročila, bo že kakor koli, drugače.« Vendar žal ni tako lahko doseči to ,drugače*.
Kako srečni bi bili, če bi mogli mladeničem dopovedati, da je treba posvetiti izbiri zakonske družice vsaj toliko pažnje kakor izbiri konja, avtomobila ali motornega kolesa. Dobro bi jim bilo tudi dopovedati, da je boljo razdreti zaroko kakor skleniti zakon z žensko, ki se vam ne zdi najboljša na svetu.
Po poroki neposredna spolna prilagoditev ni tako važna; v nekaterih zukonih potrebujeta mož in Žena celo Isto, da se spolno docela prilagodita drug drugemu. Ce v letu dni ne pride do popolne harmonije v tem pogledu, svetujem svojim slušnlcem, naj se obrnejo po pojasnilo k zdravniku. Vse spolne ovire se lahko odstranijo. Prilagoditev v družinskem življenju pa lahko dosežemo takoj, če se mož in žena otreseta trme, sebičnosti in želje po neomejenem gospodovanju. Dekletom zabičujem: »Potrudite se, da boste pravilno razumele potrebe svojega bodočega moža. Poskrbite, da boste dojele njegov položaj!« Skoraj z istimi besedami se obračam k mladeničem; tako preprosto je vse to, toda žal pogosto mladi ljudje rajši uničijo svoj zakon in svoje družinsko življenje, kakor da bi poslušali te nasvete. Mnogi možje so vse bolj trudijo, da ’
si obdrže dobro tajnico, kakor da ob-držo dobro ženo.
Nekateri ljudjo menijo, da so gimnazijci premladi, da bi razumeli sjiol-ni pouk. Mislim, da je to odvisno od načina, kako kdo poučuje. Srednješolski mladini jo treba razložiti nevarnosti prezgodnjega izživljanja in jo opozoriti na potrebo izbire pravega življenjskega tovariša.
Nepoučena šolska mladina je lahkoverna in premalo pazi na izbiro svojih prijateljev V tem primeru starši ne morejo -dosti pomagati. Navadno pravijo: »Ne maram, da hodiš s tem in tem.« Če mladenič ali dekle vprašata, zakaj ne, dobita kaj enostaven odgovor: »Ker jaz tako želim.« Dekletom in fantom mora predavatelj razumno razložiti, zakaj ta ali ona družba ni primerna zanje; šele potlej lahko zahtevamo od njih, da ne zahajajo vanjo.
Žal mi je, da moram zapisati, da so gimnazijke pogosto nevarne gimnazijcem. Navadno so umsko bolj zrele od svojih tovarišev. Mladeničem je treba svetovati, kako naj se obvarujejo takšnih deklet.
Čedalje večjo število gimnazij in fakultet je med svoja predavanja uvrstilo tudi predavanja o zakonu in spolnem življenju. Vendar je še zmerom mnogo tisoč mladeničev in deklet tik pred vstopom v zakon brez tega tehtnega pouka. Na srečo imamo v Ameriki obširno literaturo, ki so jo napisali resni strokovnjaki; ta literatura lahko s pridom nadomesti strokovna predavanja.
(Po »American-Magazinu«, Newyork.)
Napovedi, poročila 19.25: Nac. ura 19.40: Ploščo 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) 20.30: »Na straži hrvaški«. — Potovanje preko Svetih Gor v Pišeco, na Bizeljsko, Kapelo in Dobovo 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
NEDELJA 5. JANUARJA:
8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: Veseli godci 9.00: Najmvedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene plasbe iz trnovske cerkve 9.45: Verski govor 10.00: Plošče 10.15: Koncert Delavskega glasbenega društva 11.00: Koncert 12 30: Objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 16.30: Tisk ZFO (g. prof. Franc Jesenovec 17.00: Kmet ura 17.30: Radijski orkester 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Slovenska ura 20.30: Oitra-ški trio iz Trbovelj 21.15: Ploščo 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Mandolina in kitara. Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK 6. JANUARJA:
9.00: Jutruji pozdrav 9.05: Najiove-di, poročila 9.15: Plošče 9.45: Verski govor 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice 11.15: Plošče 11.45: Flavta in klavir 12.30: Objave 13.00: Napovedi 13.02: Praznični koncert 17.00: Kmet. ura 17.30: Radijski salonski orkester 18.15: Plošče 19.00: Napovedi, poročila 1930: Frančiškanski cerkveni zbor 20.15: Koncert na dveh klavirjih 21.00: Plošče 21.15: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
TOREK 7. JANUARJA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Ploščo 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.1)0: Poročila, objave 17.30: Domači trio 18.10: Cello solo koncert 18.40: Pomen kemikovega ustvarjanja v tehniki 19.00: Napovedi, poročila 19.25: Nac. ura 19.50: Šolska posvetovalnica 20.00: Koncert operne glasbe 21.30: Plošče 22.00: Napovedi, poročila. Konec ob
22.20.
SREDA 8. JANUARJA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovo-di, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Šramel »Šlirje fani!e< 14.00: Poročila 17.30: Plošče 18«): Mladinska ura 18.40: Trubarjev nastop in prva slovenska knjiga 19.00i Napovedi, poročila 19.25: Nac. ura 19.50: Uvod v prenos 20.00: Prenos iz opernega gledališča. Konec ob 23. url.
Dajte naši deei od dobrega najboljše! Lahko prebavljiva, a izdatna Hrana je »Emona« cvetlični čai. ki vsebuje krepilne vitamine in da z dodatkom mleka okusno, zdravo in hran fino pijačo. Toda samo pravi »Emona« cvetlični čaj v originalnih paketih let-karno Mr. Bahovec v Ljubljani. Dobi se povsod.
JUGOSLAVIJA
Km->
bombardiranju Londona: rodbina angleškega kralja Jurija VI. si je dala napraviti iAle Je varna pred bombnimi drobci. Slika kaže kraljico Elizabeto, ku stopa iz tega
svoje. To jim ni st več tudi v pouk. Ameriški trgači
Na Hitlerjev ukaz so okostje vojvode Reichstadtskega, sina I prepeljali z Dunaja, kjer jr. »Orlič« počival skoraj 110 let, v položili traven krste njegovega velikega očeta v Invalidskem doi Krsto * zemeljskimi ostanki vojvode Reichstadtskega nesejo
radi velikega veselja Američanov za ko drugo, igrače prodali meseca novembra za rogotrobci
Zanimivo je, da se takšni moški med seboj zelo razlikujejo. Največ je takšnih, ki imajo žene samo zaradi denarja. Ko prvi ženi zapravijo ves denar, jo zapuste in si poiščejo drugo. Nekateri pa sploh trde. da je Bog ustvaril moža za mnogoženstvo. Prve se namreč že po nekaj mesecih naveliča in potem si mora poiskati drugo. Takšni bigamisti imajo navadno zelo različne žene. Ce je njihova prva žena plavolasa, je druga gotovo črnolaska ali celo rdečelaska. Takšni možje si pa žele tudi notranje izpremembe. če je bila njihova prva žena mirna, si bo izbral za svojo drugo ženo gotovo temperamentno žensko.
Za bigamiste so ustanovili v Londonu posebno sodišče. Tu so sodili naj večje zakonske tragedije in škandale. Neredko so se pri takšnih razpravah ženske tudi dejanski) spoprijele zaradi istega moža.
Nove dobrodelne znamke v korist »Zveze bojevnikov«
Za 40. svetovni rekord v plavanju se pripravlja
ALI BO MOGLO NOVO LETO 1941. POGASITI SVETOVNI POŽAR?
Svet narobe
Kadar odrasli otfročji postanejo
Američani se igrajo z električno železnico
Newyork, decembra.
•' Ameriški listi so pred nedavnim obširno pisali o nenavadni epidemiji, ki se je polastila Američanov In Američank. Po njihovem mnenju postajajo Američani zmerom bolj otročji. Za igrače se pa ne zanimajo samo mladi srečni očetje, temveč celo osiveli starci in starke se prav radi kratkočasijo z njimi.
Navadno starši kupijo svojim otrokom Igrače zato, da sc otroci z njimi igrajo. Zdaj so se pa ljudje neverjetno spremenili. Igrače kupujejo, da se sami lahko z njimi zabavajo; šele potem, ko se jih naveličajo, jih podarijo svojim otrokom. Zdi se, da se odrasli ljudje skušajo z igračami spet pomladiti in vsaj za nekaj trenutkov pozabiti na moreče skrbi in se povrniti v kraljestvo otrok.
Ugledni ameriški tovarnar P. Torrns, predsednik združenja ameriških trgovcev, je dal časnikarjem tole izjavo o Američanih in njihovem zanimanju za otroške igrače:
»Ameriški trgovci z igračami prodajo danes za polovico več igrač kakor druga leta. Mislili boste, da Imajo pač Američani zdaj več otrok, pa vendar to ni res. Otrok je približno prav toliko kakor druga leta, pač pa so Američani postali bolj otročji kakor njihovi otroci. Odrasle ženske danes kupujejo za svojo osebno uporabo otroško kuhinje, lutke in skodelice, moški se pa najrajši zabavajo z električno železnico ali lesenimi konjički. Tudi vojaki in tanki so jim prav tako pri srcu.«
Tovarnar T. Torrns pa otročje Američane opravičuje in pravi takole:
»Današnje otroške igrače so tako spretno sestavljene, da morejo celo odraslega zanimati. Poglejte samo električno železnico I Vse je tako lepo urejeno, vse teče v redu, da si človek nehote predstavlja, da ima pred seboj pravo električno lokomotivo. Veliko je v Ameriki inženirjev, ki takšne moderne otroške lokomotive doma razstavljajo in potem dele sestavljajo po
Nevarna brada
San Francisco, decembra.
Iz kaznilnice v St. Quentinu so te dni Izpustili lz zapora BOletnega kaznjenca Louisa Genopolisa, ki je bil edini kaznjenec z brado.
Ko je pred petimi leti prišel Geno-polis s svojo lepo dolgo sivo brado v zapor, so mu jo hoteli obriti. Prosil je upravitelja, da naj mu dovoli nositi brado; toda vse njegove prošnje so bile zaman.
Ko vse skupaj ni nič pomagalo, je nekako svečano dejal: »Bog mi je dovolil, da ml raste ta brada. Kdor koli se Je bo samo dotaknil, bo na mestu mrtev.«
Kaznilniški brivec se mu je smeje približal s škarjami v roki. Ko je hotel odstriči prvi pramen brade, se je srušil mrtev na tla. Zadela ga je kap. Odtlej je smel Genopolis nositi brado-
ni samo v zabavo, tem-z igračami so za-
Kjobenhavn, decembra.
Ranghilda Hvegrova, mlada plavolasa Danka, je doslej dosegla že 37 rekordov v plavanju. Poslednjih dveh, torej 38. in 39. rekorda, ji mednarodna plavalna zveza ni priznala, češ da se mora za nju zahvaliti samo rojaku Petersenu, svojemu trenerju.
Zdaj se je navdušena mlada plavalka odločila, da bo odpotovala v Budimpešto, kjer stalno prebiva predsednik mednarodne plavalne zveze, in se bo prijavila za svojo 40. tekmo, če bo mlada športnica tudi na tej tekmi zmagala, bo s tem postavila nov ženski rekord v vsej zgodovini športa. Doslej namreč še nobena športnica ni imela 40 svetovnih rekordov v plavanju.
Čajkovski in top
Filadelfija, decembra.
Znameniti filadelfijski orkester je nanovo naštudiral znamenito uverturo Čajkovskega »1812«. V tej uverturi morajo na nekem mestu ustreliti iz topa. Filadelfijski orkester je ustrelil iz protitankovskega, topa kalibra 37 milimetrov.
Orkester je imel svoje vaje na pokritem strelišču 111. pehotnega polka narodne garde. Zveza ameriških godbenikov je pa zahtevala, da mora ustreliti iz topa član te zveze, ker je top v tem primeru glasbilo, kakor vsa-
sina Napoleona I.. let, v Pariz in ga domu. Na sliki: na vlak.
1 novemura za 203 milijonov dolarjev več igrač kakor lani istega meseca. Razumljivo je torej, da bodo tovarnarji poskrbeli za izdelavo novih izumov; kmalu bodo vse igrače elektrificirali in s tem gotovo napravili Američanom velikansko veselje.
Kaj si mislijo zdaj ameriški otroci, ne vemo. Zdi se, da svojim staršem njihove nedolžne zabave prav nič ne zavidajo. Največ ameriških otrok se namreč igra gangstre, razbojnike in vojake. S tem so mnogo bolj zadovoljni kaker z mrtvimi igračami. Kakor torej vidite, je današnji svet ves narobe, ženske se igrajo z lutkami, moški z železnicami, otroci se pa bojujejo in skušajo biti gangstri — Tudi zrcalo današnjih dni.
Bigamisti postajajo redki
London, decembra.
Neki angleški časopis je pred nedavnim obširno poročal o bigamistih. Po statističnih podatkih so na Angleškem ugotovili, da se moški bolj in bolj navajajo ene same ženske. Tako je bilo še leta 1935. na Angleškem obsojenih zaradi dvo- ali večženstva 229 moških. Zadnja leta je pa to število znatno padlo.
Največ sodnijskih razprav proti takšnim moškim Je bilo med svetovno vojno. Takrat, je živelo na Angleškem veliko moških, ki so se poročili z dvema ali več ženami, ne da bi se s katero ločili. Takrat so zaprli na leto ix> 600 moških samo zaradi bigamije.
rogotrobeu.
Zato so poverili to nalogo
Na pobudo »Zveze bojevnikov« v Ljubljani pride danes, dne 1. januarja v promet nova serija znamk. Na njih so upodobljeni spomeniki junakom ki so padli za svobodo naše domovine. Tehnična izdelava novih znamk je prav lepo uspela, tudi medsebojna povezanost ban' je izredno posrečena.
Na zeleni znamki za din 0'50 ) 0'50 je upodobljen spomenik padlim v Ljubljani (št.Peter). Znamka za din lil (rdečkasta) kaže tri žene, Srbkinjo, Hrvatico in Slovanko, ki gledajo v sonce, simbal naše svobode. Slvozelena znamka za din 1'50 t-1'50 predstavlja kajmakčalanski spomenik, modrovijo-
ltčasta vrednota za din 2+2 pa bodoči spomenik na Brezjah.
Spominske znamke bodo imele fran-kovno vrednost do 30. aprila 1941. Kompletna serija stane 10 din. Po 30. aprilu 1941. bodo znamke izgubile vrednost, neprodana količina bo pa komisijsko sežgana.
Preskrbljeno je tudi za poseben poštni žig, s Katerim se bo žigosalo 1., 2. in 3. januarja samo na pošti Brezje. Poleg tega bodo izdane posebne kuverte in posebni numerirani kartoni. Zlg je rdeče barve, ima naziv Brezje v cirilici in latinici s podnaslovom »Za zveze bojevnikov«.	*.	D.
Cesta tisočerih nevarnosti
Br«M»kiyn, decembra.
Nikjer na svetu niso šoferji taksijev tako prisebni in zanesljivi kakor v Brooklynu v Združenih državah. To .le pa zasluga njihovega združenja, ki ne sprejme v službo nobenega šoferja, ki ni poprej prestal nešteto preizkušenj.
Vsi kandidatje morajo pokazati na preizkušnjah svojo spretnost in hladnokrvnost. Udruženje šoferja začasno namesti, in ko ta misli, da je prebil že vse preizkušnje, ga čaka šele najtežja.
Nekega dne sede v njegov avtomobil tujec, ki ga neprenehoma priganja, naj hitreje vozi po brooklynskih ulicah. Nazadnje ga pa napoti v njemu neznano ulico. Ta ulica je zasebna last šoferskega udruženja, kjer delajo kandidatje svoje najtežje izpite.
Ko šofer zapelje v to ulico, se mu zdi, da je prišel v pravi pekel. V njej vrvi polno ljudi, avtomobilov, majhnih otrok in vozov. Vsak hip steče preko ceste kakšen otrok in pade pred avtomobil ali mu pa z vso brzino privozi naproti avtomobil, ki mu preti, da se bosta zaletela drug v drugega.
Vse to so samo kulisa in dobro posnete potegavščine. Otrok, ki mu pade pred avto. jo gumijasta lutka, a tvtomobili so že stari In v ta namen pripravljeni vozovi. Zelo malo je šoferjev, ki ostanejo hladnokrvni in pri-sebni v vseh teh prometnih nevarnostih. Več ko polovica šoferjev odpove in se odreče svojemu poklicu. Zato pa tisti, ki popolnoma ohranijo svojo hladnokrvnost, ostanejo zmagovalci. Njim se prebivalci radi zaupajo, da jih vozijo po brooklynskih ulicah, kajti v vsakdanjem premetu se ne more nikoli zgoditi toliko nesreč kakor v ulici tisočerih nesreč in nezgod.
Kavalirstvo pri različnih narodih
Rim, decembra.
Pravijo, da so Rusi, Američani in Angleži najboljši možje na svetu. Krstili so jih celo za »ženske sluge«.
•Ameriško in angleško kavalirstvo so precej razlikuje od srednjeevropskega. Američani in Angleži namreč ljubijo neprisiljenost v družabnih odnošajih. Tako si na Angleškem ne stiskajo rok, Američani se pa ne odkrivajo v pozdrav.
V srednji Evropi imajo moški damo na svoji desnici. To se zdi Angležem narobe. Oni imajo svoje dame na levici, ker jih tako laže varujejo morebitnih nevarnosti z desnico. V drugih primerih so pa Angleži veliko bolj pazljivi nasproti ženskam, kakor je pri nas navada. Tako na primer ne najdete Angleža, ki bi dovolil, da bi dama hodila ob robu hodnika, medtem ko bi sam hodil ob zidu.
Srednja Evropa bi se od Angležev prav lahko naučila nekaj praktičnih družabnih običajev. Angležinji, ki sreča znanega moškega, ni treba drugega ko narahlo skloniti glavo, v znak, da jo moški lahko pozdravi. Nikdar ne bo moški dekleta prej pozdravil, preden mu ona ne bo dala za to tega dovoljenja. Dekleta so s tem obvarovana, da jih ne pozdravljajo moški, ki so jim zoprni.
Kar se poljubljanja rok tiče, pravijo Francozi, da se to spodobi samo proti starejšim damam. Da bi moški iz navade poljubljali vsaki dami roko, se jim zdi. smešno.
V splošnem pravijo Angleži: »Krinko • z obraza 1 Bodimo naravni!«
Poravnajte naročnino!
Je varna pred bombnimi
aviomoon, v naierrm avtomobila.
L 1. 194L
DRUŽINSKI TEDNIK
^IZVIRNA NOVELA
NOVA LJUBEZEN V NOVEM LETU
NAPISAL Z. P O tt E KAR jgr
Stala sta si nasproti, držala sta se za roke in v njunih očeh je bilo polno prešernega smeha.
»Tine, toda obljubi mi, da ne boS grešil,« mu je žugala z drobnim prstkom.
»Porednica! Sama si si izmislila, da bi praznovala Silvestrovo vsak po svoji volji, zdaj me pa opominjaš k zvestobi. Le glej, da tebi ne spodnese. Dolgčas bo prav gotovo brez tebe. Kdo ve, kam se bom zatekel; nazadnje jo uberem kar pod odejo...«
>Nak, pod odejo pa jaz prav gotovo ne bom Čakala Novega leta! Če boš neroden, se bo tvoja Vidica res bolje zabavala. Pa zbogom!« Pomahala mu je z roko in lahkih nog odbrzela po zasneženem drevoredu.
*
Ona:
Stopila je v cestno telefonsko celico.
>Halo, Marja! Kam pojdeš jutri?... Da, da, silvestrovat!... Kaj? Nikamor? Ne bodi vendar smešna?... Pojdi, greva skupaji... Da, že ob dvanajstih bom prosta. Ti tudi? Imenitno!«
»Vidica, res ne morem,« je žalostno odgovarjal prijateljičin glas. »Janez je na orožnih vajah, jaz pa naj grem veseljačit... Kaj? Kaj praviš? S Tinetom sta se tako domenila... Vsak zase™ Prav za prav zabavno. Če le ne bosta kje skupaj trčila!«
Vida je malo pomislila, potlej pa spet povzela: »Veš kaj, Marja, pojdiva na smuk!... Kam? Na Ruško kočo. Kajpak! Odondod jo mahneva na novega leta dan čez Sv. Tri kralje v Slovensko Bistrico... Poznam poti, nič se ne skrbi. Pomisli, vrh Pohorja bova dočakali Novo leto...«
»Ne navdušuj me preveč,« je že omahovala Marja. »No, to bi še šlo, krokat pa res ne bi šla na Silvestrovo brez Janeza. Drži! Pojdem s teboj... Kje bi se sešli?... Da, da, kar na postaji o pol dveh. Smuk!«
#
On:
Potrt je zavil v mestni park. Sonce je sililo svoje žarke skozi redke snežne oblake. Drobne snežinke so plesale po zraku, vrtinčile se kakor iskre v bežnih sončnih pramenih in padale, lahke kakor puh, na zamrznjeni sneg.
Prešerni smeh je zamrl Tinetu v očeh. »Ne, ne,« si je dopovedoval, »saj se je Vidica samo šalila.«
»Zdravo, Tine!« ga je zdajci pozdravil tovariš Podgorelec. »Kaj pa la ziš tako mrk v ta nebeško lep popoldan?«
»Ah, kar tako- kar tjavdan. Slabe volje sem^t
»No, do jutri, ko gremo vsi iz pisarne silvestrovat, te bo že minila slaba volja. Ali ti je Franček- že rekel, da jo bomo mahnili proti večeru na smučeh na Mariborsko kočo? Tako, da bomo malo pred polnočjo gori. Sobe je že naročil. S puranovim stegnom v levici in s kupico vina v desnici bomo; stopili v novo leto... Kaj se tako kujavo držiš? Ne bodi sentimentalen! Veselo bo, da nikoli tako! Le glavo pokonci in vrzi temne misli v tale kup snega. Odleglo ti bo,« je ves v ognju gostolel Podgorelec.
»Mogoče, mogoče...« je klavrno odgovoril Tine in zavil na desno.
*
Na severni strani Pohorja sta drugi popoldne junaško mahali dve podjetni dekleti s suiučni na ramah strmo v hrib. Bili sta razigrani, v očeh jima je sijalo sonce, na licih so jima žarele breskve in prepevali sta veselo ko dve šestnajstletni punčari.
Že skoraj v mraku sta prišli na vrh do Ruške koče. Tam je bilo vse glasno in veselo Smučarji so mazali svoje deske, kuharice so pekle, da so jim lica rdela, brhki natakarici sta nosili na mizo in žvenketali z denarjem.
Vida in Marja sta sedli v kot in z radostnimi očmi opazovali vrvenje. Harmonikaš je potegnil mehe in mladina se je zvrstila v pare. Marja je našla bučne znance, se opravičila Vidi in sedla »za pet minut« k druci mizi.
»Dovolite?« je zdajci vljudno vprašal gospod kakšnih Štiridesetih let.
Vida je v zadregi pogledala k Marji, toda ona je bila vsa zatopljena v razgiban pogovor. Zdaj, zdaj se je prešerno zasmejala. Kakor da bi nekje ubrano zazvonilo... tak so je zdel Vidi Marijin smeh.
Obrnila se je spet h gospodu in mu z odsotnim pogledom dejala:
»Prosim, kar prisedite: saj bo prostora za tri.«
»Nočem vam biti v napotje; morda gospodu ne bo všeč, če me najde za vašo mizo,« se je ljubeznivo opravičeval gospod in hotel oditi, da poprosi drugje gostoljubja.
»Užalite me, gospod, če tako odidete. S prijateljico sva prišli silvestrovat; hip prej je sedla k znancem za sosedno mizo. Kmalu bo spet nazaj. Prosim, kar sedite; ne boste nama v nadlego. Se vsaj ne bo vsak zelenec Obregnil ob naju...«
»V posebno čast ml bo, že bom amel biti Vam in gospodični zaščit-
Humor srednjega veka
»Dvorni norci« niso bili norci
Vloga norcev na dvorih
Stari Grki in Rimljani so ljubili zdrav humor in so zato na svoje prireditve vselej povabili kakšne dovtip-neže, ki so jih razveseljevali. Narobe so bili pa ljudje v srednjem veku le malo vneti za humor. Bolj so ljubili resnost in pobožnost kakor pa veoclje. Zgodovinarji pravijo, da so ljudje cela štiri stoletja živeli brez humorja.
Ker so imeli vladarji in dvorjani sami zelo malo smisla za humor in bi se bili z dovtipi tudi preveč osmešili, so se na srednjeveških dvorih prav kmalu pojavili tako imenovani »dvorni norci«. Teh svojevrstnežev se je pa ime prijelo prav po krivici. Dvorni norci namreč nikdar niso bili v ničemer podobni norcem; bili so skoro zmerom bolj pametni kakor vsi dvorjani skupaj. Svoje vladarje so zabavali bolj z raznimi dvoumnimi izreki in posrečenimi spletkami kakor s humorjem, kakršnega poznamo danes.
Prvi dvomi norci so se pojavili v dobi križarskih vojn, torej po letu 1200. Pozneje so dobili včasih veliko oblast in se niso bali prav nikogar. S svojo bistroumnostjo so kljubovali celo samim kraljem, ki so jim skušali v vsem in povsod ugoditi, samo zato, ker so se dobro zavedali, da jih »norci« duševno prekašajo.
Da bi se od ostalih dvorjanov dvorni norci razlikovali že po zunanjosti, so se svojemu poklicu primerno našemili. Navadno so se oblačili v kockaste obleke, na glavo so poveznili široke klobuke, v rokah so pa nosili »norčevo žezlo«.
Najbolj znani italijanski dvomi norec je bil Alrotto. Živel Je na dvoru ferrarskih vojvod in si na njihov rovaš privoščil marsikatero šalo. Nekoč Je v svojo zabavo pahnil svojega gospodarja. ki Je stal na bregu reke Pada, v vodo. rekoč, da bo tako najlaže ozdravel od mrzlice.
Ko je ferrarski vojvoda na srečo prilezel iz vode, je bil seveda še bolj bolan kakor prej in je hotel v prvi jezi svojega dvornega norca dati obglaviti. Pozneje se je pa premislil in naročil krvniku, naj v usodnem trenutku, ko bo norec mislil, da mu že meč visi nad glavo, spusti na njegovo glavo polno vedro ledenomrzle vode. Baje je dvomi norec takrat od sugestHe umrl. Mislil je namreč, da so mu odsekali glavo, čeprav mu je krvnik zlil na glavo samo vodo.
Najbolj znani francoski dvomi norec je bil Triboulet. Živel je na dvoru Karla XII. ta Franca I. O Tribouletu Se danes krožijo zabavne anekdote.
Baje je nekoč pripovedoval kralju, da so se nekateri dvorjani zarotili zoper njega in ga hočejo obsoditi na smrt. Kralj ga je potolažil, rekoč: »Ne boj se, če bodo oni obesili tebe, jih bom jaz dal pobesiti vse po vrsti.« Toda Triboulet očitno s tem odgovorom ni bil nič kaj zadovoljen in Je začudenemu kralju dejal. »Ljubše bi ir.i bilo, če najprej dvorjane pobesite, ker se bom šele potem počutil popolnoma varnega.«
Pri neki drugi priložnosti je kralj Franc n. vprašal Tribouleta, ali bi hotel menjati z njim. Triboulet mu je pa n™ veliko začudenje vseh mimo odgovoril, da ne bi hotel biti na njegovem mestu. Kralj r1 je radoveden vprašal, ali ne bi bU rad francoski kralj. Triboulet mu Je pa na to odvrnil: »Francoski kralj bi že rad bil, ne bi pa hotel Imeti takšnega dvornega norca.«
Na Angleškem so živeli najboljši dvorni norci v dobi kralja Henrika VIII. Eden izmed njih je bil nekoč kralju dolžan 500 funtov. Da bi se rešil svojega neljubega dolga, si je norec pomagal s svojo bistroumnostjo. Naročil je mrtvaško krsto in legel vanjo. Potem je naročil nekemu služabniku, naj sporoči kralju, da je pravkar umrl. Ko je Henrik Vin. to izvedel, je bil zelo žalosten in je takoj prišel k mrtvemu norcu. Nekaj časa ga je molče ogledoval, potem Je pa dejal: »Torej mrtev je. Sicer mi je bil dolžan še 500 funtov, zdaj jih je pa odnesel na oni svet. Ta dolg mu prav rad odpuščam.«
Ko je pa dvorni norec zaslišal kraljeve besede, se je hipoma dvignil iz krste in smeje se dejal: »Veličanstvo vaša dobrota me je tako presunila, da sem takoj od mrtvih vstal1«
Tudi letalec lahko umre v postelji
Bazel, decembra.
Znan je stari pregovor, da vsak vojak ne umre na bojišču, da vsak mornar ne utone v morju in tudi vsak letalec ne umre pod ruševinami svojega letala. Včasih se zgodi, da celo
*
Ljubljana, Mesini trg 9 Jel. 2<-56
najdrznejši letalec ali mornar umre za kakšno navadno boleznijo v svoji postelji.
Svetovni prvak v spuščanju s padalom, Amerikanec Harold Rlchwey je gotovo tisočkrat sKočil s svojim padalom z višine 10.000 metrov. Pri vseh teh skokih se mu niti enkrat ni pripetila niti najmanjša nesreča.
Pred nedavnim je pa temu hladnokrvnemu padalcu spodrsnilo v njegovi sobi in je tako nerodno padel na tla, da Je bil na mestu mrtev. Zdravnik, ki je prihitel, je ugotovil, da si je zlomil hrbtenico. Tako je v nekaj trenutkih umrl najhladnokrvnejši ameriški letalec, za katerega bi bil vsak prisegel, da sc bo ubil z letalom.
Če se človek dvakrat rodi
London, decembra.
V	indijskem mestu Kalkuti živi devetletna deklica, ki že od svojega šestega leta dalje pripoveduje o svojem prejšnjem življenju na zemlji in o svojem takratnem možu. Njeni starši so mislili, da bo dekle z leti pozabila na svoje sanjarije in se spametovala. Vendar dekletce ni odnehalo. Neprestano je prosilo starše, naj jo peljejo v več kilometrov oddaljeno vas Mitro, kjer živi njen nekdanji mož.
Ko je Sani Davi — tako Je deklici ime — dovršila devet let, ao njeni starši
naposled le ugodili njeni veliki želji. Odpeljali ao dekle ▼ vas Mitro ln tam poizvedeli o rodbini, katere ime je mala zmerom izgovarjala. Ze dejstvo, da ta rodbina res živi v tej vasi, je dekličine starše iznenadilo. Ko so pa izvedeli, da je član te rodbine res neki trgovec, o katerem je Sani vedela toliko povedati, so bili prepričani da ima njuna hči v sebi čudodelno moč.
Ko so starši prišli v hišo omenjene rodbine, je Sani vse po vrsti takoj spoznala in z imenom imenovala. Ko Je zagledala v sobi svojega »nekdanjega moža«, je takoj stekla k njemu, ga objela in dejala: »Vidite, moj mož je tudi tu in me bo spet vzel za svojo ženo « Kakor vse druge je spoznala tudi svojega sina, ki ga Je, kakor pravi, redila v svojem nekdanjem življenju. Potem je presenečenim sorodnikom natančno opisala svoje nekdanje življenje in povedala, da se je prvič rodila leta 1904. in ji je bilo ime Lidgi. Poročila se je s trgovcem iz Mitre ln mu rodila sina. 24. oktobra, na dan poroda, Jc pa umrla za zastrupljenjem.
Ker so vsi tl podatki resnični ln ao njen nekdanji mož ln vsa njegova rodbina potrdili, da je Lidgi res živela, so se za čudežno dekle začeli zanimati tudi drugi ljudje. Ko ao se odpeljali iz Mitre v okolico, so Sani zavezali oči da bi videli, ali bo tudi okolico svojega nekdanjega rodnega mesta spoznala In res je dekletce po poti vedelo za vse; značilnosti ln znamenitosti. Popisala; Je vse spomenike in hiše in se končno; ustavila celo pred hišo, v kateri je pred; enajstimi leti stanovala.
Mala Sani ni po zunanjosti prav niči podobna Lldgiji. pač pa njen glas lnl njen značaj pa tudi njene kretnje po-! polnoma spominjajo nanjo. Njen nek-' danji mož je popolnoma prepričan, da je Sani na novo rojena Lidgi in jo bo takoj, ko nekoliko odraste, spet vzel za ženo.
Posojilnica otroških oprem
Budimpešta, decembra.
Budimpeštanski župan je glede na slabe denarne razmere ln bedo prebivalcev prišel na prav Idealno zamisel za mlade zakonce. Ker je sam oče šestih otrok ln velik prijatelj dece, se je odločil, da bo siromašnim staršem; pomagal.
Ustanovil je posebno posojilnico. Kjer; lahko dobe starši še pred rojstvom svo- j Jega otroka vso potrebno opremo. Bo-; gatejše družine bodo darovale vanjo; zavržene otroške oblekice in otroško; perilo. Pametni župan računa s tem,; da se bo tako število rojstev znatno; povečalo.
Med spanjem je pogoltnil I cigaro	i
Kjobenhavn, decembra. !
Kjobenhavnska rešilna postaja je morala te dni hitro pomagati raztresenemu trgovcu danske prestolnice Knutu Randersu. Randers Je že precej prileten možak ln Je bil navajen, da je hodil vsako popoldne počivat.
Po svoji stari navadi Je tudi nedavno legel, a še preje si Je prižgal svojo priljubljeno cigaro. Možak Je hitro zaspal spanje pravičnega, a se je kmalu s hudimi bolečinami v želodcu zbudil. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu izprali želodec. Toda vse ni nič pomagalo.
Zdravniki so ga morali hitro operirati, da so mu lahko odstranili iz želodca cigaro, M jo je bil med spanjem pogoltnil. Randers se Je pa po tem neprijetnem dogodku zaklel, da ne bo, dokler bo še živ, nikoli več prižgal cigare po kosilu.
Za mamico in zam« zmerom samo
milo za otroke
Milo ta o6čutljivo fcoio
nik...« je malce pobito, malce užaljeno menil gospod
Ure so minevale... Marja se je smejala, včasih ošinila Vido z izpodbuja-jočim pogledom — in zdelo se je, da se ji prav nič ne mudi nazaj k prijateljici. Oodec je vlekel meh, lica so rdela od vina in razvnetosti in Vida se je vdala v usodo. Gospod je prijetno kramljal kakor prijatelj izza davnih časov, napival ji je in trkal z njo In dekletu je postalo toplo pri srcu...
,Zrel mož/ si je mislila. ,Kako ves drugačen od mojega mrkega Tineta, kako preudaren in vendar zabaven/ Na glas je pa rekla: »Hitro mineva čas; še par minut, pa bo novo leto!«
»Takrat ugasijo luči, gospodična. In poljubijo se. Tnka je navada. Ali bi privoščili samotarju prisrčen poljub? Za popotnico v lepše, mirno in človeškega poštenja vredno novo leto. Bi?«
»Bom,« so šepnile njene ustnice. In zardela je do ušes. Od sramu.
Luči so ugasnile, godec je krepko potegnil meh. Smeh in krohot, hihitanje in medleči vzkliki..
Gospod je poljubil Vido. In ko so spet prižgali luči, sta se šele zavedela, da se njune ustnice še zmerom niso razklenile...
In Vida mu je v Novem letu povedala vse.
»Ni možato, da vas je pustil samo, čeprav ste ga vi pregovorili. Če bi vas res ljubil, bi vas to noč ne smel pustite same. Še spati bi vam ne smel dovoliti.«
»Mlajši je od mene; nima še prave »meri...«
»Zaplešiva v novo leto!« je prosil
gospod.
Medleče je položila glavo na njegovo ramo...
*
Tine Je trmasto stopal a prijatelji navkreber. Noč je bila svetla. Sneg je škripal pod smučmi. Zvezde so trepetale in odsvit njihove luči se je lesketal na snežnih rebreh.
»Zadnji čas!« jih je okregala gospodinja v koči. »Požreti so me hoteli gostje, ker sem hranila mizo za vas, mladi neugnanci! Zdaj pa brž k večerji, drugače boste namesto za večerjo jedli purana za novoletni zajtrk!«
Ogreli so se s kuhanim vinom, zasadili jestilo v purana in se začeli mastiti.
»Bedrice prihranite za novoletno napitnico!« je ukazal Podgorelec. »Bedro v levico, kupico v desnico, sem rekel. In tako bo!«
Kuhano vino jim je razvezalo jezike. Še Tine je postal prešeren Plesali so ko obsedeni in ko se je kazalec že močno nagibal proti polnoči, jih je Podgorelec polovil iz objemov postavnih deklet in jih zvlekel za mizo.
»To bedrico in to stekleno vedrico kvišku, fantje! Naj živi naš lepi svet, naj živi naša kuharica, naj živi naš Prlek, ki nam je pridelal to rujno kapljico! Živio!« je razžarjenih lic klical Podgorelec. »In mir ljudem na zemlji...« je otožno pritegnil na koncu.
»Fantje, izpijmol« je vzkliknil Tine, »potlej pa, ko ugasne luč, vsak k svoji plesalki po novoletni poljub!«
Luč je ugasnila. Tine je držal v objemu mlado, rdečelično in življenja polno dekle...
In ko so prižgali luč, ga je dekle pogledala globoko v oči. »Zakaj ste danes sami? Saj vas vidim zmerom v parku s tisto lepo gospodično.«
In Tine se je spovedal—
»Ne ljubi vas, drugače bi tega večera ne hotela prebiti brez vas. Če bi bila jaz vaše dekle In bi mi zagrozili, da greste pod odejo, bi vas prišla sama iztrest iz perja. Silvestrov večer je najlepši za zaljubljence...« je otožno dahnilo rdečelično, življenja polno dekle.
»Starejša je od mene; nič veselega se ne morem pomeniti z njo,« je modroval Tine.
In mladi par je zaplesal. Tesno sta se objela in njuni telesi sta drhteli-«*•
Zvečer, na Novega leta dan, sta Bedela Vida in gospod Domicijan vsa zaverovana in nežno se držeča za roke v večernem vlaku.
V	Framu sta stopila v isti voz, vsa zardela in ljubezni pijana, Tine in Anika. Sedla sta na prvo prosto klop in si šepetala neugnanosti na uho..
Njima nasproti sta sedela Vida in gospod Domicijan. In gospod Domi cijan je menil: »Srečna mladost! Glej, Vida. kako sta razigrana in Segava!«
Vida je nemo prikimala. Čez nekaj trenutkov je pa dejala: »Srečna sem, da sem te našla...«
Tine in Anika sta uživala opoj velike ljubezni in nista ne videla ne slišala ničesar.
v tej rubriki M din
Ali je to vzgojno!
V	ioli ao dijaki naredili prolesorfm neko neumnost. Sodelovalo /• »koral
polovica razreda. Razrednik je odredil preiskavo, da bt ugotovil krivce. Učenci bi morali podpisati Izjavo 1» potrditi pod častno besedo, da nito sodelovali pri tem. Ust z Izjavo je romal po klopeh Ju dijaki bo ga pm vrsti podpisovali, krivci In nekrlvcL Tedaj se je eden uprl In ni hotel podpisati. Bil je izmed krivcev.
Razrednik je pri njem preiskave ustavil. Dijak /e dobil ukor po razrednem zboru — toda podpisati ni hotel. In tudi svojih tovariiev ni hotel izdati. Ali je bilo prolesorjev ravnanje v lem primeru vzgojnot
A. P.
Tudi ie nerešen problem
Nedavno sem se peljala v tramvaju. kjer je meni nasproti sedelo mlado dekle kakšnih 18 do 20 let Imela je v naročju otroka in na obrazu se ji je poznalo da prihaja ravno iz porodnišnice. Ko sem jo vprašala, ml je to tudi pritrdila, a ne žalostno, temveč ponosno I
Vstopila je neka starejša dama. Čeprav imam 50 let, sem ji prepustila svoj prostor. Usedla ae je, pogledala mlado mater in jo takoj vprašala: »Vaš?«
Dobila je pritrdilen odgovor. »Po-Iročena?« Mlada mamica je v zadregi I zardela ter odkimala. In začelo se ! je: »Nesramnost, taka so dandanes dekleta! jaz bi kaj takega mojemu | otroku izbila iz glave. To ste postajna dekleta; vsakemu se obešate okrog | vratu. Ja, ja, ko se je v mojih le-: tih .« in tako dalje je vrelo iz nje-nih ust
Dekle je začelo z otrokom vred jo-;kati. Ker omenjena dama ni molčala, :je bilo tega že vsem dovolj. MošU :so prisilili staro damo, da obmolkne ; ali pa izstopi.
»Rajši grem peš, kakor da bi se peljala a takšnimi ženskar'!,« je hitela, toda dalje ni mogla govoriti, ker če ne bi bila takoj nehala, bi jo bil neki gospod prisilil k temu, pripravil se je že.
Najčudneje pri vsem tem je pa to, da je ta dama upokojena učiteljic« in — kolikor sem pozneje izvedela — sama mati treh hčera, ki so prav vse tri .mamice* — čeprav neporočene.
S. J.
Nerodno naključje
Pred nekaj dnevi sem imela opravka v mestu. Neskrbno stopam po glavni cesti. Ravno se mislim ustaviti pred izložboi v istem trenutku me od zgoraj nekdo polije s precejšno količino vode Za božjo voljo, kaj Je to? Ne vprašujte' Gospa X. je v naglici izlila skozi okno vodo iz nočne posode Vsa mokra po obrazu, čepici, plašču — ter opojena od priletnega vonja sem odhitela proti domu.
Dragi čitatelji — ali je že doživel kdo izmed vas kaj podobnega — dvomim?	Dekle z dežele
•»Varčnost«
Nastopili so težki časi. Vsak se trudi, da bi kar najbolj poceni živel in bi si kar največ prihranil. Vkljub temu sem pa zadnjič opazil ta!e primer. Neko dekle iz bogatejše družine je dobilo nove nogavice. Ker pa niso bile svilene, sl jih je sama raztrgala. Ko jo je neka gospa opozorila, naj tega ne dela, 1e dejala, da hoče, da bi ji mama kupila svilene, ker te niso »moderne«
Mislim, da bi bilo bolje, če bi tista gospodična če že ravno ne mara takšnih, podarila te nogavice kakšni svoji tovarišici, ki si niti takšnih n* more kupiti	OpaznvaJae.
k •>" ^ :
!. .. .......
■ : : :<
. : ,
■v.
Monodrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino In hitro IzvrSl
HlaieU&ffUlceš
LJUBLJANA. FrantKkanska ulica Msprati Uniona
Vezenje perila, predtlsk ženskih ročnih del
Jan. N. Valenti«
Rab
UGANK'?
ENAČBA
(a—b) + (c—d) + (e—f)
a “ ...zelenela je,tam v dišečem gajti b “ veznik
e “ francoski komponist (1838-1875 d ~ sorodnik c — veder
f ”* japonski denar x — kolonija.
*
ČAROBEN LIK 1	2	3	4	5
Pomen besed, navpično m vod ravno: 1. mesto na Albanskem, mesto na Albanskem, 3. z njim tu< mažejo smuči, 4. drag kamen, 6. za bavljivec (tujka).
*
POSETNICA
Kaj je ta oseba? *
ČAROBEN UK
Pomen besed, navpično in vodora no: 1. reka na Italijanskem, 2. m sto na Francoskem, 3. italijansk vojno in trgovsko pristanišče, 4. m iko ime, 6. žtevnik.
Rešitev božične križanke.
Vodoravno, po vrsti: 1. vese fcoiič In srečno novo. 2. etan, rabin kmet, up. oslo, pt. 3. let, kotor, tod, ankara, o. 4. iridij, k, polt, nlam aiam, Um. 8. k, nep. m, liberija, radira, #. ol. dalibor, ra. egon, r, ebe T vek. rariteta, b, al, alemani. B. ep otvoj. biografija, oba. 9. cesar.
•ar (aare). afera, oka. 10. ni, ope bo top,, sb, bor. to. 11. kako. 11, ark dlje, ime, ares, 12. ac, mm, osel, ika-ros, nit, pv. 13. r, is, ks. leonidas, meni ee. 14. as. nitrati, tt r, lčrlda. al 18. milano, bali, a rad. beri, ren. erato, beli. krotilec, krkonl, 17. le teli drniinskl tednik.
Viok večer: tri zanšnice
M* smrt utrujena pasti v posteljo-Vsaka tenkočutna ženska danes ve, da tega po nobeni ceni ne sme storiti to da Je — na smrt utrujena ali ne — preden lete spat. svoji lepoti dolžna posvetiti nekaj minut. Postopki w> rasličnl in strokovnjakom prepuščam, da odločijo o najkoristnejših procedurah. o uporabi mastnih in suhih krem,
•	krepilnih, pomirjujočih, poživljajočih •sencah, masažah in kopelih.
Da postane ta precej dolgočasni poslednji akord dneva nekoliko zabavnejši, mi je šinila v glavo majhna sprememba. Ko sem se namreč že dovolj splakovala s toplo vodo. sukala vlažen, močno dišeč čop vate in svojo polt na obrazu pregnetla s kremo, si prgišče napolnim s res mrzlo vodo to Sl jo tlesknem z ostankom energije, ki ml Je še ostala, na obraz — dva-krat, trikrat zapored.
To poživi krvni obtok in krči tkivo. 8 tem v zvezi Je pa tudi neke vrste duševna kozmetika. Kajti med tem ko sl dajem tri krepke saušnioe, mislim na majhne grehe, ki sem Jih •tori!« čez dan: preveč Jedla — premalo delala — koga žalila — po nepotrebnem izdala denar — varčevala na napačnem koncu 1
la tako ni samo moja polt sveža, Mftnata to poživljena; tudi na znotraj ae čutim potem tako prezračena m očiščena kakor mrava po neurju. Tri ■aušnlce imajo torej dvojni učinek.
to ko potlej olajšana in zaspana le-tem med blazine, že naspal v spanju, kujem najboljše sklepe za naslednji dan. A kajpak ne preveč resno I
Zakaj te sploh ne bi več delala majhnih vsakdanjih grehov, kakšen vzrok bi potlej pač imela, da bi sl Vsak večer dajala zaušnice? In kaj bd Mio potlej a mojo poltjo?	L
I/ Kbvttn teiu
Napišem naj novoletni uvodnik, ki naj Ima vse dobre lastnosti spodobnega uvodnika za novo leto: po možnosti naj ima naslov ,Novoletni načrti', ali pa ,Volja je dobra, meso pa slabo', prožen naj bo, da ga bodo lahko brali ljudje vseh slojev, kajpak tudi vzgojen — vsaka uvodna beseda mora biti vzgojna.
Po pravici povem: v zadregi sem. Napisala bi vam rada nekaj prav od srca, in tisto, kar bi prišlo iz srca, se mogoče ne bi ujemalo z nenapisanimi pravili o dobri uvodni besedi. Tudi misli nimam zbranih, da bi napisala tehten, ne površen, žlahten vzgojni članek, ki bi vam tako segel do srca, da bi ob poslednji vrstici vzkliknili: »Novo leto me bo našlo prerojenega, prekaljenega za novo borbo v življenju!«
Ko sem bila še majhna, nisem nikoli hotela voščiti svojim znancem za god, za novo leto ali rojstni dan. Zmerom se mi je zdelo nemogoče, da bi povedala kar tjavdan nekaj vljudnostnih besed, naučeno pesmico
o	zdravju, sreči in zadovoljstvu, ki jim ga želim, ne da bi si pri tem kaj posebnega mislila. Temno v podzavesti sem slutila, da je vsak človek zase samotno bitje, z željami, ki jih ni mogoče potešiti z nekaj vljudnostnimi Irazami.
Ne morem vsakemu posebej povedati, da mu želim v novem letu tisto, kar si sam najbolj želi, izpolnitev tistih želja, ki nanje v naglici življenja prav za prav ne mislimo, ki se pa v človekovih sanjah o sreči usedejo na dno kakor usedlina pri kavi. To so želje, ki nanje ne utegnemo misliti, ki so pa vendar prav tako žive in žgoče kakor tiste, ki jih pišejo otroci v pismih Miklavžu.
Mislim na tisto bralko mojih vrstic, ki je v službi pri nekem odvetniku. Morda je v službi pri veletrgovcu z južnim sadjem ali je pa blagajničarka v trgovini s pleteninami. Dejstvo je, da ima plačo, ki komaj zadošča za .življenjski minimum', pa vendar še nekako čara, da je ob tej plači sita, brez dolgov in čedno oblečena. Ena tistih je, ki kupujejo samo preproste, mirne obleke, ,da ne bi tako hitro prišle iz mode', ena tistih, ki si morajo znati zavezati turban iz naglavne rute ali pa popraviti staro obleko, da je videti nova. Kljub temu, da je vse novo na njih le prenareje-no iz starega, so elegantne, prikupne. Kadar je to prikrajanje in šivanie samo prijeten domislek med tremi novimi oblekami ali pa preganjanje dolgočasnega nedeljskega popoldneva, je zabavno. Če je pa to edina, nujna Izbira za spodobno obleko, postane nadležno. Tej umetnici prikra-janja želim v novem letu možnost svobodnega nakupa vsaj enkrat v no-‘ vem letu. Vsaj enkrat naj bi imela v žepu tisočak ali dva, da bi stopila v trgovino in si kupila tisto, česar si le njeno srce poželelo, ne glede na ceno In potrebo.
Eden Izmed mojih znancev je vrtnar. Okrog štirideset jih Ima, najlepša leta za vrtnarja, toda vendar ne more živeti od svojega zaslužka. V svetovni vojni si je nakopal hudo revmo v Galiciji, kjer so šest tednov stali skoraj dan In noč do pasu v vodi. Kakor hitro pritisne mraz, komaj hodi. Eden tistih ljudi je, ki se zadovolje s toploto v kavarni, ker nimajo dovolj denarja, da bi se kupili drv in zakurili pečico v svoji sobi. Poleti dela, pozimi se pa že nekako pretolče — toda kako hudo, poniževalno In trdo se je tako boriti za' obstoj, 'o ve samo tisti, ki je poskusil na svoji koži. Na/večja, edina želja tega siromaka je kos zemlje, da bi ga lahko obdeloval, da bi Imel na njem svojo skromno vrtnarijo, ki bi mu pomagala, da bi spodobneje živel. Morda sl še bolj želi to ped zemlje zato, da bi mu pomagala ustvarjati vsa/ nekoliko iluzije o samostojnosti, nekoliko občutka, da je vsaj nekaj na svetu res njegovo, ne samo Izposojeno. Ljudje potrebulejo še nekaj drugega kakor opremljeno sobo, kosilo z mesom ia 9 din In toploto v kavarni. Da bi se v novem letu našla možnost bol/lega življenja za tega siromaka, ki je samo eden Izmed mnogih, ki Ilve med nami, to mu želim Iz vsega srcal
Mislim na tisto mater, ki s čudežno preciznostjo v mesečnem proračunu preživlja svojo družino, ne da bi sl mogla prihraniti nekaj denarja za kakšen priboljšek ali za slučajnosten Izdatek. Mislim na vse tiste tisoče In tisoče, ki morajo letošnjo hudo zimo preživeti v vojni, na fronti ali evakuirani, daleč od svojih domov, ali pa v podzemeljskih zakloniščih. In naposled mislim tudi na nas vse, ki nas je današnji negotovi, težavni čas oropal za tisto zanesljivost v žlvljenfu, ki jo loko zelo potrebujemo, če sl hočemo predstavljati svojo bodočnost, če hočemo živeti načrtno, hoditi po poti, ki naj nas vodi naravnost do cilja. Danes je ilvllenje tudi v nevtralnih državah težko, saj mora biti vsak državljan sleherni trenutek pripravljen, žrtvovati svoje osebno življenje v korist skupnosti. Tragično je namreč to, da fe zdaj nemogoča delati načrte ta dallio dobo, da
prav zaradi izrednih razmer živimo provizorno, od danes do jutri. In tako je tudi v deželah, ki jih še ni zajela vojna, postalo življenje nenaravno in za dolgo dobo posamezniku in družbi škodljivo.
Iz vsega srca si moramo želeti mir, ne samo da preneha krvaveti toliko ljudi zunaj naših meja, temveč tudi zato, da se življenje po vsem svetu normalizira, ustali, zato, da bomo spet jasno videli, kaj je pred nami, da bomo znali ločiti, kaj je pravica in kaj krlvjca. Mislim, da najlepše zaključim svoje želje z željo nas vseh: da bi novo leto prineslo izmučenemu človeštvu trajen, pravičen miri	Saška
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Moderen zimski plašč z oprsjem iz kuninega krzna. Iz istega krzna M kakor vrečke veliki žepi. Seveda so pri tako modernem plašča nepogrešljivi prav tako moderni kimono ukrojeni rokavi.
Trobarven športen pulover prekrasnega vzorčka. Nosilki bi ga zavidala marsikakšna dama, njej bi bilo pa prijetno toplo v njem.
poldneve pletete nogavice, obujte čevlje z nizko peto in napravite dolg 1*-prehod.
Nikdar ne spite s šminko na obrazu!
Ne oblačite se po najnovejši modi, 6e se vam to ne poda. Zavedajte ae, da je preprosto oblečena ženska mnogo prikupnejša od nališpane »dame«.
Bodite zmerom veseli, kajti tudi najlepša ženska počasi izgubi svojo lepoto, če je zmerom slabe volje.
Ravnajte se po teh nasvetih in videli boste, da se boste ljudem zdeM lepi. Nihče še ni rekel, da je vitka, prijazna, nasmejana in preprosto oblečena ženska grda.
Pozor na odraščajoča dekleta!
Med bolezni pubertetne dobe pri dekletih spada pred vsem slabokrvnost. Veliko Je skrbnih mamic, ki M pritožujejo, da nimajo njihove do-raščajoče hčere prav nobenega teka in so pretirano suhe. Takšne bolezni ne smete zdraviti samo na zunaj, temveč Jim Je treba poiskati tudi notranji, duševni vzrok.
Prav v tej dobi so dekleta silno dojemljiva za razne zunanje vplive, Id Jih naberejo po raznih modnih listih in še bolj v kinih. Ko torej povsod vidijo, da so moderne samo vitke ženske, se silno boje, da bodo tudi one
PLAČAJTE NAROČNINO!
v poznejših letih postale preveč rejene. Zato si že v teh letih pritrgavaj« hrano od ust. če torej doma povedo, da nimajo teka, čeprav jim iz oči sij« lakota, je temu velikokrat vzrok strah pred debelostjo. V tem primeru skušajte dopovedati svoji hčeri, da je veliko pametnejše, če goje vse mogoče vrste športa, kakor pa da Jedo limone in se pretirano postijo.
Ce se mlada dekleta preveč potijo, Je najbolje, da takoj pokličemo na pomoč zdravnika. Takšen prekomeren in zoprno dišeč pot namreč zmerom kaže, da v notranjosti nekaj ni v redu. Ker se telo prav takrat močno razvija, BO v nevarnosti posebno pljuča.
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek:	Zelenjavna	juha, pražen
krompir, solata. Zvečer: Caj, potica.
Petek; Fižolova Juha, rozinovi štruklji. Zvečer: Polenta, mleko.
Sobota: Goveja juha z rižem, krompirjevi rogljički, solata. Zvečer: Govedina od kosila v solati, kava.
Nedelja: Kruhova Juha, sladko zelje, pražen krompir. Zvečer: Vampi.
Ponedeljek: Goveja juha, telečja pečenka solata. Zvečer: Rižota.
Torek: Gobova juha, sladka repa, krompirjev pire. Zvečer: Ričet.
Sreda: Goveja juha z rezanci, dušen ohrovt, pražen riž. Zvečer: Pljučka.
Jedilnik za premožnejše
četrtek; Gobova juha, nadevena koleraba, sirov zavitek. Zvečer: Vampi s parmskim sirom.
Petek; Ocvrta polenovka, fižol s motovilcem, kompot. Zvečer: Carski praženec, brusnice.
Sobota:	Zdrobova juha, pražen
ohrovt, zabeljen krompir, cvetača v solati. Zvečer:	Nadevene pala-
činke1, solata, kompot.
Nedelja: Ragu jeva juha, svinjska pečenka, pražen riž, mešana solata, kompot, ponarejen srnin hrbet.8 Zvečer: Divji zajec z vinsko omako,3 kruhovi cmoki.
Ponedeljek: Goveja juha z ocvrtim grahom, pečena kokoš, krompirjevi rogljički, mešana solata, kompot, buh-tice. Zvečer: Narezek, čaj, potica.
Torek: Pljučka s krompirjem, jabolčni narastek. Zvečer:	Goveji
zrezki, solata.
Sreda: Goveja juha z rezanci, meseni cmoki* paradižnikova omaka, sadje. Zvečer: Rižota, solata, kompot.
Pojasnila:
1 Nadevene palačinke:	Napravimo
testo za palačinke brez sladkorja, četrt kile gnjati zrežemo prav drobno, ji primešamo četrt litra kisle smetane, nekaj žlic drobtin in 2 jajci. S u> zmesjo namažemo palačinke in jih zlagamo drugo na drugo. Tako zlagamo in namažemo vse palačinke z nadevom, le vrhno namažemo samo s smetano. Vse skupaj denemo v pečico, da se lepo zapeče. Nato jo obrnemo na krožnik in zrežemo na kose.
s Ponarejen srnin hrbet:	10	dek
presnega masla, 3 rumenjake, 12 dek sladkorja in pol zavojčka vanilje penasto zmešamo. Potem dodamo osmin-ko litra mleka, sok polovice limone in 10 dek zmletih lešnikov. Iz treh beljakov naredimo trd sneg in ga zmešamo s 16 dekami moke in polovico zavojčka pecilnega praška. Zmes de-
nemo v dobro namazan in z moko posut model in pečemo v ne prevroči peči tri četrt do eno uro. Ohlajeno oblijemo s čokoladnim ledom in okrasimo z mandlji.
> Divji zajec z vinsko omako: V posodo zdevljemo različno zrezano zelenjavo: čebulo, korenje, petršiljevo korenino, košček zelene, lavorjev listič ta ohrovtov ali cvetačni storžek. Na to zelenjavo položimo mladega nasoljenega in s slanino pretaknjenega zajca, ga polijemo z vročo mastjo in pečemo nekaj časa na sami masti. Ko zelenjava nekoliko zarumeni, prilijemo četrt litra belega vina; ko se posuši, posujemo z belo moko in čez čas prilijemo 2 zajemalki juhe. Ko vse skupaj dobro prevre, zrežemo zajca, ga zložimo na krožnik, precedimo nanj omako in ga denemo na mizo.
•	Meseni cmoki: 1 kilo svežega govejega mesa zmeljemo. Lahko uporabimo tudi ostanke kuhanega mesa. Mesu pridenemo 15 dek namočenega in ožetega kruha, ocvrte čebule, zelenega petršilja, popra, česna, soli in 1 jajce. Z rokami dobro u gnete mo in izoblikujemo za oreh velike cmočke. Cmočke povaljamo v moki in Jih ocvremo na masti.
Osem nasvetov za liste, ki hočejo biti lepe
Nikar ne mislite, da ne morete biti lepi. ker vam narava lepote ni naklonila. Vaša lepota Je odvisna samo od vas in od vaše dobre volje, od ničesar drugega. V dobi, kakršna Je danes, za mlado dekle ni treba posebno izrazite lepote. Vsako dekle, ki je naravno, uživa sonce in goji šport, je lepo, pa četudi nima najpravilnejših potez na obrazu. Enega samega sovražnika vaše lepote se morate bati; to je debelost Bkoro vsaka ženska je v zrelih letih bolj ali manj nagnjena k debelosti. Prav okrogle oblike jo pa postarajo ta ji odvzamejo njeno gibčnost. Preberite teh osem nasvetov za lepoto in bodite prepričani, da boste dosegli uspeh, če se boste po njih ravnali:
Vstajajte zgodaj 1 Sedem do osem ur spanja vsakemu zdravemu človeku zadostuje.
Ce že ne gojite težke in dolge telovadbe, potem telovadite vsako jutro vsaj deset minut.
2enske navadno rade dobro Jedo, potem se pa pritožujejo, da so debele. Napravite takole. Opoldne se najejte po mili volji, zvečer si pa malo pri-trgajte, ker bo samo tako vaš želodec ostal zdrav, vi sami boste pa ostali vitki, ker prav večerja človeka najbolj »redi.
Od lepih las in pričeske Je zelo veliko odvisno. Lasje lahko napravijo vaš obraz prikupnejši, kakor bi ga morda napravil najmodernejši in najdražji klobuk.
Namesto, da greste dvakrat na teden popoldne v kino. sili da cele po-
ELITNA KONFEKCIJA
    MARIBOR
P O IN ASA VEDNO NAJ NOVEJŠE
DRUŽINSKI TEDNIK
v sredino zarišemo obod lonca in do-; damo še pol centimetra in izrežemo. Potem odrežemo drug kos blaga v višini 22 centimetrov in tako dolg, da z njim ovijemo lonec, in še 1 cm dodatka. Na robu sešijemo in prišijemo na izrezano okroglino dna.
To vrečko prišijemo na prvi kos blaga v odprtino. Okrog tega kosa blaga prišijemo približno 1 cm širok trak. Na trak prišijemo v istih presledkih kakor pribijemo v zaboj kaveljčke, obročke, potisnemo vrečko v odprtino in pripnemo obročke na kaveljčke. (Slika 2.) Delo moramo skrbno in točno narediti, da prevleka dobro pokrije volno in ima lonec dovolj prostora. Potrebujemo še blazino, da z njo lonec pokrijemo. Odrežemo dva kosa blaga iste velikosti kakor je pokrov zaboja, in dodamo še lem. Potem odrežemo 12 cm širok kos blaga kakor obod zaboja in še 1 cm. Iz tega sešijemo blazino, pustimo na eni strani odprtino in jo napolnimo z lesno volno, jo lepo razporedimo, da je blazina enakomerno napolnjena. Odprtino sešijemo na roko.
Če sta skledi ali lonca prenizka in ne napolnita odprtine, potrebujemo še majhno okroglo blazinico, da z njo zamašimo praznino med pokrovko in veliko blazino. Naredimo jo iz ostankov blaga. (Slika 3.)
UPORABA KUHALNEGA ZABOJA
Najprej vam moramo povedati, da takšen zaboj najbolj koristi, če kuhamo velike količine jedi. Za gospodinjstvo manj ko štirih oseb ni priporočljiv.
Jedi pripravimo kakor običajno. Najprej kuhamo na ognju in pustimo zavreti, potem denemo jed v zaboj in jo kuhamo dvakrat toliko časa, kakor če bi jo kuhali na ognjišču.
Na primer: Za lečo potrebujemo po navadi poldrugo uro, da se skuha. Preden jo denemo v zaboj, jo moramo kuhati šestino kuhalne dobe, to je 15 minut. V zaboju jo moramo kuhati dvakrat toliko, to je 2 krat po poldrugo uro, 3 ure. Pokrovka mora lonec natanko pokriti. Velike važnosti je tudi to, da lonec, ko jed zavre, hitro vtaknemo v zaboj, ga čim hitreje pokrijemo z blazino in zapremo.
POZOR!
PRIHODNJI
TEDEN:
Problem št. 100
Sestavil Adolf Bayersdorfer (1902.)
KuhaBni zabol
Mat v 5 potezah
5 Iz uredništva. Prijatelji naše šahov-}ske rubrike iz Sent lija v Slovenskih J goricah so nam sporočili, da je pro-J blem št. 95 napačen. Na potezo Dd4 J navajajo odgovor d7Xe6! Pritrditi jim 7 moramo — komponist te poteze ni
• predvideval.
• Isti šahisti trdijo, da je Abramovič »igral nasproti Richterju (Druž. tednik S št. 51) slabo. Res je — prav zato je t tako naglo izgubil. Nikakor pa ne
• drži da bi beli na potezo DXSf6 iz-
• gubil. Sledilo bi namreč: 23. gXf6 Kg8,
• 24. LXf5 gXf5. 26. Dgl šah in mat v
• dveh potezah. Ali pa 24 l,vf5 sxf6 ::25. LXc8 in dobi.
Veliki napadalec Morphp
Sredi preteklega stoletja je na šahovskem nebu sijala zvezda, ki je zatemnila vse ostale. Mladi Američan Paul Morphy je bil največji šahist svojega časa in Je vse svoje nasprotnike gladko premagal. Bilo je to v klasični dobi šaha. V naslednem nekaj primerov ;Morphyjeve igre.
Gambit s skakačem: beli Morphy ■(brez Tal), črni Perrin (Newyork ' 1857.). 1. e4 e5, 2. f4 eXf4, 3. S13 d5, ■4. eXd5 DXd5, 5. Sc3 De6šah, 6. Kf2 •Df6, 7. Lc4, c6, 8. Se4 Df5, 9. Tel ;Le6, 10. d4 Le7, 11. Sfg5 Sd7?, 12. ;SXf7 Sf6, 13. Sfd6šah Kf8, 14. SXf5 ;SXe4šah, 15. TXe4 LXf5, 16. Dh5
•	g6, 17. Dh6 ših Ke8, 18. TXe7šah [KXe7, 19. Dg7 šah Kd6. 20. LXf4 šah ;S»5 21. LXe5 mat.
; Philidorjev gambit: beli Morphy, čml ;Meek (Mobile 1855.). 1. e4 e5. 2. 14 ;eXI4, 3. Sf3, g5, 4. Lc4 Lg7, 5. h4 ;g4? 6. Sg5 Sh6, 7 d4 f6? 8. LXf4 ;IXg5 9. LXg5 Lf6, 10. Dd2 LXg5, ;il. hXg5 Sf7. 12. LXf7 šah KXf7, 13.
; Df4 šah Kg8, 14. o—o De7,15. Sc3 c6, 16. :Tael cXd5. 17. SXd5 cXd5,. 18. eXd5, in kmalu mat.
Muzio-Polerijev gambit: beli Morphy
I	(brez Sbl), črni amater (Newyork 1857.). 1. e4 e5 2. 14 eXf, 3. S13 g5, 4. Lc4 g4, 5. d4 gXl, 6. 0—0 Lh6? (d5), 7. DX13 Sc6, 8. LXf7 šah KX17, 9. Dh5 šah Kg7, 10. LX14 LX14, 11. :TX14 Sh6. 12. Tafl De8, 13. Dh4 d6, 14. D16 šah Kg8 15. DXh6 Ld7, 16.
; T13 Se7, 17. h4 Sg6, 18. h5 Lg4, 19. :hXg hXg, 20. T18 šah DXf8. 21. :TXf8šah TXf8, 22. DXg6 mat.
Preprosta, a nad vse elegantna damska večerna obleka. Narejena Je iz črne težke svile. Posebno učinkovita je dolga bluza, podobna kazaški, vezena z zlato nitjo. Prav vezenje preprosto obleko učinkovito poživi
nevarna navada in pogosto povzroča Infekcije. Ce otrok pogosto vrta s prstom po nosu, dobi nos prav kmalu grdo obliko, ki lahko skazi ves obraz. Prav tako bi morale matere otroke navaditi, da si usekujejo vsako nosnico posebej in vselej brez pritiska. To je važno posebno takrat, ko je otrok na-hoden. Ce se namreč otrok usekuje s pritiskom, lahko sluz prodre v srednje uho in tam povzroči nevarna vnetja, ki jih včasih zdravnik lahko ozdravi samo z operacijo.
Nekateri ljudje imajo navado, da čitajo ležeč na trebuhu. To je naj-slabše, kar morete storiti za nos. V takšnem položaju namreč postane nos rdeč in zabuhel. Prav tako je zelo nezdravo za nos, če ga pogosto gnetemo in po njem vrtamo.
V družbi je človeku dostikrat nerodno, če mora kihati. To nerodnost lahko začasno odpravite, če z dvema prstoma močno stisnete vrh nosa, to-
OsvežHe se! .
Zvečer pridete utrujeni iz službe j domov. Nameravate še ven, na zabavo,; v gledališče ali kam drugam. Kaj sto-' riti?	;
Najprej poskrbite, da vas pol ut«; ne bo nihče motil. Posvetite teh 30 minut sama sebi.
Vzemite dve večji posodi in Ju napolnite eno z mrzlo, drugo pa s toplo vodo. V mrzlo vodo vsujte žlico kuhinjske soli. Pet minut izmenično kopajte noge, najprej v hladni in potem v vroči vodi.
Potem vzemite večji bos vate in jo namočite v borovo vodo. Vato si de-nite na oči in popolnoma mimo ležite. Noge nekoliko privzdignite. Pred vsem se pa potrudite, da takrat ne boste ničesar premišljevali.
Šminko boste najbolje odstranili, če sl sami napravite domačo kremo. Navadno svinjsko mast raztopite in jo pustite shladiti. Ohlajeno dobro premešajte in kanite vanjo nekaj kapljic limonovega soka.
Ce so vaši komolci grdi in zgrban-čeni, ker veliko sedite za pisalno mizo, Jih za nekoliko trenutkov vtaknite v j dve polovici limone. Roke zdrgnite z mandljevimi otrobi, da bodo postale; gladke in bele.	;
Ostane vam še zmerom dovolj časa,; da se oblečete, počešete ln nalepoti-: čite. Videli boste, da boste sami pre-: senečeni, ko se boste po tej tako pre-; prosti negi, počutili sveže, dobre volje; in kakor prerojene.
• Poralmi nasveti 1
Izborno lepilo za linolej dobimo, če:
Za neao lica in rok
rabite
BENKOVO POMADO VIO LET T E- KREMO I
Lekarna pri sv. Trojici
F. pl. BENKO. ZEMUN
OdebriM S. (r. 8332 1837 i S. tr. 859/1937
Rešitve ni bilo
Iz partije Snosko-Borovskl—Priče
(Ramsgate 1929.)
na ognju raztopimo 20 gr kolofonije.
Ko je raztopljena, ji dodamo 5 gr alko-
hola in 3 gr ricinovega olja. Vso to
zmes moramo dobro mešati, dokler se
ne shladi.
Kadar iztepate preproge, največ-
25. Dg4—h3! (ne gre Lg3 zaradi Se31) Dc6Xd6, 26. Dh3—h7 šah Kg8— 13. 27. Tdl—el! Sd7—e5 (ako Sd7—f6, potlej 28. Dh8šah ln Sh7 mat), 28. ;TelXe5! Dd6Xe5 29. Dh7—h8 šah ;Kf8—e7. 30. Dh8Xd8šah! Ke7Xd8. 31. ;sg6Xf7 šah Kd8—e7, 32. Bf7Xe5 in j« I dobil.
krat grešite. Preprog ne smete ni-
kdar iztepati s palico na pravi strani,
temveč na narobni strani. Samo ta
način je pravilen, ker se tako prah
iz globine tkiva odstrani in hkrati
varujete tudi preprogo samo. Ko ste
prah iztepli, izščetkajte preprogo s
Rešitev problema it. 98
1. Db4—b8	kar koli
2. Db8—c8, e8, bS. d6 ali Td5 mat.
Rešitev problema it, 99
1. Ld7—a4	c5—c4
2. Dg3—f2	kar koli
3. Df2—13 (f6) ali Lc2 mat
1......... Ke4—15
2. La4—c2 šah	Kf 5—e6
3. Dg3—g8 mat
1......... Ke4—dS
2. Dg3—g4	c5—o4
9. Dg4—16 mat.
ščetko, ki Jo vlečete tako, kakor leži
dlaka niti.
LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA
NAPISALA AN NY PANHUYSOVA PREVEDLA K. N
E
NA
RAZPOTJU
J6. nadaljevanje
A o tem si ni bil čisto na jasnem. Mislil si je, če je Sabina res v njegov prid otroka nekoliko zanemarila, je bilo to prav za prav pravilno in samo po sebi razumljivo. V njenem srcu je moral imeti mesto pred otrokom tistega tujca, čigar žena je bila samo po imenu.
To, tar se je bilo danes zgodilo, je občutil kakor udarec usode.
Segel je v žep, da bi prižgal cigareto. Hotel si je pomiriti živce. Sabina se mu je zelo smilila in sram ga je bilo, da je samo nase mislil. Dosti bolj je trpela kakor on in njegova dolžnost je bila, da samoljubje pusti ob strani in misli samo na to, kako ji pomagati, ji stati ob strani in jo tolažiti.
Saj jo je vendar neskončno ljubil.
še zmerom je podzavestno brskal po žepih, a svoje cigaretnice ni našel. Naposled se je spomnil, da jo je bil pustil na neki mizici v jedilnici. Stopil je ponjo, misleč, da Robert Tann še ne spi.
V jedilnici ie še gorela luč. Stopil je čisto tiho in videl, kako je bil Robert Tann zleknjen na divanu in spal. Previdno je nekaj korakov stopil proti njemu in — in ob pogledu nanj se je neznansko prestrašil Komaj se je zadržal, da ni na glas zakričal.
Bog nebeški! Mož na divanu, s skuštranimi lasmi, s potezami v obrazu, ki so bile od preizkušenj hudo razorane, ni bil nihče drug kakor potepuh iz predmestnega gozda. Mož z vrvjo! Takšen, kakršen je bil Robert Tann ta trenutek, ni bil prav nič dvomljiva slika. Prav tako je ležal takrat v predmestnem gozdu, z vrvjo čez levo roko. Egon je pridržal dih.
Torej je bil potepuh le Sabinin oče. Takoj si je bil na jasnem, da ni bil nihče drug kakor Robert Tann tisti, ki mu je bil iz Prage poslal dvajset tisočakov. Priznati mu je moral, da zadeve ni napačno Izvedel.
Ležal je pred njim, čisto blizu njega, tisti, ki se mu ima zahvaliti za najhujše dni, ki jih je bil moral prebiti v svojem življenju. Pridušen glas se mu je izvil iz prsi in je udaril na Tannovo uho Planil je pokonci pogledal Egona v oči in ga vprašal:
»Kaj je? Ali je morda zunaj potrkalo ali pozvonilo? Preslišal sem. Nisem bil čisto tukaj s svojimi mislimi.«
»Kje si pa bil s svojimi mislimi? Morda v predmestnem gozdu, kjer je lahkomiselnež in zaljubljenec izgubil'dvajset tujih tisočakov in ki jih je bil našel potepuh, ki ni našel več poti ne naprej ne nazaj? Ali nato misliš?« je podsmehljivo za bolščal vanj Egon.
Robert Tann se je neznansko prestrašil. Takoj je razumel, da je zdaj prišel trenutek, o katerem je mislil, da mu je za zmerom prizanesen.
Kljub temu se Je pa potajil in
dejal:
»čudno govoriš, Egon. Pojdi rajši spat. Preveč si razburjen, tvoji živci so prenapeti.«
»Motiš se,« mu je zabrusil Egon in mu začel dokazovati in zatrjevati to, kar je bil pravkar odkril. Robert Tann ga je hotel prekiniti, a Egon mu ni dal spregovoriti. Razdražen je dejal:
»Kako sem mogel sploh dvomiti? Nikoli ne boš mogel popraviti, kar si mi žalega storil.« Robert Tann Je zašepetal:
»Bodi, za božjo voljo, tiho. Pomisli, da bi Sabina utegnila kaj slišati. Saj veš, da ljubi svojega očeta in ravno zdaj že dovolj trpi. Ne smemo ji še več trpljenja naložiti, In če hočeš z menoj govoriti, pojdi z menoj v mojo delovno sobo, da naju Sabina ne bo mogla slišati.«
In res sta odšla. Tann je Egona pozval, naj sede čim bliže k njemu, da bo lahko čim tiše govoril. Tann Je sklonil glavo. In kakor obtoženec je sedel pred Egonom ter odsekano in pobito pripovedoval, kako ga je po desetih izgubljenih letih v tujim gnalo v domovino k ženi in otroku. Pripovedoval je, kako je že blizu cilja izgubil pogum, da bi se kot premaganec, kot propal človek pokazal svoji ljubljeni ženi in otroku, in se Je odločil za samomor. In povedal je tudi, kako se je zgodilo zadnje, kako se Je pripetil čudež. Kajti svojo najdbo denarja je neprestano imenoval čudež. Končal je z besedami:
»In ali ni bil res čudež? Kakor da bi bil nalašč zame ležal denar pred menoj, denar, ki mi je pri-
skrbel zanesljivo rešitev lx vsega gorja?«
Proseče je pogledal Egona.
»In kaj misliš, kako mi Je bilo pri srcu, ko sem izvedel, kakšen je bil prav za prav ta čudež? Ko sem slišal, kakšno tragedijo je doživela moja ljubljena hči? Bil sem najsrečnejši človek in sem mislil, da bom s tem, da bom vrnil denar, napravil konec žalostni komediji. To je bila pa žal le velika zmota. In zdaj mi je huje pri srcu kakor takrat, ko sem se nameraval obesiti. Verjemi mi.«
»Ne morem imeti sočutja s človekom, ki mi je uničil življenjsko srečo,« ga je ostro zavrnil Egon.
»Tudi zaradi Sabine ne?« je po-prisil Tann,
»To nima nobenega opravka s Sabino,« ga je zavrnil Egon. »Kar se je bilo zgodilo, se tiče samo naju in nikogar drugega. Sabina b dala meni prav in bo svojega očeta zaničevala, kakor ga jaz zaničujem.« Tann je še bolj prebledel.
»Sabina me ljubi,« je mirno dejal. »Nekaj strašnega ji boš storil, če ji boš razkrinkr.l njenega očeta. In čemu sploh? Pred ljudmi sl popolnoma opravičen, tvoje dobro ime je neomadeževano kakor poprej,« — trpko se je nasmehnil — »kakor poprej, ko se še ni bil zgodil čudež. Kal prav za prav še hočeš?«
»Sovražim te. ker sem moral toliko trpeti zaradi tebe. Sovražim te, ker sl lagal in sleparil na moj rovaš. In ko postane Sabina moja žena, ne sme biti nobene skupnosti več med nami.« S skoraj hripavim glasom je nadaljeval: »Naknadno prideš pred sodnika, kakor zaslužiš, a Sabini bom povedal resnico. Vedeti mora, kdo je v bistvu krivec najine nesreče, da bi se bila skoraj za zmerom ločila. In če to že ve, bom od nje zahteval, da meni na Hubo zapusti svojega očeta. To naj bo tvoja kazen.«
»če to storiš, postaneš najbolj surov izmed surovih,« Je naspol kriče izdavil iz sebe Robert Tann. »Na vsem širnem svetu ne bo potlej prav nobenega hudobnejšega človeka, kakor sl ti.«
Roteče je dvignil roke:
»če imaš srce. pomisli, da bi mi s Sabino vzel naj dragocene] še ln najljubše, kar me veže na to življenje. Res je, da sem nekoč v tu-Jini na ženo in otroka že skoraj pozabil; a tam tudi živel nisem, temveč samo životaril. Ko sem se pa spet vrnil, sem šele razumel, koliko sreče in ljubezni sem bil s tem zamudil. Sabina, moja ljubljena Sabina, je moje božanstvo, če bi ukazala, naj grem še enkrat v tujino in se tam novih deset let pokorim bi takoj odšel. A ne sme me videti ponižanega! In prav zato mi je. Ne za mojo upapolno bodočnost, ne za mojo kariero. Moja žena ve vse, samo moj otrok ne sme izvedeti da je bil njen oče mož z vrvjo. Ko bi vedel, da moja Sabina tega ne bo nikoli izvedela, bi lahko to novico vsemu svetu zakričal na uho.«
Egon se je nasmehnil. Bil je trpek, rezek nasmeh, nasmeh brez usmiljenja.
»Svetu ni treba vedeti za tvoje sleparije; samo Sabina naj izve, Sabina, ki je nosila tvoje ime. Samo ona naj izve resnico, kajti nobene skupnosti ne trpim med svojo bodočo ženo in komediantom in sleparjem, kakršen si tl«
»Potlej ti bom za molk plačal najvišjo ceno, ki ti jo morem plačati. Daj mi časa, da vse uredim in neopazno bom izginil iz življenja.«
Egon je zmajal z glavo:
»To bi bilo preveč komodno zate, cena je prenizka. Kakor Izobčenec sem odšel Iz domovine, ln ker nisem Imel denarja, sem Izkoristil priložnost, ki bi me bila kmalu stala življenje. Kot brezposelni, odvisen od usmiljenja dveh ubogih žensk, sem se potikal po Barceloni in neprestano sem imel pred očmi misel, da sem Sabino za zmerom izgubil. In zato mora izvedeti, komu se moram za vse to zahvaliti.
V 24 URAH
barva, plisiia fn kemično {isti obleke, klobuke itd ftkrobi in svetlolika srajce,- ovratnike, zapestnice itd Pere. suSi. monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
Sovraži te naj tako. kakor te jaz sovražim. Kot moja žena naj nima več očeta.«
»Moja Sabina me morebiti niti sovražila ne bo.« je tiho dejal Robert Tann sam pri sebi. »A ne sme me videti tako globoko v prahu, za to gre. Njen oče sem, spoštuje me, ponosna je name, to vem. Ne bi prenesel tega, da bi me na lepem videla pred seboj tako ponižanega. če ti ni dovolj veliko plačilo moje življenje, potlej samo pomisli, kakšno bolečino boš s tem prizadejal Sabini in ravno zdaj, ko že tako in tako dovolj trpi, ker ji je otrok izginil.«
»Sabina mora izvedeti resnico!« je zakričal Egon v svojem razburjenju.
»Za božjo voljo,« ga je poprosil Tann, »Sabina bi te utegnila slišati.«
»Naj le sliši,« je odvrnil Egon, »vseeno je, če danes izve resnico ali jutri, čimprej to zadevo razčistimo, tem bolje.«
»Imej vendar usmiljenje z menoj,« je moledoval Tann, a v njegovem glasu ni bilo več upanja. Egon ga je nahrulil:
»Prosjačenja ne maram več slišati. Med nama ni nobene poravnave.«
Takrat so se vrata sunkovito odprla in pred njima je stala — Sabina.
Njen obraz je bil bel kakor kreda in v njenih očeh je vročično blestelo, ko je s trepetajočim glasom spregovorila:
»Stala sem nekaj minut pred vrati in sem vse slišala.«
Robert Tann je zlezel v dve gubi. Zdaj je pač za zmerom izgubil svojega ljubljenega otroka, zdaj se mu je bližala najtrpkejša ura njegovega življenja!
Komaj si je upal dihati. Egon ji je hitro stopil naproti in ji ponudil desnico.
»Zelo žal ml je, Sabina, da moraš tudi to bolečino pretrpeti, a moja ljubezen te bo odškodovala za izgubo tvojega očeta.«
Sabina je spregledala njegovo desnico.
»Mislim^ Egon, da me popolnoma napačno sodiš, sicer bi lahko vedel, da svojega očeta nikoli ne zatajim. Nobenega vzroka nimam zato. Kajpak sem se hudo prestrašila, ko sem slišala resnico, a oče ni storil ničesar takšnega, kar bi mu odtegnilo mojo ljubezen, človeško je njegovo dejanje popolnoma opravičljivo in odpustljivo.«
Strmo ga je pogledala:
»če bi bil tl na njegovem mestu, bi gotovo prav tako ravnal. Svojega očeta sem tako vzljubila, kakor more samo hvaležna hči ljubiti svojega očeta. Midva sva se pa kljub vsemu na srečo spet našla, zato pusti preteklost počivati in pozabi.«
Egon je s široko razprtimi očmi strmel v Sabino. Svojim ušesom ni mogel verjeti tega, kar je bil slišal.
»Premisli dobro, kaj sem pretrpel po njegovi krivdi.«
»Ponavljam, Egon, da stojim na očetovi strani, in ker midva, kakor sl mi zadnji čas pogosto zatrjeval, spadava skupaj, moraš misliti tako kakor jaz.«
Egona je ob teh besedah spet pograbila tista besnost, ki mu je že pogosto škodovala. Tista besnost, s katero je bil Sabino pahnil od sebe, ko ga je obiskala v preiskovalnem zaporu. Tista besnost, ki ga je bila pognala iz domovine.
»Se v svetem pismu stoji, da se mora žena pokoriti svojemu možu. Tvoje mesto je pri meni.« Pri teh besedah jo je trdno prijel za roko, hoteč jo potegniti k sebi. A odtegnila se mu je in stopila k svojemu očetu. Tann je bil doslej nem in sključen kakor obtoženec, ko je pa videl svojo hčer ob sebi. je s prisrčnim hvaležnim oogledom pobožal svojo Sabino. Gani en je dejal:
»Otrok moj, tega nisem zaslužil, da si tako dobra, predobra z menoj. Nobenih težav ne smeš imeti v svoji ljubezni. Ker veš za resnico in me zato ne zanlčuieš, sem neizmerno srečen, če pa Egon zahteva, da ni odslej nobene zveze več med nama, pojdi z njim, pusti me. Svetujem ti zato. ker ga ljubiš.«
»Ne! Egon mora tako misliti kakor jaz,« je vztrajala Sabina.
»Tega pa ne storim,« je poskočil Egon in v njegovih očeh se je preteče zabliskalo. »Tl pripadaš meni ln dam tl na izbiro: ali tvojega očeta zate ni več na svetu...« za trenutek je pomislil, potlej pa nadaljeval: »ali pa odidem in najini poti se za zmerom ločita.«
»Za božjo voljo!« Je vzkliknil Tann osupel Prijel je Sabino za roko ln jo hotel odvesti k Egonu. Sabina se je pa branila in Je za korak odstopila.
»Tvoja ljubezen Je spet tako majhna, Egon, tako majhna, ka-
Milo za drago
»Sovražnika morimo uničiti a njegovim lastnim orožjem!«
»Že, že, tcda kako boste pičili oso ali komarja?«
Uganil je
»Ali veš, kaj ml je včeraj Mira odgovorila na mojo ženitveno ponudbo?«
»Ne.«
»Vraga, kako si mogel to tako hitro uganiti?«
Vzgoja
Oče: »Gotovo si tl. Peter, naučil papigo teh grdih izrazov!«
Peter: »Ne, oče, zmerom sem ji pripovedoval tisto, česar ne sme govoriti.«
Prirodopis
Mala Minka je na počitnicah pri svoji babici. Na velikem babičinem vrtu prvič v svojem mladem življenju zagleda pava. Vsa razburjena priteče v hišo:
»Babica, pojdi hitro ln poglej, neka Kokoš se je razcvetela!«
Stenografi!*
»AH znate stenografijo?«
»Znam. toda samo govoriti n« pa pisati.«
Doalovn«
Vlak a* ustavi na majhni postaji Bogu za hrbtom. Ia nekega okna pomoli glavo zdolgočasen potnik ln pokliče fantiča, ki stoji ob progi:
ANEKDOTE
»Pobič, pridi sem. Tu imaš deset dinarjev, kupi mi žemljo s slanino, eno kupi sebi ostalih šest dinarjev ml pa prinesi nazaj I«
Ko se je vlak že premikal, priteče fantiče'- upehan in pomoli potniku osem dinarjev, rekoč: »Imeli so samo eno žemljo!«
Vprašanje ln odgovor »Kaj je menica?«
»Menica je kos papirja, na katerem Je podpisan en modrijan in — po navadi — dva bedaka!«
Iz otroških ost »Očka, zakaj si pa Indijanci mažejo obraz z barvami?«
»Preden gredo v boj, si ga nama* žejo. da se jih sovražnik bolj boji.«
Drugi dan priteče mali ves razburjen v očetovo sobo: »Očka, pazi se. mama gre v boji«
Pri izpit«
Kandidat stoji pred izpitno komisijo. Na prvi pogled ae vidi. da je čisto nepripravljen, da ga pa profesor
vendar hoče potegniti lz zadrege. Vendar kandidat ne zna odgovoriti prav na nobeno še tako preprosto vprašanje. Profesor že ne ve več, kaj naj bi ga vprašal. Naposled se spomni:
»Povejte nam, kdo Je odkril Ameriko?«
Molk.
»Ne veste, kdo je odkril Ameriko?«
»Prosim, ne.«
»Krištof Kolumb,« razjarjeno zakriči profesor, ko mu je potrpljenje naposled pošlo.
Kandidat se obrne in krene proti vratom.
»Hej. počakajte, izpit še ni končan!« se razburi profesor,
»Ali niste, gospod profesor, že poklicali drugega?« se čudi kandidat.
Gaskonjčev dovtip
Nekega dne so Gaskonjcu ukradli konja. Takoj je dal razglasiti po vsem mestu: »Ce mi tat takoj ne vrne konja, bom storil tisto, kar je storil moj oče v takšnih okoliščinah.«
Prestrašeni tat je res pripeljal konja v krčmo, kjer je sedel Gaskonjec.
»In kaj je storil vaš oče, ko so mu ukradli konja?« je radovedno vprašal Gaskonjca.
»Eh, vraga, kaj neki je mogel storiti, ko ni imel konja? Odšel je peš!« se odreže prebrisani Gaskonjec.
Pripovedka za otroke XXI. stoletja
»...2ivel Je grof, ki je bil tako bogat. da je Imel polno omaro nakaznic aa živila...«
Posebno pazite kaj bolnik pije!
Pitje ni le 7a zdravega Človeka zelo važno, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejše od hrane!
Zato pijte Vi in VaS bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srd
P atpektt ln vsa potrebna navodila soSIJt srat-s in i »eseiiem
Uprava zdravilnega kofialiSta
SLATINA RADENCE
kor je že nekoč bila. Premisli, kaf govoriš, premisli v miru, preden naju znova pahneš v nesrečo.«
Srd nad tem, da je zadel na odpor, ki ga ni pričakoval, se je polastil Egona.
»Nimam kaj premišljevati Tl izberi med menoj in svojim očetom.« Tann je poprosil svojo hčer, naj svoje sreče nikar ne stavi na kocko, a Sabina je trepetaje odgovorila:
»Nikoli ne bi mogla biti srečna ob Egonu, če bi bila pri njem na rovaš tvoje in materine sreče. Kajti mati bo zmerom in povsod s teboj. Ostati hočem pri svojih starših.«
»če je tako, potlej takoj odidem, niti minuto nočem več ostati tukaj. Kje v Berlinu stanujem, veš. Se dva dni ostanem tam, preden odpotujem, če se boš premislila, me lahko poiščeš.«
Molče je odšel v tujsko sobo. Zbral je svoje stvari in takoj nato brez slovesa zapustil Tannovo hišo.
Ko je bil na ulici, se je še ozrl, če se morda Sabina ni premislila in bo pritekla za njim. Zaman. Ulica je bila popolnoma prazna in okna Tannove hiše so bila zastrta.
Sele ko je bil v vlaku ln je ▼ istem kupeju sedela neka gospa s svojim malčkom, se je spomnil male Lotice. Prestrašil se je. Na otroka je bil že čisto pozabil. Njegov doživljaj mu je bil preveč važen. Niti besedice ni bil spregovoril več o tem s Sabino, niti besedice tolažbe ji ni bil Izrekel pri odhodu.
A potlej se je spet spomnil Roberta Tanna in spet se ga je polotila jeza. Vse se mu je zdelo neznatno proti temu, kar mu je bil storil ta mož. Ce je storil to namenoma ali ne, to mu je bilo vseeno. In če Sabina ne pride za njim in ga ne poprosi, potlej so njegov« najlepše sanje splavale po vodil
XXXIX.
Mala Lotica je v Loninem stanovanju tisto Jutro spala do devet« ure zjutraj.
»Zakaj ne greš na delo?« jo !• vprašala Uza Webrova, ko je Lona po zajtrku obsedela za mizo.
»Zato, ker hočem Lotico obvarovati tvojih zaušnic.«
»No, meni je prav, če sl lahke-privoščiš razkošje nekaj dni dopusta zaradi tako nepomembne reči. Sicer pa otroka čez tri ali štiri dni odpeljem In potlej ne veš, kako sa JI bo godilo.«
»Ali hočeš s tem reči, da se otroku tam, kamor ga misliš peljati, ne bo dobro godilo?«
Ilza je malomarno zmignila I rameni:
»Kaj vem | Sicer ti mora biti pa to prav tako vseeno kakor meni. Saj je umirajoči grof ni tebi zaupal, temveč manekenki« Spet je hotela s preizkušenimi besedami Loni zbuditi sovraštvo do manekenke. Naposled je odšla, češ da Ima v mestu nekaj opravkov.
Lona je bila vesela, da se Je Je iznebila, kajti svoje »nove prijateljice« je Imela že več ko dovolj. Preden je pa odšla, je Iiza Loni zabičala, da otroka ne sme nihče slišati ali videti, ker bi to utegnilo Imeti zanju neugodne posledice.
Ko se je mala Lotica prebudila, je hotela spet k starim staršem ln Lona Jo je komaj potolažila m pregovorila, češ da prideta dedek in babica sama ponjo. Potlej io je Lona umila, oblekla m počesala in ji pripravila zajtrk. Vmes sta prijateljsko čebljali. Mala Lotica je namreč pri sleherni priložnosti omenila novo mamico, pripovedovala je, kako jo obleče počeše in tako dalje. Naposled jo Je Lona vprašala, ali je nova mamica dobra z njo.
Otrokov obrazek se Je razjasnil:
»Oh, ln še kakol Vse stori, kar hočem, in pogosto me poljublja in ljubkuje in se Igra z menoj, zelo rada jo Imam.«
Dal/e pnhodnlll
KtRMAN
MAJDIN-1-NAfTUN
A6ADAN
OAMMAN
TANNUM
PETROLEJSKA POLJA i CLVOVOO
OHARKOV
o iwow
^DROHOBIČ
.BUDAPtST
KKASNO&Alf
OROZNij
Imaikop
TUAPit
PLOISTI'
BUKARfST,
GIUROIU
itfiiniAiUA
BEOGRAD
BATUM
ISTAMBUCi
O ANKAM
OTtHfcRA«
oMOSUL
KtRMAN
iKIRKUK
IhIKIN
BAGDAD
TKI POLI
MAJDIN-1-NAfTUN
BE1RUT
A6A0AM
HAIFA L ' )
BLMGA2I
TOBRUK
MUAftORlA
OAMMAN
TANNUM
današnjih dneh odlično strateško oporišče na poti v Indijo in kajpak kot nahajališče surovega olja. Danes tam načrpajo poldrugi milijon surovega olja na leto in ga kar na licu mesta v sodobnih čistilnicah predelajo. Vrelci pa niso, kakor bi kdo mislil, last angleških družb, ampak v glavnem ameriških: Standard ol Calilomi,a in Texas Corporation,
Petrolejske vrelce, ki leže nasproti Bahreinskih otokov v Saudpvi arabski pokrajini
El Hasi,
izkorišča neka podružnica Californije, Calilornia Arabian Standard Oil Com-pany. Toda težavne prometne razmere ovirajo napredek. Pred kratkim so pa
od Dammana (kraja, ki ga v navadnih zemljevidih zaman iščete) do petrolejskega pristanišča Ras Tannure ob Iranskem zalivu napeljali cevi. Londonska revija Economist poroča, da so lani načrpali le 600.000 ton, drži pa tudi, da vsega ozemlja še niso raziskali. Družba Standard je vsekako pridobila obsežne koncesije in je očitno prepričana, da je ozemlje bogato s petrolejem.
Anglo-lranian-Oil-Cornpany srečamo spet v podobi njene podružnice Ku-wait OH Company v arabski kneževini
Kuwaitu
(ali Koweitu), ki je prav tako pod britanskim protektoratom in leži severozahodno od Iranskega zaliva.
DAHAMUSCA PETROLEJA
O količini produkcije manjka podatkov; te vrelce so namreč šele načeli. Na nova najdišča so zadeli tudi v
Turčiji
in tako se je še ta država priključila krogu »petrolejskih« dežel. Mnogih petrolejskih polj na Srednjem vzhodu še niso povsem točno določili, zmogljivost do zdaj znanih pa že zdaj dosega 20 milijonov ton. Še pri drugih bi mogli začeti vrtanje in izkoriščanje, a so morali to zaradi pomanjkanja dobrih prevoznih sredstev opustiti.
Manj znano je, kakor poudarja Economist, da je tudi
Egipt
postal »petrolejska« dežela s kar veliko zmogljivostjo. Ležišča izkorišča Anglo-Egyptian-Oiliields Company, ki pripada Shellovemu trustu. V poslednjem letu so sicer načrpali le 600.000 ton, računajo pa, da bo produkcija prav kmalu mogla kriti domače potrebe.
Nadzorstvo poti Aden-Rdeče morje Suez-Bližnji vzhod (vzhodno Sredozemlje) bo torej, kakor svareče pripominja angleška gospodarska revija, v nadaljnjih vojnih fazah usodnega pomena. In bitka za Grčijo, katere dosedanji potek je upe držav osi razočaral — je prav tako kakor boj za Egipt — samo epizoda (čeprav ne nepomembna) v borbi za mnogo daljnosežnejše cilje — cilje, za katerih dosego bi državama osi utegnila biti posest petrolejskih vrelcev na Bližnjem vzhodu neobhodno potrebna.
Volksstimme, Bazel
Begunec Ridž - Smigli
Časopisje jc poročalo, da je poljski maršal Ridž-Smigli zbežal iz romunskega ujetništva.
Kot mlad študent umetnostne akademije se je Edvard Ridž 1. 1912. udeležil nekega slikarskega natečaja s sliko »Na begu«. Upodobil je poljskega revolucionarja iz leta 1830., ki se nevarno ranjen plazi čez mejo svoje poljske domovine, da ubeži pred carsko policijo. Za sliko je Edvard Ridž dobil nagrado.
Ali je mladi slikar takrat pač slutil, da se bo ideja, ki jo je ovekovečil na platnu, uresničila tudi pri njem samem? Saj tedaj niti slutil ni, da bo kdaj igral važno vlogo v poljski zgodovini. Nekoč se je sporekel z nekim ruskim uradnikom; od tistega trenutka se ni mladi mož nič več ukvarjal z umetnostjo, temveč se je ves posvetil samo boju za osvoboditev svofe domovine izpod carskega jarma. Pridružil se je legionarskemu gibanju Pilsud-6kega in kaj hitro uveljavil svoje organizatorske sposobnosti. V svetovni vojni si je vzdel ime Smigli (Drzni); medtem ko je Pilsudski ždel v trdnjavski ječi v Magdeburgu, kamor so ga Nemci zaprli, je njegov prijatelj neutrudljivo organiziral legije in pripravljal narod na vstajenje Poljske.
V	bojih proti boljše vikom • je mlada poljska država prebila, svoj ouujeni
krst. Ridž-Smigli se je boril svoje legionarske armade in
na čelu pomagal
1. 1920. generalu Weygandu ustvariti »čudež na Visli«.
Se pred smrtjo Pilsudskcga je Ridž-Smigli veljal za njegovega naslednika. Temperamentni in silno slavohlepni mož je kaj hitro postal absoluten gospodar v svoji domovini. Navznotraj je bil na strani aristokracije, nacionalistov in antisemitov; navzven se je pa kmalu po Hitlerjevem prihodu na oblast skušal nasloniti na Nemčijo.
J j V >s ■,'	'i j + ‘ s .. w a »a
Via to M IM l&Ji S'til It i.'t V t.mi/4 RO.
f/jtss >».. w/« <
•	A f > • 1- m I #. r/ n & f
jr /•(,./	1	) f R
Toda-bilo je že preoozno Zanemarjena oborožba se ni dala več nadomestiti. Ko so se v septembru 1939. poljsko armade zaman postavljale nemškim -irfotorizirahim oddelkom po robu. ko so hrabri konjiški polki brez upa v zmagy. tvegali spopade z oklepnimi divizijami in letalskimi eskadrami, so ljudje začeli dvomiti, ali je bil Ridž-Smigli res »močni mož«, kakor se je tako rad hvalil. Takrat šele so se Poljakom začele oči odpirati, da je maršal uporabljal svojo moč v glavnem le preti svojim notranjim nasprotnikom: proti kmetski stranki, proti libe-ralom in socialistom. Zakaj je Poljska tako zanemarila letalsko oborožbo? Zakaj poljska vojska ni dobila orožja, ki ga je tako nujno potrebovala?
Ob polomu Poljske Je generali-simus poražene armade zbežal čez romunsko mejo. Vojaki in častniki, ki jih Je srečal na poti v izgnanstvo, ga niso po-
Med anarhijo in diktaturo
V	Jugoslaviji imamo malo politične literature, tako v izvirniku kakor v prevodu. V tujini je pa zanimanje za politična vprašanja zelo veliko, poseb-no v anglosaških deželah. Skoraj ne mine teden, ne da bi izšla kakšna knjiga o perečih problemih političnega in socialnega življenja.
Eno izmed teh knjig je napisal ox-fordski vseueiliški profesor R. H. S. Crossman. Imenuje se »Med anarhijo in diktaturo«. Knjiga je izšla lani v
zdravili, ampak so se obrnili proč in zaničljivo izpljunili. V kraju, kjer ga je romunska vlada internirala, je izvedel, da mu je začasna poljska vlada, ki se je sestavila v Parizu vzela naslov generalisima Poljski patrioti v izgnanstvu so astro napadali bivšega narodnega junaka, In mu dali na znanje, da tudi v povojni Poljski zanj ne bo več prostora.
Tako se utegne zgoditi, da bo Edvard Ridž-Smigli, tudi če se srečno reši na begu iz Romunije, obsojen na to, da bo ostal večen begunec. Dogodki zadnjih mesecev so nesrečnega politika hudo postarali. V izgnanstvu je bil spet segel po čopiču in se vrnil k slikarstvu. Ali naj to pomeni, da je dokončno dal slovo politiki?
(Po članku F. Lefevra v turiškem listu Dio Tat)
izvirniku, zdaj je pa prevedena tudi v hrvaščino.
Pisec knjige razpravlja o političnih idejah od Machiavellija do današnjih dni. Najprej nam na kratko popisuje značaj fevdalne družbe, potem pa prehaja k ustanoviteljema modeme politične misli Machiavelliju v Italiji in Hobbesu na Angleškem. Toda Crossman ne pozablja, da so ideje zmerom v zvezi z dejstvi, zato nam prav tako predočuje tudi politično prakso in njeno reagiranje na ideje velikih mislecev. S tega vidika je n. pr. zelo zanimiv oris francoske revolucije. Naj-večjo pozornost pa posveča pisec liberalizmu in nacionalizmu; problem obdeluje posebej glede Amerike, posebej glede Anglije in posebej glede ostale Evrope. Socializmu in ruski revoluciji je avtor dal mesto ki jima gre po njunem pomenu, novejše dogodke (Zvezo narodov, fašizem, nacizem itd.) pa* slika še posebno originalno.
Čeprav pisec niti za trenutek ne zapušča znanstvene c*-*   »o daj a svoje
misli tako razum1	bo	knjiso	s
pridom bral vsakdo, u^or se zanima za danešnje politično dogajanje. In kdo se za to ne zanima?
Crossmanovo knjigo je pod naslovom »Izmedju anarhije i diktatura« izdala zagrebška založba »Orbis« (Ma-sarykova 15), dobi se pa tudi v vsaki boljši knjigami v Sloveniji.
Petrolej na Bližnjem vzhodu
Namesto uvoda:
Glasilo ruske vojske Krasna-ja Zvjezda razpravlja o položaju vojskujočih se držav glede na preskrbo s tekočim gorivom. List ugotavlja, da nobena voj-, skujora se velesila ne pridobi sama zadosti petroleja. Anglija je 26,0 odvisna od prevoza p3t oleja po morju. Mnoge angleške petrolejske ladje, poškodovane v pomorski vojni, so že popravljene in zalaganje Anglije s petrolejem nikakor ni prenehalo. Nemčija si pomaga s produciranjem umetnega bencina, delno pa tudi z zalogami, ki jih je dobila v zasedenih deželah. Težavnejši je problem za Italijo. Vzhodne Afrike Italija skoraj sploh ne more zalagati s petrolejem, ker obvladujejo Angleži vse prometne zveze. Italija sama je pa navezana v glavnem na dobave iz Romunije. Oskrba s tekočim gorivom bo postala še važnejši problem, če se bodo vojne operacije razširile. Prav zato so bencinska skladišča, rafinerije itd. najvažnejši cilji angleških letalskih napadov. Čim del je bo vojna trajala, tem večje bodo postale vojaške operacije in tem težavnejša bo preskrba s petrolejem.
Jutro, 29. dec.
Xdor je že pozabil ali pa prezrl, ga bodo vojni dogodki v vzhodnem delu Sredozemskega morja spomnili, da je vojna 1939/40 nadaljevanje ali pa nova izdaja vojne leta 1914,
Vse bolj sili danes v ospredje strateški cilj vivS ( ! ■?:'■■ti] e, tisti cilj, ki je tnnogo pripomogel, da je leta 1914. počila vojna.
Ta cilj je bil Perzijski (Iranski) /idliv.
Stara 'SL ivC- i ekspanzijska črta — bagdadska železnica — katere poslednji del so sicer šele pred kratkim dogradili, dobiva vnovič pomen glavne proge, za kakršne se bijejo krvavi boji. Pokazalo se je, da je vera pokojnega Nevilla Chamberlaina in njegovega krožka, da se bo /	eks-
panzija ustavila na neki točki, ki jo bo Velika Britanija določila, zgolj iluzija; KV- O 1 \ rj.'£ >v\ fUftfVTKt VO J,;	r'4	V 'V * ’	■	!!	*■
1 ;	Kdor količkaj pozna zgodo-
vino, t . Ci: i < pojem geopoli-tičnost in gospodarsko-imperialistične gonilne sile, se tej veri pač ne bo vdajal.
To, kar zdaj doživljamo, so v nekem pogledu le nekakšni boji pred-straž. Grčija, Turčija, Sirija, Palestina in Egipt niso nič drugega ko vrata in zapah do dragocenega, neogibno potrebnega zaklada: do petroleja. Kakor vsaka enostranost, bi bilo kajpak napak, če bi o sedanji vojni dejali, da se bije za petrolej; bije se za mnogo več. Zlata resnica jc pa, da vojna ladja, ki ne pluje po »petrolejskih valovih«, nima dosti nad, da priplove v pristanišče zmage.
Predeli okoli Iranskega zaliva se pač smejo nadejati, da bodo v nekaj letih postali glavni izviri petroleja in njegovih produktov.
Iran (Perzija)
najstarejša in najpomembnejša izmed vzhodnih dežel, ki dajejo petrolej, je
v poslednjih dveh letih načrpal več ko 10 milijonov ton nafte in zavzema s tem v svetovni produkciji četrto mesto. Za južnoiranska petrolejska polja ima koncesijo in jih izkorišča Anglo-lranian-Oil-Compan y (prej An-glo-Persian), družba, pri kateri ima angleška vlada precej besede. Rezervni vrelci, ki jih še niso načeli, so ogromni. Količina, ki jo danes črpajo, še zdaleč ne predstavlja skrajnih mej zmogljivosti. Surovo olje teče po petrolejskih vodih v Abadan ob Iranskem zalivu, kjer imajo najzmogljivejše čistilnice na svetu.
Arabski kraljevini Traku pripadajoče petrolejske vrelce
v Mosulu
izkoriščajo vzajemno družbe Royal Dutsch-Shell, Anglo-Iranan in skupine ameriške družbe Standard-Oita. Petrolejski vodi, v tehniškem pogledu nekaj izrednega, se končajo v palestinski Haifi in v sirskem Tripoliju. Zmogljivost teh vodov — tripolijskega so zdaj bržčas opustili •— ne znaša več ko dva milijona ton na leto. Haifa je prav posebno važna tudi zato, ker ima velesodobno urejeno čistilnico.
V Iranskem zalivu ležeča skupina
Bahreinskih otokov
je že od leta 1923. pod britanskim protektoratom, čeprav se Iran še nikdar ni odrekel svojih pravic do njih. Nekateri naši bralci se bodo spomnili, da je iranski šah porabil priložnost, ko so otoke bombardirali letalci, da je vnovič poudaril iransko pravico do teh otokov. Otočje, nekdaj sloveče zaradi lova na bisere, je v
10
DRUŽINSKI TEDNIK
1. I. 1941,
SPISAL EDGAR VVALLACE * PREVEDEL Z. P.
10. nadaljevanje
Clifford Je prikimal.
»Saj niti sam nisem kdo ve kaj zadovoljen s seboj, da sem se dal tako poceni speljati na led,« je rekel.
»Kar se tiče MLss Brayeve, ste lahko brez skrbi. V Sunningdale sem že poslal zanesljivega človeka, ki ji bo neprestano za petami,« je pripomnil nadzornik, »Pravkar sem dobil njegovo telefonsko sporočilo, da avtomobil Mr. Nartha ni v redu; zato mu bo kajpak mnogo laže nadzorovati sleherno njeno pot.«
»Hvala Bogii!« je olajšano vzkliknil Lynne.
Potlej se je precej pomirjen vrnil v svoje stanovanje, da pripravi vse potrebno za pogon, ki ga je nameraval izvršiti prihodnjo noč.
Ob petih popoldne je telefoniral r Slaters Cottage. Joe mu je poročal:
»Pravkar sem se razgovarjal z Joano. Premisli, dekle ima bister razum! Vprašal sem, koliko let mi prisodi... no... in kaj misliš, kaj mi je odgovorila?...«
»Ne maram vedeti!« mu Je škodil Clifford v besedo. »Na moč bi me bolelo, ko bf. vedel, da se ti je morala zgolj iz vljudnosti zlagati.«
Joe si je hripavo odkašljal.
»Cuj zdaj, Joe! Govoriva resno! Obljubi mi, da boš natanko ob enajstih tukaj ie pri meni. Okoli devetih prideta dva gospoda, morda celo trije. Vsi so detektivi 8cotland-Yarda, ki jim je naročeno, da opazujejo dogajanja v Sunni-Lodgeu. Takoj, ko se bodo oglasili, se pa tl odpelji. Ali si me razumel?«
»Da veš, rekla mi Je...« je Joe vnemamo jahal svojega konjiča, in slišati je bilo, kako mu glas drhti od ganjenosti, »res mi je rekla, da ima Mabelo čisto rada, prav za prav mi je rekla, da se ji zdi, da jo ima rada...«
»Nihče ne bo te!nnoval z njo,« je rezko in nepr jazno zagodel Clifford. »Ali sl slišal, kaj sem ti rekel, zaljubljeni stari petelin?«
»Kajpak!« je trimo odgovoril Joe. »Zdai me pa še ti malce poslušaj, Cliff! Rekla je — Joano mislim — veš kako je rekla... .še nikoli nisem opazila, da bi se Ma-bela kdaj za koga tako zanimala kakor za vas..,‘ No, ali si zdaj slišal?...«
»Torej ob enajstih,« je trdovratno vztrajal Clifford pri svojem.
»Ob vsakem času... je rekla Joan...«
»Nikar več ne kliči Joane. Lahko bi kdo od služabništva, ali sam Narth ali — in to bi bilo najhujše — lahko bi ena izmed njegovih hčera uganila, kdo si...« je očitajoče in svareče hkratu menil Clifford. »To bi potlej pomenilo, da bi Mabele nikoli več ne videl. To sl zapiši za uho!«
»Saj je ne morem več klicati, ko je pa odšla v mesto. In že to, Cliff, rekla je...«
»Kaj praviš? V mesto je šla?«
Ta novica ga je silno vznemirila. Toda še preden Je utegnil Joeja vprašati kaj več, je le-ta že žlobudral dalje:
»Odšla je v mesto oblek kupovat. Ta Narth naposled vendar ni tako zloben in slab človek. Kaj praviš? Premisli, Cliff, rekel ji je, da ji
Ob zori je bila nevihta pri kraju, sneg, kakor da bi tam počivali beli od ladje ni ostalo niti trske več, labodi. Spodaj, ob skali, so se raz-sonce je rdeče in bleščeče vzhajalo prostirali prekrasni zeleni gozdovi na obzorju. In zdelo se je, kakor L. pred njimi je stala cerkev ali da bi s sončnim vzhodom prinčeva samostan, tega ni prav dobro ve-lica oživela, a oči so ostale zaprte, dela. A bilo je neko poslopje. Li-Mala vodna vila je poljubila nje- mone in pomaranče so se košatile govo visoko, lepo čelo in je pogla- v vrtovih in pred vrati so rasla dila njegove mokre lase s čela. velika palmova drevesa. Morje se Zdelo se ji je, kakor da bi bil po- je tukaj z majhnim zalivom -saje-doben marmornatemu kipu tam dalo v kopno zemljo. Bilo je mimo, doli v njenem majhnem vrtičku a globoko, tja do čeri, kjer je bil na dnu morja. Spet ga je poljubila beli, drobni pesek popolnoma iz-in si je zaželela, da bi oživel. pran. Tjakaj je zaplavala mala
vodna vila s svojim lepim princem, Tedaj je pred seboj zagledala položila ga je na pesek in je po-trdna tla, visoke, sinjkaste gore, skrbela, da mu je glavo obseval toki se je na njih vrhovih lesketal pel sončni svit.
Tedaj so zazvonili zvonovi v ve- se je zelo prestrašila, a le za tre-likem belem poslopju in mnogo nutek. Potlej je priklicala še druge mladih deklet je prišlo na vrt. in mala vodna vila je videla, da Mala vodna vila se je umaknila; se je lepi princ obudil v življenje zaplavala je nazaj v morje, za ne- in da se je vsem okrog sebe lju-ke visoke skale, ki so kipele iznad beznivo nasmehnil. Njej tja dol se morske površine. Obraz in prsi si je ni nasmehnil, saj tudi vedel ni, pokrila z morsko peno. da je ne bi da ga Je bila ona rešila. Zelo je mogel nihče spoznati. Potlej je bila potrta, in ko so njenega princa opazovala, kdo se bo približal .nla- odvedli v veliko belo poslopje, se demu princu.	je vsa žalostna potopila v morje
Ni dolgo trajalo, da je prišlo k in se je vrnila domov, v grad svo-čeri mlado dekle. Zdelo se je, da jega očeta.	Dalje prihodnjič.
n> n
.0 R A VA
N a j I e p ša voščila za vse dobro in lepo v NOVEM LETU pošilja svojim cenjenim odjemalcem in zastopnikom. Hvala za zaupanje in naklonjenost
Vsem svojim zavarovancem, prijateljem in sotrudnikom želi v Novem letu mnogo sreče in zadovoljstva
Allilki je prava zavarovalnica malega človeka MARIBOR, Sodna ulica 1, v lastni palatl
RADIOVAL - LJUBLJANA
DALMATINOVA UL. 13, poleg hotela Štrukelj
Telefon itev. 33-63
Obleke, perilo, vetrni suknilči.
i	einl plaSči. trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi w natvečll Izberi, nalcenele
Presker
Uubl«a»a, Sv. Patra c. 14
RADIO, RAČUNSKI IN PISALNI STROJI. NALIVNA PERESA. - MEHANIČNA IN RADIO DELAVNICA
FR. P. ZAJEC
najnotejS letošnji modeli v naivečji te-Mri naprodaj po novoletno nizkih cenah
NOVA TRGOVINA
TYBSEVA (DUNAJSKA) CESTA STEV. 36
nasproti Gospodarske zveza
1ZPIUUAN OPTIK IN URAD LJUBLJANA, sedat Strltarleva ul. ®
pri traniUkanakem modo
itnomttt ottia. riiiMj.t*. m orner, uromiii. nnrrarn, M. Vinu utira n. wimt >i< mtrmne. Sum »Miiittm oitlka	tatlt
PUHASTE ODEJE • »pedalu dele, svilene iu klot odeje iz vate, perje vseh ' ■'	•••	vrst, kupite najsolidneje v trgovini SEVER, Marijin trg 1
Preciznost In kvaliteta 1 Sodobni aparat z naiponolnejšim glasom 1
Generalno zastopstvo in skladišče:
Radio Bremec, Cel/e
Zastopniki
Radio Lušicki - Maribor, Koroška 11 Radio Zupan - Mojstrana Edvard Fischbacher - Trbovlje
DRUŽINSKI TEDNIK
slalomu na Črnem vrhu. Udeležba Je lovca z 1:2, v Karlovcu Je pa zagreb-bila častna, a tekmovalci so za zače- Skl Marathon premagal domači KSU tek sezone pokazali prav dobro znanje, s 4 : 3.
Med seniorji je po hudi borbi zmagal	Prejšnji teden le imel nalvečji in
Tržičan Slavko Lukane za de:etinico najstarejši slovenski Športni klub SK
sekunde pred Jožetom Bertoncljem Ilirija svoj trideseti redni občni zbor. (Gorenjec). Pri ženskah je bila daleč Klub Je v proslavo 301etnice svojega najboljša Lojzka Pračkova (Gorenjec), obstoja izdal tiskano letno poročilo, v pri juniorjih pa član istega kluba Ivan katerem so bežno opisani vsi večji Spec,	uspehi tega vsestranskega športnega
Na sporedu so bile tudi nogometne društva, ki ima v svojih vrstah toliko tekme. V Zagrebu je gostoval madžar- državnih reprezentantov, kakor nobe-ski prvak Ferencvaros. Gradjanski je no drugo. Letno poročilo je lepo ilu-hotel svoj nedavni neuspeh v Budim- strirano in vsebinsko prav zanimivo, peštl popraviti in je zaigral z veliko Za jubilejno leto so za predsednika voljo. Gledalci so bili priča redko vnovič izvolili dr. Stanka Lapajneta, lepe igre in zaslužene zmage Zagreb- za tajnika dr, Ernesta Nagyja, za čast-čanov v razmerju 3: 1.	nega predsednika pa ing. Stanka
V	Beogradu sta se srečala v revanžni Bloudka. Občni zbor je v priznanje igri jesenska prvaka srbske in hrvat- zaslug nekatere člane imenoval za ske lige, BSK in Conoordia. Dočim je častne ustanovne člane druge je pa nedeljo prej zmagal BSK z 2 :1, je odlikoval z zlatim klubskim znakom, tokrat zmagala Conccrdia s 3 :2.	Iz Italije poročajo, da tudi tam ni-
Novi član hrvatske lige Železničar majo snega. V Cortini, prizorišču le-iz Zagreba je igral v Borovu in izgubil tošniih FIS tekem, sploh snega še vi-preti Bati « 2:6.	dgli niso in se boje, da bodo morali
Razen v Ljubljani, sta bili dve ho- Odpovedati odprtje olimpijske skakal-kejski tekmi tudi v Varaždinu in Kar- nice. Na to prireditev, ki bi morala lovcu. V Varaždinu je domače moJtvo biti 1. januarja, so povabili tudi jugo-VSK izgubilo proti Primorcu IZ Kar- slovanske skakače.
ULTR A V10LETH1 ŽARKI to vir zdravja te Iv pote. Sonflto *v denia t nulo patentirano uttraviolvtno obsevalko »ORIGINAL RI'B«, k) Vam nudi tdra\)e In lepo rjavo polt. Zahtevajte bretplaAro prefekte »Jugo patente, Ljubljana, Dvorlakova S. -- lfcVino preprodajalce.
Za slovo od starega leta
Za začetek hokejske sezone je Ilirija povabila na dvodnevno gostovanje moštvo zagrebškega Haška, Čeprav ima ta športna panoga v Ljubljani obilo pristašev, je bil obisk pičel, kar gre na račun pretirane vstopnine. Zagrebški gost je nactopU z dvema poljskima emigrantoma, ki sta predstavljala vse, kar je pri n em bilo vredno videti. Dve lastovki ša ne pomenita spomladi in tako tudi ta dva igralca nista mogla preprečiti hudega poraza. Zagrebško mcjtvo se se ni avignilo preko osnovnih pojmov., Prav posebno sq pomanjkljivi v drsanju, b.ez katerega ni hokeja. Obe tekmi so se moivU omejiti na obrambo in je bila zato igra enostranska. Edini, ki je včasih psbegnil s ploščo, je bil Poljak Hemmerling.
Ilirija še ni v krnski formi, čeprav Je v drsalnem pogledu opaziti precejšen naoredak. Zaradi podrejenosti na • sprotnika so igralci vzeli igro z lahke strani in so venomer n:padali solistično, kar je onemogočilo dvoštevil-čen izid, ki bi bil po igri upravičen. Hašk je imel vse moštvo pred svojim golem in skozi ta zid se s solističnimi potezami ni dalo priti. Kadar se je pa Ilirija poslužila kombinacijske igre, je v. elej z lahkoto beležila gol.
Ilirija je prvi dan zmagala 8:1 (2:0, 3 :1, 3 : 0), drugi dan pa 9 : 1 (4:0, 2:0, 3:1). Strelec obeh zagrebških golov je bil Potzl, ki je poleg obeh Poljakov edini pokazal nekaj več znanja.
Kljub zimski sezoni je bila prejšnjo nedeljo tudi plavalna prireditev. Nekateri člani Ilirije so nastopili v Beogradu v Krsmanovičevem bazenu. Njihov nasprotnik je bil novi ligaš Bob. Beograjčani so zmagali samo v eni točki, v vseh ostalih pa prepričevalno Ljubljančani. Končno stanje je bilo 45 : 33 točkam za Ilirijo,
V	pcameznih točkah so zmagali: 200 m prsno moški Bjelič (Bob) 3:02.4 (Ilirija je nastopila brez Cererja!), 50 m prosto moški dr. Wilfan (I) 28.2, 50 m prosto ženske Fine (I) 34, 100 m prsno ženske Werner <I) 1:39.8, 100 m hrbtno moški Pelhan (I) 1:13.6, 400 m presto moški Mibalek (I) 5:47 5, 100 m hrbtno ženske Fine (I) 1:303. 3X100 m mešano moški Ilirija 3:34.7. Prireditvi, ki je bila razprodana, je med drugimi prisostvoval tudi minister za telesno vzgojo Duš’'n Pantič.
Akademski športni klub je prejšnjo nedeljo priredil medklubske tekme v
ZA NAKUP *ll naročilo »obilno tedetanega pohištva U domačega ah ektotlčnrga furnirja t ravni alt va'oviti obliki te priporoča Krtn Fran«, pohUt.o - Vrhnika. Skladiiče v Ljubljani, Prečna n) 6. — Bralnice u orehove korenine In finega jesena stalno na ralogl.
NEKADILEC POSTANETE v treh dneh t na Sim zanesljivim m popolnoma neškodljivim sredstvom »hikotlnol« — Velika steklenica din 'IT- mala din 60’— PoSilJa po povtet Ju »Jugopatent« Ljubljana. Pvoržahova S ISčemo zastopnike
POSOJILA dajemo naSiro članom in varče valeem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 6 odstotkov Vsi varčeval.'- brezplačno tava rovani Zadruga »Moj dom« Ljubljana. Dvor Inkova S — ISčemo poverjenike
FILATELISTI POZOR! Kupujem vsakovrstne posamezne anamke kot tudi celotne »bliko po naJviSjib dnevnih cenab Istočasno nudim filatelistom znamke v serijah ali posamezno po najbolj ugodnih cenah. Poizkusite la prepričali se boste Knjigarna Janta Doltan — Ljubljana. Stritarjeva 4.
REALITETA
zavod za kupoprodajo neoremičnln je samo v Ljublianl Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-20
IZDBLUJbMO GUMBE Pobiramo spuščene pentlje na nogavicah GALANTERIJA VERDA J LlubMana. Igriška ul. 14
REVMATIZEM, iSijas. nevralgtjo zamaščenost uspeSno zdravit* i nnSiro nn*atn\ta aparatom »Vibrator« Izborer tudi za nego lepote »Jugopatent« Ljubila Dvoržakovo S. —
ISčemo zastopnike.
KAUčE,
ofomane, peresnice, žimnice, mreže, blago za žimnice in pohištvo ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem po najnižlih cenah tapetništvo F. SAJOVIC Ljubljana. Stari trč 6.
z sodobnimi TUNGSRAM KRYPTON žarnicami! Zadovoljni bodete, ker bo razsvetljava boljša, poraba toka pa manjša.
BOLJŠA LUČ, MANJŠI STROŠKI!
zs vse iivljtnje Prozorno dria-lo ‘zredno velik rezervoar črnila. 14 karatno elito pero. Najlepi* darilo ta vrt prilike. »Jugopatent« I juDlJaut, Dvor Inkova 8 - Zahtevajte eeidk. Sprejmemo ustopnike.
OKAMA MAZILO
Iv zdravilnih tri lč Čudovit osen ort ra>.b opeklinah ofiiljr-i lih voiku. •ur>b in vnel nh *d IS nest dolrnčkr« on kolne«
•	•■mo tvi»i(ča|ih m !»•• »roli na u-menu sa ras ooksne or*-,« hra-lavire.
Hom se » lekarnah
m drogerijah
:	KAVARNA PREŠEREN :
•	•
j Ljubljana, Sv. Petra nasip i j KAROL IN POLDI POLAJNAR j
PIČMAN LOVRO
podjetje za vodovodne instalacije, centralne kurjave in kleparstvo
Ljubljana, Ilirska ulica št. 15
Teletoa 29-11
Prvo jugoslovenako transportno d. d.
Ivan in Frančiška JAVORNIK
»RS AR IN PREKA JEV ALEC Ljubljana, Domobranska e. 7
Šolski drevored Podružnice:
Dolenjska pod Rakovnikom Wollova ul. 12, telefon ,27-03 Miklošičeva c. 17, telefon 31-57 C. 29. oktobra (prej Rimska) ždi vsevi svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem SREČNO NOVO LETO
trgovina s čevlji
Ljubljana, Miklošičeva c. 36 S S
Delavnica Cesta na Loko št. 20 I f
: •
I	SLAVAN RIBARIČ	{	:
:	trgovina galanterije,	;	"
;	pletenine in papirja	j	••
!	Maribor, Aleksandrova e. 59	t	:
:	•	;
••••••••••••»••••••••••••••••••••••••••••••••••o« S
IVAN AMBROŽ
strojna delavnica Ljubljana, Trnovski pristan 32
ŠTEFAN KRAUT
FRANC PIRC
CARINSKO POSREDNIŠTVO
strojno sodarstvo
RADEJ DRAGO TRGOVINA TRBOVLJE 1
LJUBLJANA, Dravlje št. 248
\	A.	KAJFEŽ
urar
f LJUBLJANA, Miklošičeva c. 14
Kolodvorska restavracija Maribor gl. kol. ALOJZ MAJCEN
»••••••••••••••••••••••••••••o•••«••••••••••••••«
j ANTON BLAZNIK j
j uoboslikarstvo in pleskarstvo j ; Ljubljana, Poljanska cesta 43 j
:	nasproti	Marijanišea	i
••H449NMMMM4NM«4M4tmM4*4«M*49NM*(*
Tvrdka JOSIP ŠOLAR
trgovina s čevlji — pudi vse vrste čevljev po zmernih cenah, t:r se p. n. odjemalcem toplo priporoča Ljubljana, Tavčarjeva ulica 6 poleg sodne palače
j	Mirno sreče polno Novo loto
!	želi in se vnadalje priporoča
i	trgovina
\ RUDOLF KOLARIČ
: BREZOVICA in DRAGOMER
Srečno in veselo novo leto vsem c. odjemalcem Selita
MILKO IN MARIJA SLAMIČ
mesarija
LJUBLJANA, Jegličeva 10
SIMON KAVČIČ
Ljubljana, Iyrševa cesta 41
Telefon 38-86 Instalacija vodovoda, plinovoda, centralne kurjave, ključavničarstvo, kleparstvo
Srečno novo leto Seli
vsem svojim odjemalcem
K. KUKEL
MODNO KROJAŠTVO MURSKA SOBOTA
PREDILNICA STERILIZIRANE ŽIME
Vsem cenjenim odjemalcem želim prav srečno Novo leto!
FRANC VRHOVEC
pečarstvo < ; •
LJUBLJANA. Za Bežigradom 18
barve in laki Ljubljana, Tyrgeva cesta 14
•	Vsem cenj. odjemalcem Seli	:
| srečno in veselo Novo letol	j
?	GREBENC*
:	nakup in prodaja vreč f
i	Ljubljana. Tjršcva 36 |
RUDOLF ZCPAN
Radio-aparatl svetovnih znamk Mojstrana
; Srečno Novo leto želi vsem • ; svojim cenj. postom in od je- j S maleem ter se za nadaljnjo na- | :	klonjenost	priporoča	;
* DERŽIČ KAREL, Brežice f
I	gostilničar	in inesar	j
»•M444M44»t4444lltt44444lt*4«t»«M«M4MM«9t«-
Gradbeno podjetje FRANJO VRABL MARIBOR, Radvanjska cesta 24
: SREČNO NOVO LETO ZELI
»GROM«
‘ carinsko posredništvo in j	spedicijski	biro
L J U BL JANA
Srečno in veselo Novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in so priporoča
IVAN MEDVED
Hodarski mojster Tacen — St. Vid pri Ljubljani
Srečno Novo leto Seli vsem cenj. naročnikom
Franc Rebernik
pleskarstvo in ličarstvo
Ljubljana, Komenskega 22
Telefon 31-77
Pavel Strgulec
izdelovanje žičnih posteljnih vlog in železnih postelj
Ljubljana, Gosposvetska 13
Telefon 38-97
M. K O K L
SREČNO NOVO LETO! MANUFAKTURNA TRGOVINA
VSEM CENJENIM GOSTOM IN ODJEMALCEM želi
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
LEOPOLD ZUPANČIČ
posestnik in gostilničar Ljubljana, Jegličeva c. 15
JANKO ŠTRUBELJ
URARSTVO
trgovina ur. zlatnine, srebrnine, dvokoles, šivalnih strojev in posameznih delov
KRŠKO-SEVNICA
kemično Čiščeno po din 14'—, ‘29"— 59*—, 00' -, gosle perie, stvi In beli puh, pd konkurenčnih cenab, dobite pri Maribor, Glavni trd 24. — Vzorci brezplačno)
Posteljno perje
.^KOVINA«, družba z o. z. Trgovina z železnino, steklenino, porcelanom, laki in barvami Kranj
12 _«,«««.—...DRUŽINSKI TEDNIK	■	1.	L	1911.
Srečno in veselo ncvc let© 1941 Vam žele:
I ANTON BARTOL j
5 trgovina s kurivom in lesom j
j Ljubljana, Podniilščakova 18 j
{ FILIPIČ IVAN I l
|	lesno	strugarstvo	|
Š Ljubljana VII, Jernejeva 19 j
i
5 C H N E I D E R j
6 VEROVŠEK I
trgovina z železnino
LJUBLJANA I
GRADIDOM
si;u bna družba ss o. i. Poslov.: Ogrin Ivan // Projektira, ocenjuje posestva, izvršuje vsa v stavbno stroko spadajoča dela / Stalna zaloga cementnih cevi Ljubljana, Sokolska 15. Tel. 24-20
JOSIP OLUP star. I KBE.N0? \	.	j
.	,	,	p	.	.	•	;	h	a	mešanim	blagom	in	J
trgovina z modnim m manuiakt. | ? dei. pridelki ter parna pekarna : blagom in oblekami dom. izdelka * 1 w..i—	m—u.	_	•
LJUBLJANA, STARI TRG ST. 2 Obleke in perilo se izvršujejo tudi po meri, po najnižjih cenah
| Zalog - Dey. Marija r Polju j ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*»»»«»»«*
|	|	:	*	j	i
j Srečno in veselo Novo leto želi || PIORADONIC * *
\ Franc Praprotnik j
strojno mizarstvo	i
{ Ljubljana VII, Aleševčova 37 j • •
Cenjenim gostom želi srečno in veselo Novo leto
Hotel ..MARIBORSKI DVOR'
Auto-kleparstvo !
FRAN K0ŠNIK Ljubljana, Žibertova ulica :
(poleg DESE)
VELETRGOVINA VINA IN ŽGANJA
LJUBLJANA
MALENŠKOVA ULICA 5
Gostilna KAŽEM	i
u a Ž a b j a k »	:
je priznana	I
. po izvrstnih vinih in j
urar in trgovec z zlatnino,	sre-	|	|	izborni domači kuhinji	;
brnino	in	optičnimi	predmeti	;	$l|ltw	J
LJUBLJANA
VILHAR J.
S :
Sv. Petra cesta 36
i
•••••••••••
I 1 JOSIP REBEK I
i FANI KVEDER MARIBOR
•■•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••O*«
KLJUČAVNIČAR
LJUBLJANA
Cankarjevo nabrežje 5t. 7
Srečno Novo leto želi vsem S cenjenim naročnikom ter sc {	'priporoča
\ JANKO GALJOT I
RESTAVRATER	*
| ŠKOFJA LOKA f j
j	    s	:	.
Ljubljana, Kolodvorska 2(1	:	j	Ljubljana, Marijin trg št. 3 : f
»••••••••••••••••••••••••»•••••••••••••••••••••o«
Gostilna ..Du<>rovnik“
Satnoluk Marko
IVAN ŽELEZNIKAR
manufakturna trgovina
i i
Sreče polno novo leto 19il. Seli ! • KNJIGOVEZNICA IN GALAN- :
FRANC D0B0VICN1K : :	terijska	delavnica
CELJE
• J
; j Ljubljana, Kongresni trg 12 |
; Brivski in damski česalni salon
j GJUD Aleksander
j Ljubljana, Kongresni trg 6 i
•••••••••»•••••»•••••••••••»••••••••••••c*«*««**
j IVAN BERNIK !
tovarna rolet	-
j Ljubljana, Linhartova ul. 8 • * • >♦—>W>« j	•
S Srečno in veselo Novo leto želi |
j GERJEVIC FRANC, krojač j j	B	1{	E ž I C E
•	i
i ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
trna
i
SREČNO NOVO LETO
VSEM CENJENIM ODJEMALCEM NAŠEGA PIVA, ŠPIRITA IN KVASA ŽELI PIVOVARNA
T r f "X t<v
Karol JELOVŠEK I
L
parna opekarna in parna žaga
V R H N I K A
M
D.
D.
LJUBMANA j VINKO KETTE
•	Manufaktura in kratka roba |
i	na	debelo	j
j Pavel Hahn, Murska Sobota j
i
Srečno Novo leto želi vsem svo-
? * 1» A li WITNfRHTJ A NTKiHIll.l ~ !
NOVO LETO 1941
pekarna in slaščičarna čokolada — bonboni
keksi |
:
SREČNO IN VESELO ?
j BERLIčROK j
j mizarsko strojno podjetje { Ljubljana, Celovška e. 287 p. Št. Vid
j	Telefon 49-8:-!
S
j Več sreče v Novem letu
želi
A. & E. SKABERNEj
Srečno in veselo N<n o leto želi j
ŠAVS STANE j
Ljubljana, Tjrševa 38, Cerkvena 1	[
kemična čistilnica, pralnica, svetlolikalnica
j Srečno in veselo Novo leto seli j t Srečno Novo leto želi vsem svo- i
PARFUMERIJA STRMOLI j j J^tSSKTS*
| LJUBO ANA, Pod Trančo 1 | [	priporoča	:
TRGOVINA S ČEVLJI
I. Wagner - šolar
LJUBLJANA. Pred Škofijo »
(nasproti stolne cerkve)
A. VOLK
LJUBLJANA
VELETRGOVINA ŽITA IN MLEVSKIH IZDELKOV
S if—M—t•#»»»»»••—•>—W>W
VRHNIKA
Veselo in srečno Novo leto
želi .	:	/	\;
gradbeno podjetje ’ ’ . ‘
KAREL KAVKA
stavbenik in tesarski mojster
LJUBLJANA, Žibertova 11
Telefon 20-50
Srečno in veselo Novo leto želi vsem cenjenim strankam,
. .	znancem	in	prijateljem	.
i i VOJSKA STANE |
I !
i Ljubljana
,Da]-Dam'
i { pleskar, sobo- in črkoslikar « LJUBLJANA, GRADIŠČE 3 { j
* i
? i
:
OSVALD PENGOV *
TRGOVINA — GOSTILNA |
Ljubljana, Karlovška cesta j
Veselo in srečno novo leto 1941
želi vsem svojim cen), odjemalcem in prijateljem
: I
tvrdka
SREČNO NOVO LETO I želi vsem svojim cenjenim odjemalcem j
j Tel. 38-34 ANTON SMOLE Tel. 38-34 j
i	železolivarna	:
| PODSMREKA, p. Dobrova pri Ljubljani j
L
Lekarna Dr. Piccoli jCji&ljana
nasproti nefioftčniSu T.\irieon G
\
Medič & Zanki.
Ljubljana
Medvode
PLEŠEC IVAN
tapotnik ST. VID NAD LJUBLJANO
] SREČNO IN VESELO NOVO LETO j
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
HAFNER FRANC
tapelnlk	_
LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA ŠT. 273
•»••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a#
Srečno in veselo novo leto 191,1. želi svojim cenjenim o<ljemalcem ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
Bogataj Ivan
LJUBLJANA — Kongresni trg St 19 (poleg nunske cerkve)
VRHOVC ANTON
sploiuo krojaStvo LJUBLJANA, TyrSeva centa 121
LIKER, MALINOV SOK, BRANDY, RUM, ŽGANJE! i
f. S. JUiUas, Cd{& j
Na veliko!
Na veliko! j
Srečno in veselo novo leto želi vsem oenj. naročnikom in gostom
IVAN BRICELJ	j
pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar ter gostilničar v štopanji vasi S
na Planirju	j
Telefon 33-07 Ljubljana, Tyrševa centa 13 Telefon 33-07 j
J SREČNO NOVO LETO želi vsem cenj. odjemalcem
nianufakturna ln modna trgovina
A. PETEK, CEL»IE
PREŠERNOVA ULICA 2t
Cvetličarna SPLIT
LJUBLJANA, Frančiškanska 8 Tolefou 35-79 // Benodik Ivanka
KRAJNC FRANCE
brivski in frizerski Balon LJUBLJANA Vil, Černetova 23
Srečno in veselo Novo leto
ietlm vnem tvojim cm), naročnikom, člmuom In prijateljem
BITENC JOSIP
splošno čevljarstvo
Ljillliaa, Tjrieia 37/1 torti« Iim)
; Veselo in srečno novo leto 19.',1. želi vsem odjemalcem in prijateljem |
! FILIP IBIZaifAK |
KRZNARSTVO LJUBLJANA, KONGRESNI THO 8	i
i	|
J Srnino, uspehov polno leto 191,1. želi svojim poslovnim prijateljem j
j IVAN BRAJAN
j	CARINSKI	POSREDNIK	:
5	j
LJUBLJANA — Poslopje glnvne carinarnice	:
| :
Izdala K Bratuša, novinar
; odeovarja Huse Ker«, norlrmr: tiska	M*rlcur	d.	d	v	«a	MKarno	odgovarja	O.	Mlhalelt	-	vfl	t