Izdaju Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. B, telefon 72 082. — Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik MIlan Flerln. — Izhaja vsakega 15. v mesecu. — 2lro račun: .številka 5012-3-50. — Cena 0,50 din. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani
Leto VII. številka M Domžale. 15 oktobra 19«
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALF
Zaključki posvetovanja na republiških konferencah SZDL o ustavnih spremembah
Javna razprava v socialistični zvezi o spremembah ustave in novem volilnem sistemu še ni končana, Udeleženci razprave ^a republiški konferenci so bili mnenja. ua. še ni mogoče presoditi prave veljave predlaganih ustavnih sprememb ter Hi đ*t nih predlogov, ker se ne vc. kolike ljudi in kakšne utemeljitve stoje za kakšnim predlogom ali pripombo
V dosedanjih razpravah je bilo povedanih veliko predlogov in pripomb, tako so spremembi ustave kot tudi posameznih zakonov. Oe sodimo po doslej zbranih podatkih o javni razpravi, jo bilo največ besed izrečenih o strukturi zvezne skupščine in predlaganih spremembah. Niti enega pridržka ni bilo do predloga o popolni osamosvojitvi zbora narodov .:\ njegovi vlogi Za predlagani zbor komun zvezne skupščine pa je precej mnenj, da je temu zboru potrebno določili točne pristojnosti, predvsem pa, da njegovo ime ne ustrez.:t. Pri tem prevladuje mnenje, da naj ta zbor predstavlja občane — državljane r. vsemi njihovimi interesi, ki se ne končujejo v občini ali republiki. Torej ne gre za predstavništvo komun, temveč za predstavništvo občanov državljanov. Za (o bi bil bol i ustrezen naziv državljanski zbor, zbor dr žavljanov. zbor občanov ali družbeno-po-
,,'čnl zbor.
V razpravi o predlogu, da se v zvezni skupščini ohranijo trije zbori delovnih skupnosti, so mnenja deljena. En-del. to so zagovorniki dosedanje oblike, poudarja da je pomembno nenehno dogovarjanji' samoupravijavcev ludi v okviru federacije Zagovorniki drugega predloga, naj se v zvezni skupščini odpravijo zbori delovnih skupnosti imajo za ta predlog dve utemeljitvi, in sicer: federacija ima vedno manj pristojnosti, čemu potem ; 'vir delovne skupnosti, in pa. da mora biti skupščinski sistem enostaven in poceni Poglavitna utemeljitev tega predloga je v tem, naj se vsi interesi »rečajo na onem kraiu ter da pred avniki vseh d" ravnosti enakopravno odločajo o vseh pomembnih zadevah.
Soglasno je bil podprt predlog, da b' Vse člane zbora /vcz.nc skupščine v lih vsako četrto lete V nekaterih občinah predliea'o eelo. di bi posladki m»«<lM trah«! eelo pel let hi preprnsl<•<•; (-prlorra 'la In js|i lahke sodclovili iri petletnem n-""rtovin>" in izvaianlu načrta
Mno^i i-dele/enei rarpeave so postavila •i vpra-ania. ali ne bi volilni si«irm po
novem predlogu še '»olj zapleten kot je i)il doslej. O predlaganih kandidacijskih Konferencah SZDL obstajajo mnenja, da zapletajo kandidacijski postopek, čeprav prevladuje mišljenje, da je predlagani kandidacijski postopek resnično bolj zapleten, giojan z očmi organi-ratorjev, nič »■dj pa za posameznega volivca.
Prevladuje tudi mnenje, da je treba kandidacijski in volilni postopek urediti tako. da se bodo zbori volivcev ali zbori delov i"'"- ljudi oziroma krajevne organizacije socialistične zveze in sindikati sestajali obvezno samo enkrat v kandidacijskem po-s.opku, večkrat pa le na željo članstva. Sprejeto je bilo tudi stališče, da organizacije socialistične zveze takoj preidejo na izdelavo predlogov volilnih pravilnikov. Ti
naj bi v volilni akciji urejali vse odnose in naloge družbeno-poliličnih organizacij in občanov. Udeleženci posveta so bili mnenja, da izdelava -iravilnikov ni tako enostavna stvar kot izgleda. Lahko je namreč oblikovati načela, težje pa je ta
lačela konkretizirali v občinskih pravilnikih.
Izdelavo pravilnikov otežkoča tudi dejstvo, da še danes ne vemo ali ho uveljavljen proizvodni ali teritorialni princip volitev zborov delovnih ■ kupnosti, ne vemo,
>li bo obvezno, kot je bilo v preteklosti, pokrivanje občinskih volilnih enot z republiškimi itd  Udeleženci posvetovanja H
opozorili republiške organe, da bije dvanajsta ura Ob tem so imeli v mislih nerešena vprašanja v zvezi I volilno zakonodajo ki še ni jasna in ki v veliki meri zavira i/delavo pravilnikov.
Na kraju posvetovanja je bilo ugotovljeno naslednjo-
L Da podpiramo vlogo in položaj socialistične zveze, ki jo le-ta dobiva ob voli-'vah z danim predlogom sprememb ustave.
! Socialistična zveza mora zagotoviti, da M pred volivce pride ■ določenim načrtom dela za bodočo mandatno obdobje, ta načrt "a bi moral biti odraz kandidatov, kar bi V bistvu predstavljalo niihovo politično ■ bvc7nosl, da ga izpolnjujejo.
3. Da naj socia':slični zveza prek svojih '»'Ik delovanja formira kadrovsko krite-i'e kot osnovo za razpravo o kandidatih, jbrnem pa so občinska vodstva dolžna, da r.koi pričnejo z izdelavo pravilnikov katere Mim|a nnTi-dnvali vsem druzbeno-•'Oliirrnim organizacijam v razpravo in so-
T'asjo.
Franc Gabrovšek
Naš koncept vseljudske obrambe
(Izvleček iz izvajanj Staneta Kavčiča)
■»Naša ljudska in vsenarodna obramba mora sloneti na nepremagljivi sili naše revolucije in našega družbenemu sistema. Samo na teh elementarnih silah slovenskega naroda in vseh narodo\ Jugoslavije, na tej visoki družbeni in socialistični zavesti lahko sloni in mori. sloneti tudi naša suverenost.
Jugoslovanska armada mora biti torej tudi vključena v tako koncepcijo naš. narodne obrambe: mora upoštevati njena osnovna izhodišča in sicei z namenom, da bi bilo njeno čimbolj uspešno Strokovno in operativno orodje, ne pa začetek in konec naših narodnoobramb-nih priprav, sposobnosti in udarne moči. Se naprej moramo razvijati in v duhu sodobnih spoznanj dopolnjevati naš i narodnoobrambno doktrino. Mi ne govorimo o vojni. V tako pojmovanen-vseljudskem odporu in obrambi, kot ju je potrebno tako pojmovati in utrjevati pri nas. nam zveni beseda voini celo nekoliko preveč profesionalno preveč ozko. Zato torej mislimo in se pripravljamo na vsenarodni in vseljud-ski odpor zoper agresorja, če bi se kda, pojavil. Pod obrambo in odporom pojmujemo vse možne oblike v :>dvisnn«ti ..d položaja, odnosa sil in razmer, v ka-ierih bi se morebiti znašli. Računati moramo tudi z najin/.! W5narWfBi variantami. Ne smemo postati plen te nli one strateške nevarnosti oziromn pozicijske prednosti. Kol doslednemu boren Za izvenblnkovsko ureanie odnose \ med državami in narodi so v vojnn-političnem pr>o,ledu naši zavezniki vs; tisti ljudje širom veta. ki =o bore 2 mir. za spoštovan 'n d'žavne suverene sti in nar^^nn ne'>d vidnost i pttA vmeŠMvan'u v notranje zadev« drugih flrf»V orotl v-akršn1 agresiji liri e>rwi«-.>eiii NoSi zavezniki so vsi tisti ki ž"1'- mednarodni' -.pore in nesponmi-me reševati na miroljuben in enakopraven način.-
»»Krepiti zavest in spoznanje, da je ogromen del obrambnih priprav neposredno na ramah samoupravnih organov in da je le-on enakovreden partner vsemu tistemu, kar dela JA kot osnovno strokovno, materialno in operativno jedro nase obrambe. V tem smislu, je važno, krepiti zavest in delati tako, da
se bo čimbolj zmanjševala razlika med vojakom in civilistom, seveda ne tako, da bi civiliste spravili v kasarno ali pa vojake v demokracijo, ampak tako, da vsakdo na svoj način na svojem mestu da svoj prispevek k skupni obrambi, ki počiva na političnih, moralnih, fizičnih in umskih silah delovnega ljudstva.-
Pripravljamo dolgoročni taliti razvojni program
V letošnjem letu je slovenski izvršni svet dal pobudo za izdelavo program.i dolgoročnega gospodarskega in družbenega razvoja Slovenije. Glede te pobude nismo prvi v državi. Tudi druge naše republike co se lotile svojih dolgoročnih načrtov, vondar "bolj na osnov! razvoja posameznih gospodarskih panog (Hrvatska jo na primer razvila močno petro-kemijo in organ--k^-kemično industrijo — 1NA in OKI. coleg tega ima velike ladjedelnice ter kmetijsko' industrijske kombinate. Srbija ima utrjeno in razvejano avtomobilsko :ndustri.jo. nožnem z agrokombinati. Bosna ima v oliko železarne ild.). Slovenski koncept pa je ob^čneiši in zahtevnejši. Ob-<-nom. ko si želimo postaviti močno in •labilno gefpc.dnrs'"o. prilagojeno našim posebnostim in zmotnostim, želimo tudi organizirano in zavestno pristopiti k oblikovanju slovenskoga družbenega živlien'i m. višji, popolne iši in skladnejši ravni. To je vsekakor ve'ikanska naloga, i'ilero obsežnosti se v sedanjem trenutku koma.' zavedamo. Bol j .s? zoved-imo potrebe di. se nalog" lotimo Ta zavest pa prihaja iz takihlo dejstev:
1. Slovenci imamo med .Jugo-clnvani naj-dališo delovno tr;.diciio. Ko je pred sto-dvaiselirm leti pridrvela v našo kraje železnica, io v silovitem sunku razdrla tedanji družb-'no-aospodarski sestav, V katerem so prevladovali kmetje, ki pa so se že ukvarjali s prevozništvom, ogliar-stvom. glnž.ularstvom. fužinarstvom ipd. Tedanja generacija se je navzela Indli-striisk'? miselnosti in jo učinkovito orodni'i pifl^rln :;m rodovom Dolcvno tred'cijo in iofVisiri-sko m'selnost na jc treba organizirano usmeriti v na'donosnejša področja gospodarstva, ne pa, da se neurejeno razliva.
2. Slovene' živimo na močno izoostav-l;»n»m v*r\\ '»tvsncm, gospndarskem, političnem   in   ie-.'ikovnem   položaju Evropo.
7,oml"-nsnn loga ie enkratna. Na razpo-'ago I »ramo ravnine, planino in morje, i^ospod^rtkn "lednno smo med zahodnimi in vzhodnimi gospodarskimi grunaciianv. nhon^m pa n> ozemlju, preko kateregn ro*"kaio pomembno l^'a^ko, železniško in c-stne tran-"'fnp noti. Prav pri nas JC turli f'd'nn oVrnmki stičišče treh velikih iezi-Irevnih kllltumih in nolitienih grupacij: »lovansko. romansk-1 in germanske, pri čern-r *»n »eveda zadnji dve. po naravnem •>ikn»"t vačtan in močne išoga. nasilno|ftt, "7p"nd: sv" o lot»e in zaradi svoje majhno-s*i smo b!" torej vedno iznostnvl ieni raznim Poli';i"nim pritiskom ter težnjam no TNorirei^niu nnšogn n»»ml'R in našega živila n"reba i« toroi. da. iskorisHmo prednosti. k: n--ni ;ih daic naš zemljepisni polo-žai in da se zn->mo obenem tuđi vsem nega'ivnim po-l-ilicam. ki nam jih ta isti peloža i povzroča, upreti.
Iz teh dveh najosnovnejših in na joči'-nejših grup dejstev izhaja vsa obsežnost
zastavljene naloge. Dodajmo še to. da smo člani jugoslovanske države in da jo edina možnost za nas, da to tudi ostanemo, (kljub vsem domišljijam zagretih glav tod in onstran meje o nekakšni samostojni in neodvisni Sloveniji). Zraven dodajmo tudi, da je naša družba zgrajena na samoupravnem načelu, ki je za nas vse aksiom, pa imamo zgrajen tako rekoč celoten okvir, v katerega smo postavljeni in v katerem lahko uresničimo svoje interese.
Pojdimo zdaj od splošnega k podrobnejšemu obravnavanju postavljene zasnove našega družbeno-gospodarskcga razvoja in se vprašajmo: kaj vse bi morali urediti in kako?! Predvsem nam mora biti jasno, da naša ekonomska politika ne bo smela biti zaprta vase, temveč spejcmljiva za vse pozitivne vplive, zlasti tehnične in gospodarsko. Premajhni smo, da bi se lahko zapirali vase.
Določeno prednost za uvajanje pozitivnih vplivov v naše gospodarstvo, lahko rečemo, vsekakor imamo. Ta prednost je zlasti v ljudeh, za katere lahko trdimo, da so se v tisočletni borbi za svoj obstanek karakterno prevzgojili, se naučili sprejemati novitete, postuli so iznajdljivi in prilagodljivi, osvojili so talent za učenje tujih jezikov, inp. To prednost bo potrebno izkoristiti v treh smereh. Predvsem bo nujno V bodoče šolati mlado generacijo po talentirannsti in po nagibih ter ne po materialnih možnostih kot doslej, ko je mi primer, med študenti ljubljanske univerze več kot dve tretjini Ljubljančanov. Mislili bo treba tudi na spremembo našega obveznega šolania in — čeprav v podaljšani obliki — nuditi mladi generaciji tudi znanje iz temeljnih poklicnih usmeritev. Jasno ie namreč, da sedanje osemletke vzgojijo 1<! nekvalificirane ljudi, ki jih naše gospodarstvo vse mani potrebuje. Kot tretje, vendar pa enako važno, pa je, da moramo poskrbeti, da bo sleherni naš človek lahko našel sebi primerno zaposlitev v domovini. Premalo nas je. da bi lahko dopuščali, da odhai.'i naša najboljša, nnivitalnejša delovna sila v tujino In ji daje na razpolago svoje roko in glave, naša družba pa je to delovno silo vzgojila in Izšolala — obenem pa io tudi potrebuje Na raznolago so ml le malce zastareli podatki, ki pa so ki juh tomu dovoli zgovorni: pred desetimi loti je na ekonomski fakulteti v T.iubliani volial on izšolan študent družbo 6.000.000 S din Kje pa so še stroški za osnovno in srodn Ifl izobrazbo! Gotovo je. da so zda i stroški še večji in da smo prerevni. da bi lahko s tako prakso nadaljevali. Poleg tega na že od leta 1848 daje naš narod krvni davek svetu in je že okrog 400.000 Slovencev v tujini, to pa pomeni četrtino prebivalstvi naše republike. Vsekakor preveč, da bi lahko na isti način nadaljevali.
Važno je tudi omeniti, da se slovenski narod vse bolj stara. Vse več je ljudi starih nad šestdeset let, vse več imamo upo-
kojencev in vse večja in daljša je doba ljudi, ki se šolajo. Lahko rečemo, da šoia prej kot v petindvajsetih letih ne more izšolati človeka in da je spričo tega prav tako izredno važno, da znamo generacijo, ki prihaja, tudi prav usmeriti, saj Se kasneje človeka le težko preusmerja v druj poklic.
Naslednje važno področje je vprašanje kapitala (denarnih sredstev za uresničitev našega dru/b?no-gospodnrskega načrta* Preveč boriti že itak nismo poleg tega p» je v našem samoupravnem sistemu in ve* ItlCljjka politika prepuščena podjetjem, kar vpiiva na določeno razpuščenost i" neorganiziranost gospodarskega in družbenega razvoja. Mnoge tovarne smo zgradili ne da bi se kaj dosti spraševali, če so rentabilne tudi z družbenega vidika. In tako nastajajo nesoglasja med investicijskimi in drugimi cilji, pa četudi omenimo tako »nebistvena« elemente, kot je vprašanje varstva narave: čistoče zraka, vode, vprašanje hrupa, urejenosti transporta zaposlenih, rekreacije, optimalnega bivanja itd Samo pomislimo, koliko samoupravnih institucij v našem decentraliziranem sistemi' prepričuie druga drugo glede nakazanih vprašanj, kdo da ima prav. In prepričevanje ter dogovarjanj« sta v našem sistem" edini alternativi.
Sem spada tudi vpra.'anjo gibanja ka«% tala, pod čemer razumemo možnost, da denarna sredstva iz gospodarskih točk. kjer je nižja stopnja dohodka, pretaka)" na točke, kjer je dohodek višji. Takih primerov v naši ekonomiji ni. so pa nujni nogoj za uspešnejši in hitrejši razvoj. Pri rddna težnja je sicer, da sleherni nosile1' investicij investira spet pri sebi doma kapital pa je vendarle družbena last in so poizvajalci le njegovi upravljavci. Republiki bo potrebno tu prepustiti več pristoi' nosti. kn.iti prepuščanje pobude nižji!" samoupravnim skupnostim ne bo pripeija; lo do prave*") uspeha, saj bo še vnaprej pršilo sile. Obstajati mora nek organ, n3 primer skupščina, kot preudaren usmerjevalec in uaklajcvalec.
Nadalje bo potrebno napraviti korenit' premike v »'fakturi zaposlenih v posameznih sektoriih gospodarstva. Gospodarstvo namreč delimo na tri sektorje: primarnega (poljedelstvo, gozdarstvo, ribolov), »e kundarnega (industrija, gradbeništvo, pro izvodna obrt) in terciarnega (trgovin« transport storitvena obrt. turizem). Ce I v Sloveniji razmeroma visoka stopnja JA "oslenosti (368 lierP na 1000 nrobivnleeC/ Francijo 3"4'1000. Polgjja "78/1000 ItaTi 360'1000: — nrva ie Tinn^ka s 448'10001 P( l-ihko ugotavljamo, da je struktura zap° slenih ro sektorjih nezadovoljiva.
Primerjalna tabela:
	I r.cktor	II. sektor	Ttt sektor
Avstrija	..   . 20.7	40.2	39.1
Francija .	.   . 17,6	40.8	41.6
Belgija	.   . 6.0	45."	48.7
		40.7	34 4
Danska . .	.   . 16.6	41.0	41.0
Slovenija	.   . 21.4	50.1	28.5
(Vir: članek prof. Ceneta Matičiča: poslenost in  nezaposlenost« v Gospoda' skem vestniku).
Opazimo, da se v primarnem M
•klor-1
še držimo deležev, ki jih imajo enako 3 malo bolj razvite države, da pa imrf odločno preveč zaposlenih v industriji obenem premalo v terciarnih dejavnost Iz  takih  ugotovitev   izhajajo doloaf naloge  za  naše gospodarstvo: Treba
stabilizirati odstotek ljudi, zaposlenih v kmetijstvu, jih obdržati na zemlji in jim omogočiti primerno izobrazbo za uspešnej-'še delo v tej panogi, kar jim bo omogočalo tudi višji standard.
Se leta 1945 smo imeli okrog 48 odstotkov ljudi, ki so živeli od kmetijstva in vsekakor je deagrarizacija ogromna socialna spremembo, ki je nismo obvladali in katere posledice danes že čutimo. Na hribovitih področjih gospodarska aktivnost že pojenjuje, ljudje se pečajo le še z gozdarstvom, kmetovanje opuščajo in se selijo v dolino v industrijo. Je mogoče ocena, da bodo naše gorske kmetije čez 15—20 let opustele in prepuščene vetrovom in neurjem, pretirana, če vemo, da je sedanja kmečka generacija stara povprečno preko 55 let. mladih kmečkih gospodarjev pa da je zelo malo? Vegetacijsko neustrezna gorska področja, ki jih v Sloveniji ne manjka, saj premoremo le 20 odstotkov ravne zemlje — torej gospodarsko propadajo. To je sedaj bridko dejstvo, če po drugi strani govorimo o Sloveniji kot evropski turistični posebnosti prve vrste, kajti očitno je. da se ljudje hitreje starajo, kot pa prihaja turistična dejavnost na hribovske kmetije, katere niso v nekem mestnem oskrbo\ dnem območju ali v tesni in enakopravni povezavi z družbenimi veleposestvi Le te tri možnosti (ugoden položaj kmetije, kooperacija in turizem) so torej dane našemu kmetu kot rešitev in treba mu je nuditi vso pomoč, da jo doseže. Že osnovnošolska izobrazba na podeželju mora biti prilagojena potrpbam po naprednem kmetovanju in gospodarjenju Družba pa mora ponuditi z načrtnim usmerjanjem in s potrebnimi ugodnostmi mladi kmečki generaciji privlačen in pritegujoč pogled v bodočnost.
V industriji bo potrebno urediti vprašanje nizke produktivnosti. To bo mogoče doseči ed'no s pospešeno modernizacijo in Z uvajanjem sodobnih o, anizacijskih načel. Brez pridržkov lahko priznamo, da imajo v nekaterih, v tabeli omenjenih državah, višjo produktivnost kljub nižji udeležbi zaposlenih.
Slovensko gospodarstvo se je namreč zlasti po prvi svetovni vojni zelo hitro razvilo. Naše ozemlje se je znašlo v novih mejah, odprl se je nov trg proti jugu. ki Je bil dober odjemalec in gospodarstvo se ie moralo tako rekoč čez noč preusmeriti Rili smo priča vdoru tuiega kapitala, ki .ie imel pri nas na razpolago ceneno zem-*lio. delovno silo in enerttijo nrinašal pa je u'tare  in  zastarele  stroje.  In  nikdar več
potem ni bilo možnosti, da bi to staro opremo načrtno zamenjali in slovenska industrija je, brez šale. zelo podobna ropotarnici. Obenem pa se je tudi razvila na krajih, kjer so se že v prejšnjih časih pojavljali posamezni raztreseni obrati (gla-žute, fužine, mlini) in tako imamo zdaj v Sloveniji 230 industrijskih centrov, kav pomeni, da je tudi poselitev približno tako taztresena. To povzroča precejšnje vsakodnevno preseljevanje (migracije), ki se ceni na okoli 25 odstotkov vseh zaposlenih. Oblikoval se je tako imenovani polprole-tariat, ki kmeluje za domače potrebe in ki je omogočal dolgo vrsto let nizke plače v industriji, obenem pa relativno visoko akumulacijo. Take so nekatere posebnosti v naši industriji, skoro vse so negativne in vsekakor bo potrebno veliko naporov, da se to stanje uredi.
Nujno se bo tudi opredeliti ali bomo v konceptu dolgoročnega razvoja sprejeli varianto velikih industrijskih obratov, ali pa bomo ostali na dosedanjih malih, toda špi cializiranih podjetjih. Ena in druga varianta prinašata določene nevarnosti. Velika Industrija je zelo občutljiva za svetovne gospodarske In politične dogodke, padce cen, zapore trgov ipd. Mala industrija pa je neodporna do pritiskov velikih proizvajalcev, ki si jo zlahka podrejajo.
Široko pu bo potrebno izkoristiti možnosti, ki se nam ponujajo ob nizkem številu zaposlenih v terciarnih dejavnostih. Tu Jo pravzaprav ključ za reševanje brezposelnosti naših ljudi. Poleg podatkov v tabeli naj dodamo še. da imajo ZDA v terciarnih dejavnostih zapo^nm žo nad 60 od:;to1kov ljudi. Pospešeno ho treba tudi pri nas Izkoriščati posebnosii. kot so: leoa na važnem križpotju v srni Evrope kar Je pomembno za transport in skladiščenje, skoro neomejen" nn-svrn' prilike za razvoj turizma, šibkost našo storitveno obrti iprl. Proizvodno delo bo v vse večji mori opravljal stroj, medtem ko terciarna doinvnost ni tako dovzetna za mehansko doln in se ho še nadalje večina dal opravljala ročno.
Ce se zamislimo nad nakazanimi vprašanji, ki še zdale/ niso vsa. obenem pa že la Izzivajo vrsto drugih, potem vidimo, da je naloga res obsežna. Koliko enotno usmerjenih naporov bo potrebno, da bomo v načrtovanjih uspeli, koliko zrelosti in razgledanosti, koliko poguma in žrtvovanja! Vse In pa za en sam strnjen cilj: doseči splošen napredek, boljše in sigurnejše živi'ep te pas in naših otrok.
Akcije za lz.delavo programa so že v polnel teku. Pri ekonomskem inštitutu v
Ljubljani ie zbirajo sile za strokoven pristop pri oblikovanju programa, komunisti pa se ludi živahno pripravljajo na deoem-nrski konsres ZKS. katerega glavna Mita bo dokončna formulacija dru/.beno-politič-nih izhodišč za sestavo programa.
Plenum Ct ZKS, ki je bil zadnjega septembra, je dal že mnogo stvarnih pobud, ki brda dobro mišljenemu delu še kako potrebuj. Kajti nekaj nam mora biti jas no: s pi az.iiim besedičenjem in polliičn.nii frazami ne bomo nič dosegli. Ce kdaj. potem je zda j potrebno, da si nr delamo nobenih utvar, ne strokovnih, ne političnih ne družbenih, 'icer si utegnemo postavili na videz zelo lepo in mogočno zgradbo, le bivati ne bo mogoče v njej.
Se to: ko si postavljamo svoj nacionalni dolgoročni družbeni in gospodarski načrt, se moramo zavedati tudi tega, da republiške In državne meje ne omejujejo vsega slovenskega naroda. Zaradi posebnega geo-grafsko-političnega položaja so nas v preteklosti velike sile večkrat obravnavale le kot drobiž za poravnavo medsebojnih računov in deli našega narodnega telesa so še zdaj v Italiji. Avstriji. Madžarski. Težiti moramo za tem. da se nam slovenska manjšina, ohrani in razvija, pri tem na nam mora biti jasno, da bo le gospodarski močna in samostojna manjšina dovolj samozavestna, odporna in zavedna. Zato je naša velika obveznost, da noleg materialu-krepitve matičnega naroda, krepimo tud: materialne osnovo svoje manjšine. To seda uresničiti s skupnimi vlaganji, z ustanavljanjem mešanih podjetij ter drugih le premalo izkoriščenih oblik sodelovanja, ki tih poraja maloobmejni promet. Razveso l.tivo je. da je ta pobuda iz nižjih organizacijskih grupacij komunistov našla svoie mesto tudi v nlenumski raznravl in nujno ie. da se to široko podnre. Odrekanje taki obveznosti bi nomenilo skrajno neodgovornost, brezbrižnost in neopravičljivo lagodnost, ki jo nobeno anepranio na sooSlo-vanje mednarodnih pneodb no more popraviti Tudi ovire, ki iih postavl^'n v tem poetodn različne neetične nprpdelitve naš" man^in" nam ne bi smele hiti prehude. Ko bodo orizadevania neto ppnprv-elio. ki se jo sponriiola s tako obspžno "nlooo. nnstpla zgodovina, bo nrav ta medovina brez dvoma tudi izredno kritičn-* saj gro za obstanek in razvoi naroda k; je mod nnimaniširpi v F«ronl in VI so h«t| zato up more zavestno odreči svojemu okr-n jevanju.
Dipl. oec. Toni Laznik
Pred nami so zbori sindikalnih organizacij
Občni zbor članov sindikata mora poslati mesto, kjer razgrnemo in ocenimo materialni po-'o/ai in bodočnost delovne organizacije. Ta občni zbor mora Predstavljati samoupravni dogovor in mobilizacijo najširšega krogu članov — samoupravljav-Cev pri konkretndi prizadevanjih za izvajanje In uveljavljanje družbene in gospodarske reforme v delovni organizaciji
Zato je važno, da poleg teh Vsebinskih opredelitev nbčncKn *bora. temeljito protresemo tu-kadrovsko sestavo novega sindikalnega vodstva. Ne gre za slijevanje kandidatov nI1 z;, Omejevanje demokratičnosti pri Predlaganju,  kandidatov, mora-
mo pa želeli ler tudi vplivati fla tO, da bi bili izvoljeni ljudje, ki bodo znali potiskati kolesje razvoja naprej.
Eno izmed aktualnih nalog jo tudi izdelava programa dola kajti programska aktivnost mora posiliti skupni dogovor za celotno organizacijo in s tem tudi obveznost in odgovornost Za njegovo realizacijo. Prednosti dogovorjenih in skupnih pro-1 -aniov pa niso samo v učinkovitosti organizacije, temveč dajejo na vseh ravneh tudi možnost kontrole njihovega izvajanja in možnost, da sproti ocenjujemo aktivnost, s tem pa tudi odgovornost.
Torej, če je ukUvno delovanje mogoče la||b tO vrt i samo s sposobnimi in razdejanimi kadri naj ne bo predsednika, tajnika ali člana novo izvoljenega izvrš-
negn odbora, ki bi no občnem zboru izjavil, -ah saj bo dve leti kmalu minilo.-- ker tak predsednik ali tak član no moro ničesar doprinesti k uvelja-dja nju sindikalne organizacije v naši družbi.
Milan Delslnger
Tvoja banka je
KREDITNA BANKA IN HRANILNICA
82^8
SZDL razpravljala o,moravškem problemu'
Minilo bo nekaj tednov, kar jc prijazno moravsko dolino in njene prebivalce razburil sklep Agrokombinata, da prevzame v svoje lastništvo še. tistih dobrih 45 ha že arondirane zemlje, ki so jo obdelovali nekdanji lastniki — kmetje.
Izvršni odbor občinske konference SZDL je prisluhnil tej zahtevi Agrokombinata in upravičenim pritožbam prebivalcev moravske doline.
Na razširjeni seji, ki so se je poleg članov izvršnega odbora udeležili tudi predsednik SOb Domžale, oba poslanca RZ skupščine SRS in zastopniki kmetov iz Moravč, so razpravljali o zahtevi, ki jo poizkuša realizirati AE, ter o problemih, ki so se pojavili v zvezi z že pred leti izvedeno arondacijo.
Ker IO SZDL želi, da bi te in novo nastale probleme okoli arondacije v Moravčah reševali z dobršno mero družbeno-poli-tičnega posluha, je na predlo:; poslanca RZ skopščine SRS, Ccneta Matičiča sprejel naslednje ugotovitve in sklepe, ki jih našemu braicu v celoti predstavljamo:
1. Kažno je trditi, da je bila arondacija v letu 1962 po vsej verjetnost' nesmotrno zastavljena in n"dokončm izvedena.
2 Dejstvo, da )e naselje Moravče zaradi te arondacije obkoljeno s širokim pasom arondirane zemljo in poleg tega 4e ograjeno ?. zaščitno mrežo, ki prihaja do samih hiš, po vso] verjetnosti ni v najoplimalnej-šem skladu z nicdernimi in "naprednimi intenciiami demokracije in socializma, ter nasprotno svobodomiselnim in revolucionarnim težnjam, ki so jih prebivalci Moravč v obdobju NOB in »moravske republike« tako vztrajno in dosledno zasledovali.
3. Od skupne površine ca. 150 hektarjev nrondiranih zemljišč. AE od vsega začetka ni koristil niti zahteval okoli 46 ha zemljišč, ki ro še vedno v lasti SLI'
Večina nekdanjih lastnikov teh zemljišč ni podpisala kupoprodajnih pogodb, niti prevzela nakazano odškodnine, ki je še sedaj deponirana pri občinskem sodišču v Domžalah
4. Nekdanji lastniki teh ttfta so nadaljevali obdelovanje teh zemljišč. Zaradi pravne neurejenosti, zmešnjave okoli lastništva in neizvršeno arondacijo, občinska uprava Domžale ni izdajala davčnih obvestil, niti predpisovala ustreznih zahtevkov. Razumljivo je. da jih kmetje zaradi tega tudi niso plačevali.
5. Tako neurejenega stanja pa AE kljub opozorilom krajevne skupnosti Moravče, Turističnega društva Moravče, posebne komisije občinske skupščine Domžale in samega obrata AE v Moravčah ni uredil.
Ta opozorila so dokumentirana s številkami dopisov. Do sestanka med predstavniki SOb Domžale in AE je prišlo šele 26. 3. 19G8. Iz poglavja VI tega zapisnika je moč razbrati, da bo AE, oz. njegov obrat v Moravčah napravil program izkoriščanja arondiranih zemljišč, ki jih AE ni prevzel in jih ne izkorišča ter ugotovil, katere površine j< moč vrniti nekdanjim lastnikom
Tega programa AE do danes še ni predložil.
Medtem je večje število nekdanjih    lastnikov    za spornih
46 ha že vložilo prošnje z zahtevkom da se jim odvzeta zemlja ponovno vrne.
6. Kljub temu, da je spornih 46 ha še vedno lastnina SLP in da je potemtakem vložiti zahtevek za prenos lastnine na. SOb Domžale, je AE v oktobri 1968 — se pravi šest let po arondaciji, samovoljno in brez slehernega dogovora s SOb Domžale dostavil vsem kmetovalcem dopise, s katerimi jih obvešča, da preide omenjenih 46 ha v njegovo last in da ne bo povrnil nobenih odškodninskih zahtevkov za posevke, ki bi jih kmetje v tem letu na omenjenih zemljiščih pridelali.
7. Takšen način pridobivanja novih zemljišč je močno razbu ril ne samo prizadete kmete pač pa tudi druge prebivalce moravske doline. S tem se je ponovno na popolnoma neodgovoren način ter brez kakršnegakoli posveta z oblastnimi in političnimi organi naše občine, ki so v končni konsekvenci v veliki meri odgovorni za ekonomski in družbeno-oolit jem razvoj svojo komune, odprla stara, še nezaceljena in tudi neurejena rana okoli arondacije iz leta 1962.
8. Iz dolgoročnega programa je razvidno, da namerava AE urediti in upeljati sodobno ter visoko produktivno vzrejo plemenske govedi. Načrt je vsekakor pravilen in koristen, saj predstavlja resen poizkus valorizacije določenih prednosti moravske doline.
Kljub nekdanjim lepim obetom, načrtom in možnostim, pa je na osnov: splošnega prepričanja tako političnih in oblastnih organizacij tega področja kot tudi samih kmetov te delne kazno, da poslovanje in delo moravske govcdorej.-kc postaje AE v vseh dosedanjih letih ni bilo niti uspešno, niti zadovoljivo niti vzorno, pač pa marsikdaj celo škodljivo.
Iz dopisa krajevne skupnosti Moravče, organizacije SZDL Moravče in turističnega društva z dne 3. 5. 1967 povzemamo, da obrat AE v Moravčah ni sposoben združevati kmete zarad' njihovega bodočega razvoja in da je prav zaradi tega misliti na organizacijo takšno kmetijske organizacije, ki bi bila sposobna ta cilj tudi resnično realizirati.
Ni torej slučajnost, da AK med kmeti te doline ne uživa niti spoštovanja niti ugleda. Od tod izvirajo tudi tendenciozne in neupravičene želje in zahteve, da je treba vrniti tudi preostalih 100 ha arondirane in eksploatirane zemlje.
9. Upoštevaje vse elemente, ki jih tu navajamo, pozitivni in nerspektivni načrti AE o načrtni vzroji goveda, zahteve AE po 45 ha zemlje, na kateri nameravajo v roku dveh let doseči letno proizvodnjo 300 ton sena ter predvsem nujnost obstoja takšne kmetijske organizacije, ki bo uspevala združevati krnelo in dvigati proizvodnjo in njeno rentabilnost, se zavzemamo do
problema novega prevzema zemljišč s strani AE, za naslednja stališča:
L Organizacija masovne vzrc-je plemenskega goveda v moravski dolini je pameten in napreden poizkus valorizacije danih prednosti te doline.
2. Ker jc AE kot celola primerna in izkušena ustanova, ki to organizacijo lahko izpelje in uresnfči. kljub izraženim dvomom o uir.eslnosti arondacije 100 ha. ne vidimo vzrokov, ki bi narekovali, da omenjenih KM) ha vrnemo nekdanjim lastnikom
3. AE, ki jo omenjeno zemljo prevzel po izredno nizki ceni v svoj last, naj ob politični in organizacijski pomoči SZDL in SOb Domžale v najkrai.šcm času — do konca leta 1968 — rc:.i vse. iz razlastitve teh 100 ha nastale, a še nezadovoljivo rešene probleme socialnega varstva In
ekonomskega    obstoja bivših lastnikov.
4. Ne vidimo razlogov, da bi ugodili zahtevi AE po dodatnih zemljiščih v skupni izmeri 46 ha. To zemljo jc treba vrniti nekdanjim lastnikom.
5. AE sklene z lastniki teh 46 ha in drugimi privatnimi kmeti kc.o;,eiaci.jske pogodbe o letni proizvodnji 300 ton sena.
AE se nadalje zaveže, da odkupi vsakoletno in po veljavnih trznili cenah 300 ton sena.
Ta proizvodni načrt je treba doseči ob intenzivni pomoči in nasvetih AE v roku dveh let.
6. AE naj ponudi take oblike naprednega sodelovanja, da bodu postopni elementi soupravljanjem in soodgovornosti v poslovanju AE Moravče omogočeni in d-islrnni tudi kooperantom.
7. Mnenja smo, da prevzem 46 ha zemlje v AE z igro ustrezne zamenjave zemljišč ni zadovoljiv zaradi:
dejstva, da  s tem obkolitev Moravč popolnoma izpeljemo,
dejstva, da s tem ponovno lo i u„emo neposredno proizvajalec — kmete od AE kot trenutno edine < bilke višjega združevanja istih,
dejstva, da s tem AE v njegovih zaprtih in nedostopnih stališčih do problemov moravskih kmetov in Moravč kot centra ie utrjujemo.
dsjstva, da s tem - danji pro-b m S" delovanja in kooperacij-afcJVjh OdnosoV le prenašamo in t :vlagamo na kasnejše obdobje.
8. Gospodarski napredek in *MM»ll kmetijski razvoj Moravč si moremo predstavljati lc v tesnem sodelovanju močne, moderne in napredne kmetijske (.rganizacijc z avtohtonimi prebivalci — kmeti. Iluzorna je misel, da je v sodobnem svetu moč napredovati z ločeno in drobno — lastniško miselnostjo.
Treba je podvzc i vse sile, da med AE in privatnimi kmeti nfl» bo razprtij, pač pa enotna n*JP selnost in enotna želja, kako' dvigniti, modernizirali in pospešiti kmetijski razvn.i doline, s tem pa tudi indvidualni standard slehernega sodelavca.
Občinska skupščina je na svoji zadnji seji razpravljala " stališčih, ki jih tu objavljamo« kakor tudi o odgovoru, ki ga Je na sami seji posredoval AE.
Po burni in vroči razpravi. I kateri je bilo slišati velik" tehtnih pripomb na račun A Bije bilo sklenjeno, da bodo 0 Obeh aktih razpravljale in skle' pale ustrezne komisije občinsle3 skupščino in predlo .ile svoj* predloge naslednjemu zaseda' nju SOb Domžale.
O nadaljnjem poteku in skl^' pih bomo naše bralce obvesti'1 v naslednji številki našega 1'' sta.
C. M.
In kakšno je stališče Agrokombinata?
glede arondiranih zemljišč seji SOb Domžale.
Zastopnik AE je prebral na seji naslednjo izjavo: Skupščini občine Domžale, ki bo obravnavala vprašanje bodoče uporab? arondiranih zemljišč v Moravčah, želimo sporočiti:
1. Arondacijo teh zemljišč so-izvedli organi SO v korist tedanji KZ Lukovica, zato AE ne more biti v ničemer odgovoren za pravilno ali nepravilno izvedbo arondacije. AE lahko le s svoje strani ugotovi, da je bil ta kompleks V popolnosti aron-diran in ta arondacija pravno do kraja izpeljana tako, kot le v redkih kompleksih v Sloveniji.
2. Ker je bila KZ Lukovica likvidirana in je b;l AE s sira ni SO naprošen, naj prevzame to dejavnost io osnovna sredstva vkliučnn z zemljišči in objekti, smo ta zemljišča in objekle prevzeli in prevzeli tudi vse obveznosti, ki so bremenile ta zem! išea in objekte. Tako je AE izplačal vse še neplačane odškodnine za arondirana zemljišča In prevzel tudi vse kredite za ta osnovna sredstva s L majem met.
3. AE je moral po prevzemu teh zemljišč skupno z obstoječo proizvodnjo le-to spremeniti in jo vključiti v svoj proizvodni načrt.
Na osnovi priključenih objektov in zr-iljišč v Moravčah je AE od KZ Logalcc pridobil tudi podobno delovišče ter še na dveh manjših doloviščih, ki sta bili že od tedaj v sk' pu AE, Pričel izvajati novo proizvodna dejavnost, to .ie proizvodnjo telet mesnatih pasem goveda na Paši. V ta namen smo kupili večje število plemenske charo-lais (šarole) živine. tO je moder-e kvalitetne mesnate pasme iz Francije. Poleg proizvodnje telet za pitanje se tu končni proizvod tudi plemenske živali. tO Jo biki in telice. V tako širino organizirana proizvodnja, sku-Paj z deloviščem v Moravčah, komaj omogoča, da se z razpoložljivimi visoko kvalitetnimi '•ivalmi lahko pojavljamo na mednarodnem tržišču, ki zahteva vedno le večje količino živali. Kolikor bi bili prisiljeni zaradi pomanjkanja zemljišč zmanjšati proizvodnja, bi bila "grožena gospodarnost te vrste Proizvodnje.
*■ AE jc ob priključitvi KZ Lukovica fizično prevzel tista zemljišča, ki jih je doslej fizlč-n° posedovala KZ. V trenutku "riključilve AE ni prevzel še ITeostalih 45 ha. arondiranih 'emlijšč, ker je bilo treba pro-'Zvodnjo na njih šele pripraviti. Ak ie le(a 1064 za omenjenih "•Oilallh     55 ha arondiranih
Ji
v Moravčah, podano na zadnji
zemljišč sklenil zakupne pogodbe za dobo 5 lel z bivšimi lasi niki  te zemlje.  Nekateri bivši iasiniki pogodb niša marali pod pisali, drugi pa so jih podpisali
Zdaj po preteku 5 let je AE pismeno sporočil vsem, ki so imeli z njimi sklenjene omenjene zakupno pogodbe, da bo od 1, L 1969 dalje sam začel uporabljali ta zemljišči in naj ne seje jo ozimnih ali vc< letnih kut tur letošnjo jesen. Analogna obvestila so bila, poslana tudi tistim bivšim lastnikom, ki zakupnih pogodb niso ped -i ali in so zemljišča 5 let uživali brez pravne podlage.
AE je ta obvestila razposlal v septembru 19fi8, da bi lahko pravo«"a;no opozoril prizadete, da zukupne pogodbo potečejo AE smatra, da je ravnal v skladu ?, inter-si narodnega gospodarstva, ki jo v dobi r> let, cd 1964 do Zdaj ustvaril pogoje, da jc zm žen prevzeti preostalih 45 ha arondiranih zemljišč in Ba njih izvesti smotrno proizvodnjo.
G. AE zavrača očitek, da je neupravičeno ali nepooblaščeno razposlal upisana obvestila svojim zakupnikom brez posvetovanja z drugimi družbci-.imi dejavniki. AE je že spomladi 1968 ob dveh prilikah obvestil SOb in politično ter krajevne organizacije, da bo prevzel ta zemli-šča in ker gre tu za razpolaganje s pravnimi razmerji AE, ni ustrezno, da bi iskal še posebnega pooblastila za to svoje razpolaganja.
Na vseh arondiranih zemljiščih v Moravčah je bila v zemljiški knjigi vpisana pravici uporabe v korist. KZ Lukovica. SO je brez posvetovanja z AE izdala akt, s katerim je bila ta pravica izbrisana, in o tem aktu sploh ni uradno obvestila Ai-;. Ker pa SO ni nikdar oporekala bodoče dodelitve pravic': uporabe na teh zemljiščih našemu podjetju, nismo sprožili pravneea spora glede omenjenega akta SO. ampak smo 23. 9. 1968 izročili SO pismeno zahtevo za dodelitev pravice uporabe na zemljiščih, ki jih v Moravčah že posedujemo ali jih nameravamo začeti uporabllati po 1. 1. 1969.
Očitek, da je AE nepooblaščeno razburil občane, prezre v--a ta dejstva, izhaja pa tudi očitek s stališča, kot da zakonito in pravnomočno izvedenih arondacij AE in SOb ter občani no bi smeli priznavati.
6. Pomislek da V arondacija ustvarila ograjen obroč okrog svobodni fobne vsi Moravče, po našem mneniu nI naprti1"«. Ce je okrog vasi Moravče razvi;a družbena   proizvodnja kmetij-
stva, to ne more žaliti borbenih tradicij vasi Meravče iz časa NOB, Mislimo, da ie bodočnost glavne kmetijske proizvodnje in dvig slandarda ie v strnjenih večjih kompleksih, kakor povsod v razvitih predelih sveta.
7. Ne strinjamo s s predlogom, naj AE obdrži 100 ha. ki jih že poseduje, a 45 ha tega kompleksa naj se vrne bivšim lastnikom
Proizvodni program AE je, kot, že povedano, naravnan na vso arondirane površine v Moravčah. Mislimo, da bi bilo tudi iz drugih razlogov nepravično, da bi manjšina, izbrana po edinem povsem naključnem kriteriju lege zeml)išč, dobila zemljo vrnjeno, a večina prizadetih naj bi so morala pokoravati izvršeni arondaciji. To bi ustvarilo v Moravčah vsekakor nevzdržno nezadovoljstvo kmetov. Ce bi se vračalo, bi se moralo vračati po drugih kriterijih, ki bi bili za vse enaki
Vendar želim i opozoriti, da je ideja u vračanju arondirane-ga kompleksa brez vsake podlage v naših zakonih, dokler kmetijska organizacija želi na teh površinah izvajati družbeno proizvodnjo.
8. Zamisel) da naj bi manjkajoče količine sena AE pridobil od individualnih kmetov na podlagi kooperaei iskih pogodb, jc žal neizvedljiva. AE vsekakor želi kooperirati z individualnimi kmeti, vendar ne more cd ntiii kupiti lesa, česar oni v razi!: obijeni proizvodnji ne morejo ustvariti Izkušnje kooperaei ie žal kažejo, da takega programa s kooperant' ni mogoče izvesti. Tud; če bi kmetje podpisali poerdbe, bi jih ne mogli opraviti.
9. AE jo pripravljen ob tej priliki prispevati svoj možni delež, da bi se naknadno rešili socialni problemi, ki so nastali z arondacijo. Narediti bi bilo treba analizo rundirancev in ugo-ioviti, kateri od njih so po poklicu samo kmetje, ki žive od zemlje, koliko zemljišč so izgubili z arondacijo, koliko jim jih ie ostalo, kakšno so njihovo družinske in delovne razmere itd. V ta namen bi se tem dodelila v last vsa družbena zemljišča, ležeča izven kompleksa 'n tudi po potrebi nekaj zemljišč iz samega kompleksa, zlasti obrobni deli Tako bi bili obravnavani vsi problemi gospodarskega obstoia vseh prizadetih občanov v Moravčah.
10. Ce SOb ne bo dodelila vse.i zaprošenih zemljišč našemu podjetju ob upoštevanju nalaga deleža. opisanega pod prejšnjo Iceko. bomo prisiljeni, da se odločimo za prenehanje celotne proizvodne dejavnosti v Moravčah in odstopiti skupščini občine vse objekte, vložena sredstva in vso našo škodo. Predpostavljamo, da bi ta naša terjatev znašala okrog 80 milijonov S din.
11. Glede na priporočilo naj AE ponudi take oblike sodelovanja, ki bodo dostopne tudi kooperantom, izjavljamo, da se AE tega dobro zaveda in se -ie zato vedno tudi prizadeval, da čimbolj razširi kooperacijsko proizvodnjo in to ves čas. odkar je prevzel vse dejavnosti bivše KZ. AE že sedaj nudi najrazličnejšo možnosti proizvodnega sodelovanja s kmeti, ki je zasnovano na ekonomsko-ena-kopravni osnovi. Oblike sodelovanja so vsestranske in smo organizirali dosedaj tele vrste proizvodnje:
a) proizvodnjo mleka,
bJ proizvodnjo telet za pitanje s križanjem oinegavskega goveda s charolais biki,
c) pitanje goveje živine z izplačevanjem avansev v dobi pitanja
č) pitanje prašičev, s tem da vlaga kombinat svoje pujske in vso potrebno krmo.
d) pitanje piščancev, s tem. da Alf vlaga živali, krmo in opremo.
e) pitanje telet do teže 200 kg. s tem. da vlaga AE svoja teleta in vsa močna krmila,
f) pogodbena proizvodnja krompirja po vnaprej zagotovljeni prodajni ceni.
Poleg tega pa oskrbujemo vse kmete z reprodukcijskim materialom in kmetijsko mehanizacijo, odkupujemo vse viške kmolijskih pridelkov, vključno živino. Kmetje lahko dobijo pri nas vso strokovno pomoč, v zimskem času pa organiziramo strokovno izobraževanje zainteresiranih
S tem je podana vsem zainteresiranim kmetom široka možnost, da smotrno povečaio svo-io proizvodnjo in s tem dosežejo povečanje dohodka.
Zal pa moramo ugotoviti, da se vseh naštetih možnosti poslužuje le malo slavilo kmetov na področju Moravske doline in domžalske občine kot celote. To pa ima za posledico, da mora AE iskati kooperante izven območja delovanja in pri tem ugotavljamo, da se lako sodelovanje uspešno razvija.
Generalni direktor: Zmago Hruševar, dipl. ing. agr.
O vprašanju arondiranih zemljišč v Moravčah je razpravljala tudi skupščina občine Domžale na svoji zadnji seji. ki ie bila dn» 26, septembra t. | Izvleček Iz zapisnika te seje nreberite M o sirani našega lista O padal injem poteku razprav bomo še poročali, pripravljeni pa smo objaviti tudi mnenja občanov s tega področja, kolikor bodo ta prispevala k vsestranski osvetlitvi problema
\apredkova veleblagovnica odprla
Trgovsko   po dj etji Napredek je pred mesecem v BViaOtfiMli najvišjih  predstavnikov občinske skupščine in družbeno-po litičnih organizacij odprla v src-
Opremljena je po načelih naj-•edobnejše prodajne In skladiščne tehnike, saj ima v vseh prostorih avtomatične klimatske naprave, ozvočenje, avtomatično
Hdka{ talca?
Otvorit »v nove veleblagovnice je bila nad vse slovesna. Zgodovino pri'/adevanj M /graditev te moderne veleblagovnice, ki spada meri najmodernejše v državi, je veliki množici občanov in številnim povabljenim podal predsednik delavskega sveta podjetja,
tovariš Kolka
di«č£ Domžal novo moderno akustične požarnovarnostne na-veleblagovr.ico. ki navdušuje ne prave, avtomatiko za preklap-samo navzven po svoji zunanli l:anje na zasilno razsvetljavo podebi, temveč preseneča zlasti   Poleg tega  ima še  celo vrsto
Potem, ko je predsednik občinske skupščine, tovariš Jože Pogačnik simbolično prerezat trak. je povabil navzoče, naj si notranjost in urejenost novi velike samopostrežne trgovine ogledajo. Prvič so se za obiskovalce in kupce odprla vrata nove velike pridobitve in v nekaj minutah Je bila ogromna trgovska hiša do zadnjega kotička napolnjena z radovedneži In kupci. Posebnost tesra prvega dne je bila (udi ta. da je prvi kupec v vsakem od-rt-lku prejel lepo in dragoceno darilu v spomin na ta dan
7, nadvse mimerno in funkcionalno nolranjo ureditvi}*, Trgovsko podjetje Napredek si je s tem objektom rivečalo površino poslovnih prostorov kar za 3)109 m', kar nrcdstavl'a -- glede na vse dosedanje no«-lovne poVršine — povečanje /a 11?,"/».
Projekt za veleblagovnico ki je stala 790 mili ionov starih dinarjev in ima tri prodajne etaže* restavracijo in teraso, je izdelal ine. arh. Dušan Klembai. vsa gttflhlSa dela na .je opravilo   gradbeno   podjetje Litija.
zanimivih, a potrebnih naprav, ki so v moderni prodajni hiši neobhodne. Omeniti velja avtomatična vrata, ki se kupcu sama odpro.
Veleblagovnica je bila v dinamiki drugega družbenega razvoja v Domžalah nujno potrebna. Da se Je zamisel posrečila (zrasla je sredi največjih Inve-stioiisklh sledenj v letu 1905). gre požrtvovalnemu kolektivu Napredka vse priznanje.
M. K.
Nedavno tega aem bil navzoč na sestanku krajevne skupnosti v Zlatem polju. Kaj in kako je ta sestanek potekal, bi rad napisal, ker bi utegnilo koga zanimati in pa rad bi, da bi končno ljudje spoznali, kakšni naj bodo medsebojni odnosi.
Sestanku so prisostvovali: jiredsednik krajevne skupnosti tov. Grošelj, tov. Primožič iz Domžal, vsi odborniki in člani komisije. Po uvodnem govoru in pozdravih so takoj prešli na dnevni red, tj. na izvolitev novih odbornikov, ker je nekaterim mandatna doba že minila. Vse je v redu potekalo, dokler niso pričeli govoriti o ureditvi ceste Brdo—Zlato polje, oziroma o izboljšanju preglednosti na njej, kar pomeni razširitev ovinkov in podobno. ■ Občina Domžale je predlagala, naj to cesto uredijo vaščani vseh Zla-topoljskih vasi z udarniškim delom, To je bil povod, da je ljudem zavrela kri in z vseli strani je bilo slišati dovolj pikrih besed glede tega. Torej, ako hočejo kmetje oziroma prebivalci in uporabniki te ceste imeti boljšo in varnejšo vožnjo, naj si sami pomagajo, delajo in izboljšujejo. Tako so si zamislili »vodeči" z občine Domžale, niso pa se vprašali, koliko so oni naredili prostovoljnih delovnih ur, da se lahko sedaj vo-
zijo in hodijo po lepo urejeni ia asfaltirani cesti v Dom/.aian. Take in podobni je bilo slišati z vseh strani. Vrhunec jeze pa je povzročila debata o davkih in plačevanju socialnega zavarovanja oziroma zdravstva. Pikre besede so letele na tov. Primožiča in občino Domžale. Postalo je kot v panju in pomirilo se je šele potem, ko je tov. Primožič ves razburjen planil pokonci, treščil s stolom ob tla in dejal, da so ljudje kot, živina. Ljudje so bili razjarjeni, tov. Primožič pa je sedel v avto in se odpeljal. Se dolgo pa so se kmetje jezili glede takih in podobnih problemov.
Kot sem videl in spoznal na tej seji, to niso sestanki v pravem pomenu besede, temveč le navadni kmečki shodi, kjer imajo kmetje priložnost, da izlivajo svoj žolč in jezo na občinske delavce in da se prepirajo tudi sami med seboj. Glede tov. Primožiča pa- v bodoče naj pridejo na sestanek tisti, ki bod^lf zmožni kmetom objasniti situo acijo, ki ne bodo s stolom treskali, temveč bodo pripravljeni pomagali in stvari pojasniti. Dokler pa se bomo obkladali z nespodobnimi imeni in si grozili s stoli, bomo pa še daleč od prave humanosti do sočloveka.
Mirko Klopčič
Odgovor
Na povabilo predsednika krajevne skupnosti Zlato polje Vinka Grošlja, sem se v nedeljo 25. avgusta udeležil zbora občanov v Zlatem polju.
Sodeloval naj bi v razpravi o organizaciji prevoza šolskih otrok na centralno šolo na Brdo. Za ta prevoz, sem si že dolgo prizadeval.
Najprej so navzoči volili nove člane sveta krajevne skupnosti. Za pri tem so se pol ure prepirali med seboj; zlasti so si nekateri člani dotedanjega svela očitali odločitve, ki so bile Sprejete glede vzdrževanja cest in socialnih podpor.
Pri drugi točki naj bi obravnavali rekonstrukcijo ceste v Rekah in vzdrževanje drugih cest. Po začetni razpravi, v kateri so padali očitki na občino in asfaltiranje ulic, sem pojasnil, da nisem dovolj seznanjen z zbiranjem sredstev za ceste in njihovim razdeljevanjem ln da bi morali povabiti cestnega inšpektorja ali pristojnega načelnika. Ob tem so začeli obravnavati davke in druge kmečke nadloge* ter se »spravili« na občinsko skupščino. Skušal sem ob nekaterih trditvah objasniti dejansko stanje, možnosti in pooblastila, ki Jih ima občinska skupščina pri urejanju nekaterih zadev ter način predpisova-
nja in pobiranja prispevkov z" zdravsU t..j 2av'a.uvanje kmetov.
Ne morem pristati na to, da bi moral kot, delavec občinski? uprave trpeti, da bodo eno uro ln več padali name neutemeljeni očitki, psovke in netočne trditve, ne da bi se v vsesplošnem vpitju kakorkoli lahko zagovarjal ali karkoli pojasnil. Lahko samo rečem, da tak način ra^T pravljanja ne privede do prav*I ga sodelovanja med službami; ki delajo za občane in samimi občani.
Treba je razlikovati, kaj so naloge upravnih organov občinske skupščine ter kdo in k.ie sprejema predpise o zdravstvenem zavarovanju, davkih it1 drugih prispevkih. Tako v' skupščini komunalne skupnost' zdravstvenega zavarovanja kmetov kot v občinski skupščini i" drugih organih soodločajo predstavniki, ki so jih občani sam1 izvolili in je treba le poklicati na odgovornost, če delajo ne* pravilno. Pričakujem, da bo*10 Za bodoče zbore občanov sklica' tel ji dajali na dnevni red vpra' sanja, ki ljudi naibolj ležijo. H' sestanke pa je treba poklica" ljudi, ki za ta vprašan ia ode!"' var.jajo. Ce hočemo, da bod" zbori občanov dobili svoj flfi' (Nadaljevanje na str. V)
stva za proračun bi bilo torc.i medtem ko se bo vprašanje mogoče dobiti na najlažji način — zgolj z zavestjo občanov, da se odločijo za nakup na domačem območju. Povečani dohodek pa bi se lahko namenil za pre-potrebno ureditev cest in drugih komunalnih zadev in hitrejši razvoj ostalih družbenih dejavnosti, med drugim tudi za nadaljnjo izgradnjo šolske mreže. Neodložljiva je na tem področju izgradnja nove šole v Domžalah, ki je še edino neizvršena naloga iz programa prve faze razvoja šolske mreže v občini. Iz proračuna občine do 1. 1973 v te namene ne bo mogoče pričakovati bistvenega prispevka, ker ga do tedaj še močno obremenjujejo anuitete za že zgrajene šole in obveznost občine do izgradnje ljubljanske bolnišnice.
Sklep razpisa referenduma na samoprispevek za šolstvo
Zato bo potrebno pritegniti k sodelovanju tudi občane, ki naj se na referendumu pri volitvah spomladi prihodnjega leta odločijo, ali so za investicijo za vzgojo in izobraževanje mladega rodu, ali za dviganje zgolj trenutnega standarda svojih otrok. Odbornik Jakob CERNE je prepričan, da bo izid referenduma prinosel odločitev, ki bo imela za, posledico povečane možnosti za izobraževanje mladega rodu, ki bo vplivala tudi na razvoj našega gospodarstva in drugih področij. Tudi poslanec dr. Miro STIPLOV: >,K meni. da je samoprispevek edina možnost, da bo občina lahko računala tudi na posojilo s strani republike. Ing. Avgust OREHEK je posredoval skupščini enotno mnenje sveta za finance, da podpre razpis referenduma, odbornica Vida DIMO pa je predlagala, da se z akcijo za referendum na terenu takoj prične. Tudi odbornik Ivan OERAR se je strinjal s predlogom za referendum kakor tudi s samoprispevkom, menil je le. naj bo akcija za samoprispevek podprla tudi z načrtom Za podvoz pod zvezno cesto, ki bi otrokom z Vira in Količcvcgi zagotovil varen prehod preko zvezne cesto v šolo Domžale. Odbornik Zlato RFPNIK se je zavzemal za to, da bi se del samoprispevka namenil (udi za poirebo krajevnih skupnosti in ponovno spomnil na nedograjen zadružni dom na Homcu, ki naj p-> možnosti vključi v pre-aram razvoia šolstva SS «*ano-van-a ičilellev ali nrdobno. T«,;; izvršni < dbor občinsko konieience SZDI, je enoglasno
podprl predlog za izvedbo referenduma in ker so zanj potrebne določene priprave, se tudi Francu GABROVSKU zdi najprimernejši čas za referendum za samoprispevek ob priliki volitev. Končno je skupščina zadolžila svet za izobraževanje, naj pripravi program druge faze izgradnje šolske mreže, poskrbi za izdelavo idejnih načrtov ter za organizacijo propagandne akcije s sodelovanjem ostalih skupščinskil. organov in družbeno političnih organizacij, da bo s solidnimi pripravami zagotovljen tudi pozitiven izid tega glasovanja.
Reorganizacija davčne službe
Tajnik SOb je nato seznanil odbornike z novo organizacijo davčne službe, ki naj bi bila enotna v okviru republike, in to z namenom, da se zagotovi večja učinkovitost. To pa je mogoče pričakovati le, če bo dejansko prišlo tudi do vsebinske in ne le formalne spremembe.
Na predlog sveta za gospodarstvo je skupščina nato odobrila povišanje cen za jedilo olje, ker so se povečale cene surovinam Kljub odobrenemu povišanju pa so cene za olje v tuk. občini še vedno nižje kot v ljubljanskih in sosednih občinah.
Vozne olajšave za dijake in študente
Svet za izobraževanje je pripravil spremembo odloka o voznih olajšavah za dijake in študente, ki se bodo odslej priznavale le od cene za mesečno vozovnico, če bo treba odšteti zanjo več kot 5.500 S din in če bodo izpolnjeni tudi ostali pogoji, ki jih predvideva dopolnjeni odlok.
Isti svet je pripravil tudi predlog za bodoče gospodarjenje s šolskimi poslopji, ki ne služijo več svojemu namenu. Svet za finance je v isti zadevi pripravil nekoliko drugačen predlog. Odbornica Majda LIPOV.SEK jo opozorila na problematiko v zvezi s stanovanji za učiteljstvo na šoli v Radomljah. Ta naj b' se reševala predvsem s prostori v stari šolski stavbi, vendar zaradi nerazčiščenih odnosov glede pristojnosti za gospodarjenje s tO zgradbo ostajajo stanovanjski problemi šole Radomlje še vedno odprti. V razpravi o tem je sodeloval podpredsednik SOb in odbornik Ivan VAV-PETIC, medtem ko so o ostalih vprašanjih razpravljali še odbornik Milan JENClC, ki je podvomil, da bi stanovanjsko podjetje Domžale bilo v stanju skrbetj še za nove stanovanjske "" albe v družbeni lastnini, in naj se zato prenesejo na krajevna skupnos'\ S tem se ^e stri-nial tudi odbornik Ivan C*VF'H glede šole na Trojici, za katero je svet za izobraževanje že tudi
pripravil predlog v tem smislu Skupščina jo nato soglasno sklenila, da se šolsko poslopje na Trojici prenese na KS Krtina s tem, da gospodari z njo stanovanjsko podjetje Domžale; »salon« v Moravčah naj se proda in denar porabi za asfaltiranje dvorišča šole v Moravčah, stara šola v Radomljah in Moravčah pa naj se prodata in denar nameni za program razvoja šolske mreže in za priprave za izvedbo referenduma in za financiranje izgradnje šolske mreže.
Na predlog sveta za finance je nato skupščina sklenila, da se presežek sredstev za subvencioniranje stanarine v letošnjem letu vloži v kreditni sklad pri KBH, in najame posojilo v višini treh milijonov SD, da se bodo lahko sprostila še sredstva ustreznega republiškega sklada za nujno rešitev stanovanjskih problemov kmetov-borcev NOV.
Nato je skupščina izdala poroštvo Čevljarski delavnici v Lukovici, ki bo pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje v Ljubljani najela posojilo za razširitev svoje dejavnosti oziroma za industrijske proizvode otroške obutve. S tem bodo zagotovljena tudi nova delovna mesta za okoli 20 do 30 delavcev.
Problem arondirane zemlje na Moravskom
V nadaljevanju seje je prišlo do precej ostre razprave okoli še nezaključenega arondacijske-ga postopka v Moravčah. Doslej je bilo namreč okoli 46 ha arondirane zemlje še v uživanju bivših lastnikov, sedaj pa jih namerava AE dokončno prevzeti in obdelovati. V zvezi s tem so prejeli odborniki pismene zaključke in stališča izvršnega odbora občinske konference SZDL, ki so vsebovali med drugimi tudi predloge in ugotovitve poslanca Ceneta MATIClCA. Zastopnik AE je prečita] pismeno informacijo, ki jo je ta organizacija pripravila v zvezi z omenjeno problematiko. Iz razprave odbornika Albina PENICA in tudi vseh nadaljnjih diskutan-tov je izzvenela osnovna misel, da socializacij.) vasi ne bi smela ustvarjati revežev in se tudi ne more izvajati brez sodelovanja in vključevanja prizadetih kmetov. V razpravi so to ugotovitev potrdili Anton MAV. Stane TESTEN. Nande MAJ-DIC, ki je zastopal stališče krajevnih organizacij in KS Moravče, ki soglašajo z zaključki izvršnega odbora občinske konference SZDL, medtem ko je Milan JENClC opozoril tudi' na bolj smotrno gospodarjenje na zemlji AE, da je ne bi dajali v najem zasebnikom ali jim prepuščali pridelke oziroma košnjo. Tudi Zlato REPNIK je menil, da je gospodarjenje AE pogosto predmet kritike občanov, medtem ko je predsednik SOb opozoril tudi na uspehe, ki jih jo dosegel AE v svojem dosedanjem gospodarjenju.   Slavko MATI-
ClC je kritiziral majhno pripravljenost z.i.seuiun uinciov ze uapiL.unej.se in sodobnejše gospo-uaijenje. za kooperacijo, ki jo nudijo obrati AJb, zaiaai cesar ne proizvajajo tudi za trg, sa.; ne zadovoljijo niti lastnih potreb.
Ker niti svet za finance niti občinska skupščina nista mogla zavzeti dokončnega stališča glede predloga AE o prevzemu nadaljnjih 46 ha arondirane zemlje, je bil sprejet sklep, naj AE med drugim pripravi program proizvodnje na tej zemlji in tudi sicer pripravi poročilo o gospodarjenju; odbor za kmetijstvo pa bo s sodelovanjem sveta za finance, sveta za socialno varstvo, KS Moravče in družbenopolitičnih organizacij preučil zadevo in pripravil predlog za dokončno odločitev na prihodnji seji skupščine. (O tem pišemo tudi na drugem mestu.)
Razrešitve in imenovanja
Skupščina je nato potrdila statut novo ustanovljene krajevne skupnosti Homec—Nožice in pri »razrešitve in imenovanja« z dvema članoma razširila programski odbor za uporabo dvorane komunalnega centra Domžale, in sicer je imenovala Andreja ZAJCA za predsednika odbora in Alfonza PIRCA za njegovega namestnika. Nato je razrešila dosedanje člane komisije za razdeljevanje stanovanj, ker jim je potekla dveletna mandatna doba ter za naslednji dve leti imenovala za predsednika Jakoba CERNETA, za člane pa Ludvika POVZA, Štefana PELCARJA, Lidijo PANJAN, dr. Petra CERARJA, Franca GO-STINCARJA in Romana MALT-GOJA. V delavskem svetu stanovanjskega podjetja r>5rnžale je potekel mandat dosedanjima članoma, ki ju imenuje občinska skupščina, zato sta bila razrešena dolžnosti in nato imenovana za člana ponovno Franc ZAJC in nanovo Ludvik POV2. Tudi Francu PLIBERSKU je bil podaljšan mandat v svetu KPC Jable ter Sandiju RIHTARJU v svetu osnovne šole Dob. Anton BELJC je bil na lastno željo razrešen članstva v svetu za komunalne zadeve SOb. Ob tej priliki mu je skupščina izrekla priznanje in zahvalo za njegovo dolgoletno in uspešno sodelovanje v organih skupščine. V omenjeni svet je bil nato imenovan Stane LUZAR iz Mengša.
Skupščina je nato izdala še soglasje k imenovanju Rajka HAFNERJA za ravnatelja osnovne šole »Janko Kersnik« na Brdu ter k ponovnemu imenovanju Ignaca VODNIKA za ravnatelja Posebne osnovne šolo Homec. Za tem je sprejela še sklop o soglasju k pripojitvi obratne ambulante »Induplati« Jarše k ZD Domžale, s čimer je zaključena formalna reorganizacija zdravstvene službe, kot jo zahteva ustrezen zakonski predpis. (Nadalj. na 10. str.)
Kako še z davčnimi zaostanki?
Velik uspeh naših gas icev na zveznem tekmovaniu
Davčna služba občine Domžale ,je v letošnjem letu začela z uvaja«ijem novih metod v izterjavi in pobiranju prispevkov in davkov občanov. Značilnost teh metod je v tem. da temeljijo na prepričevanju občanov o tem. kako in kdaj je treba plačati določene prispevke in davke. Razlika med prejšnjimi in sedanjimi metodami pa je tudi v tem, da so prejšnje temeljile na zakonski prisili, sedanje pa temeljijo na političnem prepričavanju o potrebnosti in o natančni informiranosti o tem, za kaj so prispevki in davki v občini trosijo. Nekateri rezultati tako usmeritve so bili omenjeni že v prejšnji š*"v<lki Poročevalca, zato jih tukaj ne bomo naštevali.
V letošnjem letu so naši izterjevalci obiskali le malo kmetov — davčnih zavezancev, Kljub temu pa so tekoči kmetijski davki razmeroma dobro plačani, čeprav je še vedno velik zaostanek na teh davkih iz prejšnjih let. Razumljivo je, da se davčna disciplina ne na izboljšati čez noe oz. v nekaj mesecih in tudi denarja za vse zapadlo davke oz. vse dolgove na davkih sc ne da v nekaj mesecih zbrati, posebno tam, kjer se je davčni dolg nabiral nekaj let. Gre nam za to. da skrajšamo dobo zavlačevanja plačila prispevkov in davkov iz kmetijsko dejavnosti In da vse tiste, ki teh davkov Iz kakršnihkoli razlogov ne morejo plačati, vzame -mo v postopek za prisilno izterjavo oz. za vknjižbo in Izvršbo na premično in nepremično premoženje. Primerjali smo podatke o tem, kako v posameznih občinah  v  Sloveniji plačujejo
kmetijski zavezanci prispevke in davke.
Do marca letošnjega leta je bila občina Domžale po hitrosti teh plačil na 52. mestu v republiki, To pomeni, da je bilo 8 občin, v katerih so kmetje davke slabše plačevali kot v občini Domžale, vse druge občine pa so imele boljšo izterjavo. V avgustu pa je občina Domžale že na 25. mestu v hitrosti plačil kmetijskih davkov, kar pomeni, da je le 24 občin še boljših v plačevanju teh prispevkov in davkov, 35 občin pa je takih, kjer kmetje te davke slabše plačujejo kot v Domžalah. Ta podatek ni niti 100"/» realen niti ga ne smemo jemati absolutno. Vedeti je namreč treba, da so nekatere izrazito kmetijske občine, kjer predstavlja prispevek iz kmetijske dejavnosti velik del proračuna občine, kjer so obremenitve kmetov znatno višje kot v občini Domžale in je treba brez primerjave t, drugimi faktorji ta podatek vzeti z rezervo. Uporabljamo ga lahko samo kot osnovo za to, da se je davčna disciplina v občini Domžale začela popravljati. Sam podatek pa nas pri tem ne sme uspavati. Za nadaljnje izboljšanje davčne discipline v občini bo potrebno napraviti nekatere kadrovske spremembe v davčni službi. Dosedanji ukrepi so bili predvsem organizacijskega značaja in jih je bilo možno izvajati »rez sodelovanja strokovnih delavcev v davčni upravi. Zaradi razmeroma nizke strokovnosti pri teh delavcih pa nekaterih ukrepov ni bilo možno izpeljati do konca oz. nekatere naloge niso bilo izpolnjene tako, kot je bilo naročeno.
A. Drmal
Organizacija davčne službe in nekatere nove naloge
Letošnje leto je po razpravah in problemih obdavčitve občanov in njihovega dohodka med najbolj razgibanimi v povojnem obdobju Razpravo 0 teh problemih so se razširilo od obdavčevanja utajenega dohodka oziroma  premalo prijavljenega
(Nadaljevanje z 9. str.)
Na pismeni predlog odborni-kovi iz Moravč, naj se ustanovi sklad, na katerem bi se zbiral denar za rekonstrukcijo ceste Zelodnik—Moravče, bosta svet, za finance in komisija za volitve in imenovanja pripravilo orodlog za ustanovitev sklada in imenovanje njegovega upravnega odbora. Skupščina je nekaj minu* ->red 15. uro zaključila svoje delo.
V dneh od 5. do 7. septembra je bilo v Titovem TJžicu v Srbiji finalno tekmovanje najboljših gasilskih enot iz vse države. Na to tekmovanje so se uvrstile enote, ki so na republiških tekmovanjih dosegle najboljše uspehe.
Iz naše občinske gasilske zveze so se kar tri desetine udeležile tekmovanja v Titovem Uzicu in vse tri dosegle izreden uspeh, saj so zasedle odlična mesta »pri vrhu«.
Tekmovanje .je bilo razdeljeno na A in B skupino, s tem, da je bilo tekmovanje v A skupini nekoliko zahtevnej|0.
Članska desetina gasilskega društva Mengeš je v A skupini dosegla odlično 3. mesto, podoben uspeli je dosegla njihova mladinska desetina, ki je v B skupini zasedla tudi tretje mesto. Obe desetini sta si s tako odličnim plasmajem na lestvici
dohodka avtoprevoznikov, obrtnikov, ljudi v rodnem delovnem razmerju itd. do zatiranja šuš-marstva in do razprav o tem, ali davčne službo dobro delajo, oziroma kaj zavira njihovo delovanje. Za pričujoči sestavek naj omenimo samo zakon o reorganizaciji davčno službe. Ta zakon zahteva od občinskih skupščin, da najkasneje do konca letošnjega leta organizirajo davčno upravo v občinah na principu samostojnosti in z znatno večjimi pooblastili kot doslej. Na zadnji seji je občinska skupščina pooblastila kadrovsko komisijo občinsko skupščino, da naj tehnično pripravi celoten potok reorganizacije. Pri tej reorganizaciji je poudarjen zlasti nomen razširitve kontrolne službe za ugotavljanje neprijavlje-
jugoslovanskih gasilskih tekmovalnih desetin pribori pravico zastopati naše barve na gasilski olimpiadi, ki bo prihodnje leto v Avstriji.
Odličen uspeh pa je dosegla tudi pionirska desetina iz Radomelj, ki je v B skupini dosegla prvo mesto, ter si priborila pokal zveznega izvršnega sveta ter denarno nagrado v višini LOGO novih dinarjev,
Tekmovanja v Titovem Užlcu sc je udeležilo okrog 80 odlično Izvežbanih gasilskih desetin iz vse države. Spričo tako močne konkurence je uspeh naših ekip najboljše spričevalo kvalitete naših tekmovalnih ekip in ne nazadnje tudi kvalitete gasilstva v naši občini, kar je. I>ez dvoma velikega pomena v današnjem nemirnem času.
Zasluge za lake usnehe ima v veliki meri občinska gasilska (Nadaljevanje na 11. str.)
nih oz, utajenih dohodkov. V razpravi o tem jo bilo na skupščini poudarjeno, da bo šlo pri vsej reorganizaciji samo za menjavanje napisnih labol nad davčnimi službami, če se ne bodo temeljito dogovorili za program dela, za spodnjo mejo strokovnosti kadrov, ki delajo v davčnih službah in za zaposlitev takih kadrov, ki imajo tudi osebno pravilen odnos do dela in izvrševanja postavljenih nalog. Da imajo zakonodajalci zelo resne namere urediti področje pobiranja, odmerjanja in izterjave prispevkov in davkov, nam izpričuje dejstvo, da so v novem zakonu o pispev-kih in davkih dana znatno večja pooblastila davčnim službam pri urejanju spornih vprašanj kot doslej. Opozorili bi samo na. 183. člen temeljnega zakona o prispevkih in davkih, ki pravi, da se občan ali zasebna pravna oseba kaznuje od 500 do 10.000 N din. če da neresnično izjavo o svojih dohodkih, če ne predloži zahtevanega dokaza s strani davčne uprave, če opravlja neko dejavnost brez obrtnega dovoljenja, če se izmika plačilu določenega prispevka in davka pod pogojem, da je bila posku-šana prisilna izterjava brez upeha. Poleg tega lahko davčna služba odvzame obrtno dovoljenje občanu, ki večkrat zagreši prekrške, naštete v prejšnjem stavku. Pooblastila davčnim službam za ureditev razmer na tem področju so tako široka, da lahko pooblaščena oseba davčno uprave že takoj na licu mosta izreče nainižjo mandatno kazen za navedeno prekrške v znesku 500 Ndin.
Naslednji pomemben ukrep za ureditev razmer na področju nove davčne politike jo registracija računov 7. registracijo računov je davčna unrava do-
bila potrebno orožje v boju zoper slabe davkoplačevalce. Po sprejetju teh zakonskih ukrepov lahko davkarija odtegne od vsakega registriranega računa potreben znesek za pokritje zapadlih obveznosti. Te obveznosti, ki so odtegnjene iz obrtnikovega računa, mora računovodja delovne organizacije, kjer je obrtnik uveljavil račun za opravljene storitve ali izdelke, v predvidenem roku nakazati ra ustrezen žiro račun davčne uprave, kor ga v nasprotnem primeru davčna uprava, ki je račun registrirala, kaznuje. Te kazni so razmeroma visoke, zato upamo, da se bo davčna disciplina s temi ukrepi znatno izboljšala.
Za ureditev razmer na področju davčnih zadev je razmeroma nova naloga davčne uprave, da obdavči vse nove zgradbe, v katerih stanovalci stanujejo brez uporabnega dovoljenja, oz. z uporabnim dovoljenjem, pa niso vložili prošnje za 25-letno oprostitev plačila davka. Zaradi premajhnega števila kadrov in njihovo razmeroma slabe usposobljenosti za ugotavljanje dohodkov, pa tudi zaradi nepripravljenosti, da bi pri svojem delu pokazali večjo iniciativo pri ugotavljanju dohodkov, doslej obdavčevanju stavb ni bila posvečena potrebna pažnja.
Vse te probleme in naloge omenjamo kot uvod v razpravo in pripravo za reorganizacijo davčne službe. Ta uvod pomeni istočasno zbiranje mnenj in gradiva o dosedanjem dolu davčne službe in o tem, kaj vse bi morala spremenjena sestava davčno službe opraviti in kako bi morali to opraviti, da bi se stanje na tem področju uredilo.
A. Drmal
Člani pionirske desetine iz Radomelj, ki je osvojila prvo mest« na zveznem tekmovanju v Titovem Užicu septembra letos. Pionir v sredini drži v roki osvojeni pokal, darilo Zveznega izvršnega
sveta
(Nadaljevanje z 10. str.) zveza, ki že nekaj let prireja vsako lelo kvalitetna meddru-štvena tekmovanja, na katerih sodeluje veliko število društev z nad 200 tekmovalci. Največje zasluge za tako lep uspeh na zveznem tekmovanju pa gredo nekaterim posameznikom, ki za uspeh svojih društev in tekmo-
Napredkova veleblagovnica v Domžalah je neverjetno -ažive-la. Vse od otvoritve naprej je okrog nje in v njej velik vrvež. Precejšen del te množice pa zanima, kaj je s halo poleg, ki je na videz tudi dograjena,
Z nekaj podatki bom mogoče ustregel   radovednim občanom.
Koliko je dvorana stala, bomo povedali, ko bodo izdelani obračuni, ki jih pripravlja Gradbeno podjetje Litija.
Po sklepu občinske skupščine bo dvorano prevzelo stanovanjsko podjetje v upravljanje takoj, ko bo GP Litija odstranilo vse tehnične napake in okvari', ki so nastale že sedaj, odkar je dvorana dana v uporabo.
Stanovanjsko | podjetje bo s tem prevzelo veliko odgovornejšo nalogo, kot nekateri mislijo Razen anuitet, ki jih Bo plačevala obč. skupščina, bo moralo skrbeti za celotno vzdrževanje in seveda tudi izkoriščanje.   Čeprav   nisem ekono-
(Nadaljcvanjc s str. 6) sel, je potrebno v razpravljamo toliko strpnosti, da vsaka stran pove svoje stališče, pri tem pa se je treba držati dnevnega reda.
Na nekatera pretiravanja in neresnice o mojem vedenju na obravnavnem zboru pa ne bom odgovarjal.
Peter Primožič
valnih desetin žrtvujejo več i del svojega prostega časa. Za tokratni usneh naših gasilce { na zveznem tekmovanju gre zasluga preavsem Francu BLE.I-CTI Iz Mengša in .Tožkolu SRA-JIT iz Radomelj
Prizadevnim fantom — gasilcem za izredni uspeh iskreno čestitamo! J. Kosmač
mist, si upam javno trditi, da so v zmoti vsi, ki mislijo, da se bo dvorana vzdrževala sama z najemnino od prireditev.
Vse večje dvorane po Sloveniji in tudi drugod, dobivajo od družba znatne dotacije za vzdrževanje, zato tudi domžalska ne bo izjema. Ce bo samo letna amortizacija znesla okrog fj milijonov dinarjev, pa ogrevanj'' toliko, je lahko vsakomur jasno, da bo z najemnino težko dobiti toliko denarja. Previsoke najemnine se bo vsak koristnik izogibal, ker vsaka prireditev zahteva ogromno drugih režijskih stroškov.
Rekli pa smo, da smo dvorano gradili zato. da bo dostopna čim širšemu krogu uporabnikov. Skratka, univerzalna naj bo. Zato je obč. skupščina imenovala programski odbor, ki bo s sodelovanjem stanovanjskega podjetia skrbel za smotrno politiko izkoriščanja dvorane.
Razumljivo, dt prav vsaka organizacija res ne bo v stanju izvesti prireditve, ki bi ji napolnila dvoranoi Vse količkaj kvalitetne in zanimive športno kulturne, zabavne, propagandne, gospodarske In druge prireditve pa bodo v dvorani lahko uspevale če bodo prireditelji upoštevali zahteve In okus obiskovalcev.
Ze letos, do konca leta, je predvidenih kar precej priredi-
Pnprave za razpis samoprispevka /a iz«;radnto šolskih prostorov
1'rvi korak k rešitvi materialnega položaja šolstva v naši občini jc napravljen. Občinska skupščina je 26. septembra sprejela sklep, naj se prične s pripravami za razpis samoprispevka. Priprave bodo obsegale izdelavo stroko I analize in programa razvoja šolskega omrežja, ustanovite-, posebnega sklada in politično akcijo, da bo referendum uspel. Prvi zneski bodo vplačani v sklad s prodajo starih šolskih poslopij.
Bistvena je ugotovitev vseh odbornikov, rla na izgrad njo novih šol, dozidave in adaptacije sedanjih in izgradnjo telovadnic ne moremo čakati do leta 1980, ko bodo dovoi-velika proračunska sredstva.
Občani se bodo morali odločiti, je bilo rečeno v razpravi na seji skupščine, ali je za otroke in mladino bolj nujno, da imajo dokaj visok osebni standard ali pa 1o. da se učijo v dobro opremljenih in prostornih učilnicah in imajo telesno vzgojo v ustreznih prostorih. Odločitev o teri je pomembna za duševni in telesni razvoj mlade generaci-o iri s tem tudi za razvoj našega gospodarstva in vseh drugi fl področij človekovega udejstvovanja.
Ne moremo obstati na pol poti pri urejanju teea vprašanja in če smo dosedaj za izgradnjo šol v Radomljah, na Brodu in v Moravčah izčrpali vse redne vire sredstev za določeno dobo naprej, moramo sedaj prispevati za dokončno rešitev tega vprašanja del sredstev tudi od svojih redmr dohodkov.
Razmislimo o tem in odločimo se tako, kot so se že to.' v večini drugih občin!
Primožič
obiskovalci so prvič v celoti napolnili novo halo domžulsk komunalnega centra za prireditev: Po delu šport in razvedril.« ki jo je odlično organiziral občinski sindikalni svet ob pomoči športnikov in kulturnih delavcev. Hala je prezkušnjo dobro prestala in I blskovalri so jo pohvalili. Nujno pa bo, da bo ta drag objekt dobil svojega hišnika, ki bo skrbel za vzdrževanje in čiščenje ter organ, kf bo vodil nadzor nad uporabo
lov, s katerimi bodo imeli organizatorji težave, ker še marsikaj manjka. Ko bodo izpopolnjeni vsi tehnične pomanjkljivosti, bo veliko lažje.
Dvorana jo zdaj tu. Lepa jc. in brez dvoma uporabna. Ostala bo v Domžalah in huda krj zaradi nje sc bo nočasi polegla. Le od nas in naše strpnosti je odvisno, kako ln komu bo Služila. Osebno sem prepričan, da
je za današnji čas tak sistem univerzalne uporabnosti kot je, odlno pravilen za Domžale Prepričani smo, da bo stanovanjsko podjetje našlo skupen jezik s programskim odborom, v katerem so predstavniki vseh družbeno-no] i ličnih organizacij. Lc-tem pa priporočamo, da nai kar planiralo prireditve v novi domžalski dvorani.
Andrej Zaje
A2/1+.5+/^
Specializirane organizacije in oDramiDne priprave
Naš list »Občinski poročevalec« poleg gospodarski:; novic iz domače občine objavlja tudi vse odloke in odredbe občinske skupščine v posebni prilogi - Uradnem vestniku. Potrebno je, da ste tudi vi o vsem tem sproti obveščeni. V bodoče bo naš list prinašal tudi vse važnejše sklepe odborov za Obrt, gostinstvo in turizem, kakor tudi druge odločitve upravnih organov skupščine.
Zaradi tega se je uredništvo Občinskega poročevalca, na priporočilo občinske skupščin« odločilo, da vam bo naš list pošiljalo po pošti in to vsem obrtnikom in gostilničarjem, posebno se. ker so mnogi obrtniki že sami želeli, da bi jim »Poročevalca« pošiljali.
Upamo, da tega ne boste odklonili, saj znaša letna naročnina s poštnino vred le 7,00 N dinarjev.
Želimo, da bi bili našim »Poročevalcem« zadovoljni, ker boste v njem našli pole'? drugega (udi vsa potrebna navodila, ki vam bodo v korist in pomoč pri vašem delu.
Uredništvo!
Mednarodna politična situacija zahteva od vseh družbenopolitičnih č,niieljcv pospešen'-priprave za uresničevanje p a-niranih nalog o vsaljudski obrambni vojni. Zasledujoč le cilje, ne moren-., mimo dejstva, da je področje obrani5;ni!i priprav za sedaj pravzaprav obdelano le na papirju, Čeprav ta trditev ni absolutna, ker v posameznih primerih le beležimo nekatere pozitivne rezuHi'e. Koordinacijski ojjiior za obrambne pr.prave pri občinski konferenci SZPL Je razpravljajoč o obrambnih pripravah, ugotovil, da je potrebno na papirju že urejene stvari in načelne ugotovitve spraviti v življenje. Zadnja seja tega odbora je bila namenjena predvsem specializiranem družbenim organizacijam in njihovim nalogam pri obrambrih pripravah.
Stališča, ki so bila na odboru izražena, kaže k) na to, d.i bi morale specializirane organizacije posvečali več pozor«es'i organizacijah, "i  oblikam svoje
dejavnosti, kakor (ud,' uslrez. nim k.idrovsh'm spremembam svojih vodstev, V ta vodstva bi morali namreč vk'?BČlti tovari-šice in tovariše, ki ir.-.-jo strokovne in d.-pge s-icsolnosti za vodstvene funkcije. Poudarjeno je bilo tudi stališče, da jo v teh pripravah nujno pogrebno zaostriti odzovornost Irvrševalca posameznih nalog, taka na civilno zaštitnom področju ko» družbenem. Civilno za-'iiro področje obrambnih priprav je potrebno postaviti v polagaj po1-vojaške c*<ran'zaeijc. ki nedvoumno poslavlja naloge posameznikom in skupinam.
Koordinacijski odbor jc s tem v zvezi sklenil, da jc najnujnej-
Kot smo že poročali, je občinski sindikalni svet (komisija za šport) s prireditvijo »Po delu šport in razvedrilo,-, avečano zaključil letošnje (zdaj že tradicionalne) delavsko športne igre, na katerih je sodelovalo prek 600 delavcev — športnikov.
Na prireditvi, kjer so bili razdeljeni pokali in diplome posameznikom in kolektivom je bilo znova poudarjeno, kako važno vlogo ima športna aktivnost (tekmovanja in rekreacija) v našem delovnem procesu. Prav in pohvale vredno je, da ima šport v Domžalah tudi med delavci vse več pristašev. To potrjuje že udeležba na letošnjih delavskih športnih igrah, pa tudi lep obisk (približno 1200) gle-
še takoj okrepiti vodstva in izvršiti ponovno organizacijo naslednjih specializiranih organizacij: obč.nska. strelska zvezi, občinski odbor Ljudsko tehniki z vsemi svojimi klubi ter telesno vzgojne organizacije. S tem v zvezi so bili zadolženi pesa-nrozni člani odbora za konkretno akcijo.
Med pomembnejše sklepe lahko štejemo tudi to, da koordinacijski odbor predlaga gasilskim društvom, da še v večji meri v svoj krog vključijo mlade ter da formirajo tudi ženske desetine, ki bi v danem trenutku lahko nastopilo kot izredno pomemben činitelj. Nadalje je odbor mnenja, da bi družbenopolitične organizacije v kolektivih in na terenu (v krajevnih Skupnostih) p.arale posvetiti več pozornosti organizacijskim in obrambno vzgojnim vprašanjem. Delavska univerza kot dru-beno vzgojna institucija pa .je doJžn.i organizirati predavanja obrambno vzgojno vsebine na eo'o'nem področju občine. S tem v zvezi prevzema ludi občinski odbor Rdečega križa določeno naloge, katere pa pravzaprav že izvaja. Te naloire so predvsem v izobraževanju in usposabljanju sanitetnih ckio na rciotnem. področju občine.
Obrambne priprave so v veliki meri odvisne od dosledno pripravljenih programov, od informiranosti občanov, javnos'i in no nazadnje od irdnejš" vključitve družbenih organizacij v delo za dosego postavljenih ciljev. Zato je ta odbor tudi sklenil da so vsa vodstva organizacij dolžna tem problemom posvetiti več pozornosti.
Franc Gabrovšek
dalcev na zaključni zabavno-glasbeni prireditvi »Po delu šport in razvedrilo«, na kateri je sodelovalo tudi nekaj znanih slovenskih športnikov: Zaje, Vecko, Klevišar.
Takih prireditev, kot je bila ta v Domžalah, še želimo.
S to prireditvijo je bila tudi, čeprav neformalno, odprta in predana uporabi nova hala, ki je dokazala svojo funkcionalnost za množične prireditve in napravila s svojo notranjo ureditvijo In opremo na vse obiskovalce najboljši vtis.
Sposobnim organizatorjem se s tem objektom sedaj nudijo široke možnosti vsestranske aktivnosti.
M. Brojan
V Molniku smo se S septembra zbrali na proslavi nekdanji borci 6. SNOUH SLAVKA SLANDRA, ki je bili formirana pred 25 leti v gozdu »Sipek-, nedaleč od Motnika.
Na proslavi je bilo približno 600 preživelih borcev in nekaj tisoč nekdanjih aktivistov, slm-patizerjev in občanov z območja Kamnika in Domžal ter Savinjske dolin? in zasavskih revirjev.
Govoril jc prvi komandant Slandrove brigade, gcneralpod-polkovnlk .Tanko S?kirnik-Si-mon. Navzoč pa jo bil tudi predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije tovariš Franc LeskO'šek-Luka, prvi no-litkomisar tovariš Mrin Ribi-čič-Ciril, narodni heroj lovariš Mirko Jerman In drugi nekdanji voditelji brigade.
Izredno lepo vrenv je še pozno zvečer zadr/'Io na vese-liščncm prostoru borce in akti-
viste, med katerimi so ostaf tudi vsi voditelji brigade, skupaj s tovarišem Lcskoškom. V veselom razpoloženju so kramljali in obujali spomine na slavno prehojeno pot in težke borbe, katere jc preživela Slandro-VB brigada.
To tovariško srečanje bo sle-1 .črnemu borcu ostalo v spominu, saj jc spet. po tolikih letih, imel priliko, da stisn" roko svojemu koir.mdantu, komandirju ali komisarju.
Lahko rečemo, da je bilo vse dobro oreaii'zlrano. zato jo verjetno vsak udeleženec zadovoljen odšel domov.
Tako tovariško srečanje moramo š™ organizirali, ker le tako ne b»>mn pozabili drug na drugega tn če bo potrebno, bomo forov'p.'i prvv tako močno in uporu« udarno brigado SLAVKA SLANDRA.
A. A.
Prireditev ,Po delu šport in razvedrilo* Imoo uspela
Partizansko slavje v Metliki
Postrojeno b'.ree sb-vne jtlanđroVe b
lravila nekda-
nji njihov komandant  Tanko Sekirnik-Simon in tovariš Franc
Lcskošek-Luka
PREDNOVOKSLT0MOS
Prihajamo v uod.,bjC, ko >j bodo spet odprla vrata gledalkin koncertnih dVOrun, z delom pa bodo začela ludi kulturno-prosvetna društvu, v naši občim. Zato bi veljalo reči na začetku sezone nekaj besed, izmed katc-rib so bile mnoge ne enkrat povedane, pa vendar niso rodil'1 tistega učinka, ki bi ga mora' • Ovrednotiti hočemo (sicer le nekoliko) delo posameznih aktivnosti v preteklem tet«, predvsem pa povedati nekaj misli ,prcd novo sezono, ki naj bi prinesla ludi v domžalsko in okoliško kulturno življenje novo kvaliteto.
Kulturno življenje v naši Ob čini hi lahko raT^elili na nekaj skupin: dramsko, glasbeno, likovno, foto-kino sekcijo, izven-šolske   kulturne   aktivnosti po osnovnih šolah in morda še nekatere. Vsekakor je treba ugo toviti, da je nekaj skupin, od katerih so nekatere bolj delav ne in boli opravičujejo svoj obstoj in vanje vložena srrdstva. ki   pa   so   v   večini primerov manjša od minimuma.
Po tem, kakšen je trenuten položaj, mi je povsem jasno, da je glasbeno življenje v Domžalah najbolj živo in žal skoraj edini oblikovalec kulturne sezo ne.   Nemar   r;ro   to pripisati vztrajnejšim in prizadcvaejš r glasbenim delavcem, ki so dos«' gli, da je glasba v Domžalah vrednotena   tako.   kot zaslnž Dosegli so «udi, da so je glasbe no živl;t>,.'i' razmahnilo tudi V okolfe:  !:->: vse skupaj pozo ju j * dejstvo, rti glasba (oziroma Zavod za glasbeno izobraževanje v
l»ituhtali in g«idoa> dajejo U.»rn-žalskemn kuKumcmu živijenjo odločilen, vendar ue cd,ni pečat.
Dramska dejavaost jc tista, n ka-cii smo v preteklosti več go-VOrHi, pq manj ustvarili. Kazen Mcii-.;:.am,v — naj jim gre s tega mesta za čud;»v,to amatersko uprizoritev Celjskih grofov vse i,, i znanje — v občini ni dramskega amaterskega kolektiva, ki bi zadovoljeval vsaj minimalni kvalitetni kriterij.
Domžalsko amatersko gledah šče — kakor so nekateri bobneče Imenoval) poskuse oživljanji dramske sekcije pri Svobodi Ponižale — smo zaradi znanih stvari za ne ve se koliku let pokopah. Skoda pa je, dri v Moravčah, naj Moravčam ne zame rijo, ni nobene take aktivnosti, ki bi opravičevala pred leti tako ostre in rigorozne zahtevo po kulturnem damu.
Likovno življenje s foto-kino sekcijo in dejavnostjo po šolah pa je bilo preveč enkratno, da bi ga lahko pravičneje sodili.
Kazalo je, da bo nova hala komunalnega centra v Domžalah tis't oživljajeo kulturnih aktivnosti, ki ga v Domžalah le dalj časa pričakujemo. Vemo pa. da nič ne pride samo po sebi. Zato je svili v priheii-ije jasno le eno: živele in dobro bodo delalo le tiste aktivnosti, v katerih beli d»la,m. va mr.nl ponavljaju stare 7aV'ove no man?šP» v?' h a" vi<;o'-"i- sred ■ -'vih. Pa ve»*H->- ReJle, da ho tako (-di v prihodnji kulturni sezoni.
Poroči o s fc8tnn*&k& gamnaziie
Urejanje rejništva v naši občini
Zaključni izpit je v jesenskem roku * na kamniški gimnaziji opravljalo pel učencev, od teli so gai štirje opravili z uspehom, eden pa ima popravni izpit. Letošnji abiturienti kamniške gimnazije so iz kamniške občine, od koder jih je 31 in iz domžalske občine (15), in sicer: Marija Belka. Anica Coiman. Zvone Oostcčnik, Danica Iluth, Jana Jancžič, Breda Jeraj, Janez Kane, Marija Kane. Irena Kuhar, Meta Mihclčič. Mihael Mi-lielčič, Zvonko Per, Marija Res, ."'■•ančiška Skarja, Peter Volge-m nt.
Skupno je opravilo zaključni izpit 18 kandidatov in 28 kandidatk ali 46 učencev. Od teh je bilo odličnih 4, prav dobrih 13, dobrih 13 in zadostnih 16. Najstarejši kandidat je bil Raj-ko Ccrar, rojen 14. januarja 1948. najmlajši pa Miha Mihel-čič iz Me.igša. rojen 2. avgusla 1950. Vido Rozman, rojena 16. junija 1948, je opravljala matu-
Dclo socialne služb" na področju rejništva le bilo doslej pomanjkljivo in premalo eig n: I zirano. Znano je, da imamo tri območja, kjer ,-,o rejništvo splošno vpeljano: to so: Crni srab r kot najstarejši center ki ga je dolga leta vodila pokojna pa-tronažna sestra Komotarjcva. Moravska dolina in Dob z oko lico. Večina rcjer.cev je iz ljubljanskih občin
' Predstavniki 1 jublianskih socialnih centrov 80,na skupnne sestanku pojasnil1, da želijo pr iskanju in spremljanju re.jni ških družin pomoč patrona-'n-in socialne službe iz naše občine. Sklonjen jo bil dogovor,_ da se uvede točno evidenca re.ini-
ških družin in družin,, ki to želijo postati. Rejniki, ki nimajo urejenega rejništva prek ustrezne socialne službe, bodo predlagani v postopek sodniku za orokrške.
Občarn, ki žcl.vi sprejeti v svojo družino rejonca. naj to sporočijo področni na ronilni slflfM aH neposredna socialnemu delaven Francu Oostlnčarju v upravi skupščine obefne Domžale. Opozarjamo, da zakon ne dovoljuje sklenitev reiniške pogodbe 7. občanom, ki nima ustreznih moralnih in vzgojnih kvalitet, ki so starejši kot 55 let ali so preveč oddaljeni od sole, cest in večjih krajev.
"•eter Primožič
ro prav na svoj rojstni dan. Najvišji dijak je bil Jože Zagore, lyC cm, najmanjša pa Danica Iluth, 149 cm. Niti ene ure ni izostala od šolskega pouka v vsem letu Pavla Kraševec, Tomaž Slcbe, ki se je vozil iz Domžal, pa je zamudil samo eno uro šolskega pouka. Naj-boijse je pisala naloge Jana Ja-nežič iz Domžal (vse odlično). Najboljše je odgovarjala na zaključnem izpitu Frančiška Skarja iz. Mengša (vse odlično). Prvič sta na kamniški gimnaziji skupaj opravila zaključni izpit dvojčka (brat in sestra Janez in Marija Kane iz Mengša, rojena 12. novembra 1949).
V novem šolskem letu se je vpisalo v gimnazijo 224 učencev, kar je do zdaj največje število. Od teh je 142 deklet in 82 fantov. Iz kamniške občine jih je 162. iz domžalske 60, dva pa sta od drugod. Razred ponavlja pet učencev.
izvršili smo svojo dolžnost
Dokazali smo, da razumemo le zave svojega bližnjega in da smo pripravljeni pomagati.
V občini je bil za pomoč Cehom in Slovakom v času krize inv-unvan koordinacijski odbor pri občinskem odboru Rdečega križa Dorr.-.ale. ki ga je vodil Jernej Lenič.
Ta odbor je usmerjal in koordiniral nudenje pomoči, dajal informacije, zbiral naslove družin. ki so bile voljne sprejeti Cehe in Slovake, vodil rc-ccpeijsko službo in nudil neposredno pomoč prizadetim v obliki hrane.
Občani so lakoj priskočili na pomoč in ponudili 50 opremljenih sob s po dvema ali tremi ležišči. Zasedenih je bilo 12 sob v Domžalah in Mengšu, kjer je bilo nastanjenih 32 državljanov CSSR Prehrana je bila organizirana pri Domu počitka v Mengšu, pri Gostinskem podjetju »Pošta« Domžale in pri gostilni »Kober« Domžale. Prehrano in stanovanje so občani v glavnem nudili brezplačno,
a) Brezplačno stanovanje in hrano so nudili naslednji:
obrokov
1. Stane   Kovač, Domžale — za 4 osebe ... ''6
Obrokov
2. 1'ani   Goslinčar, Domžale — za 2 osebi   .   . 12
S, Marjan   Stopar, Lukovica 23 — za 3 osebe 27
4. »Semesadika- Mengeš
— za 3 osebe .... 18
5. Jože   Vodcb, Domžale
— za 2 osebi   .... 42
(i. Janez   Kosec, Mengeš
— za 1 osebo .... 57
7. Alfonz   Pire, Domžale
— za 2 osebi  .... 6
b) Brezplačno so nudili stanovanje naslednji:
1. Franc Gabrovšek, Domžale — za 2 osebi.
2. dr. Ludvik Kovač, Domžale — za 4 osebe,
3. dr. Ivo Peve, Domžale — za 4 osebe,
4. Tončka Ccrar, Domžale — za 3 osebe.
5. Ivan Zupan, Mengeš — za 4 osebe,
6. Štefan Koritnik, Doir«ale — za 2 osebi.
7. Ciril Koritnik, Domžale — za 2 osebi.
Vlagajte svoje prihranke pri
komunamh banki m Mirnima
v Dom - stoli
c) Gospodarske organizacije, sindikalne podružnice, zavodi in ustanove so prispevale nasled-  nja sredstva:
N din
1. Tovarna  sanitetnega materiala, Domžale     ..... 5.000,00
2. Papirnica. Količevo     .   •   . 10.000.00
3. GG obrat Domžale .... 800.00
4. Skupščina občine Domžale . 3.300,00
5. Mlinostroj, Domžale    .   .   . 5.000,00
6. Sindikalna   podružnica ZKI
Domžale........ 1.000.00
% Oljarna. Domžale    .... 425,00
8. Komunalna banka in hranilnica Domžale  ...... 500.00
9. Vodovodna skupnost Mengeš 500,00
10. Vodovod Domžale   .... 1.000,00
11. Univcrsale Domžale    .   . 3.500,00
Skupno prejeto......M 31.085.00
Skupno izdano za prehrano in
drugo     .   . ...... 807,00
Neporabljeno   po  stanju   20. 9.
19(58 .......... 30.278,00
O neuporabljenih finančnih sredstvih bodo =arr.-vupravnl organi pri gospodarskih nrganlza-rijah. zavodih >n ustanovah odločili, če se na našo prošnjo lahko prenesejo na sklad za elementarne nesreči- pri obč odboru RK Domžale z>i oprem« ekip prve pomoči. O končnih sklepih bomo naknadno poročali.
Zahvaljujemo se prav vsem, k| so nudili kakršno koli pomoč pri organizaciji, namestitvi ali prehrani in vsem. ki so prispevali denarna sredstva in s tem dokazali našo solidarnost z ljudmi, ki so bili v težavah zaradi dogodkov v njihovi do-ir.avinl.
OO RK Domžale
OBČANI OP/TNK DOMŽALE!
ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE. MENGEŠ. LUKOVICA IN MORAVČE RODO V ZIMSKEM ČASU PRIREDILE VEC BREZPLAČNIH 80 IN 20-URNIH TEČAJEV PRVE POMOĆI, NA KATERIH SE JiOSTE USPOSOBILI ZA NUĐENJE PRVE POMOČI OB ELEMENTARNIH NESREČAH ALI V VOJNI.
PRIJAVE SPREJEMAJO VSE ORGANIZACIJE RDEČEGA KRI2A V OBČINI DOMŽALE. PREDVSEM PA V DOMŽALAH. MENGŠU, LUKOVICI  IN MORAVČAH.
Občinski ndbor RK Domžale
Deset let obrata Rašica v Moravčah
Dne 6. ma.ia letos je minilo 10 let. odkar je tovarna pletenin »Rašica" iz. Gamclj ustanovila v Moravčah svoj obrat. Prostore je dobila v zasebni hiši. Bili pa
so mnogo pretesni, kajti že ob ustanovitvi je bilo zaposlenih 80 delavk. Koliko truda je bilo. še predno se je tovarna odločila, da bo odprla svoj obrat v
Servo Nihali - Oljarna Domžale
Po ugodni ceni prodajamo rabljene pločevinaste sode
za 200. 100 in 50 kg
Sode lahko kupite vsak torek od 8. ure dalje v OLJARNI DOMŽALE, na Viru
Oljarna Domžale
Moravčah. Potrebno je Pilo pripraviti prostore, nakupiti ple-tilne stroje, pripraviti stanovanja za vodilni kader itd. Toda z dobro voljo se je vse uredilo Tedanja občina v Moravčah je kupovala rabljene stroje po vse.: Sloveniji. Tako je bil obrat opremljen in delavke so pričele z delom. Ker so bile razmere neznosne, prostori pretesni, so delavke na množičnem sestanku leta 1959 slenile da se mora pričeti z gradnjo nove halo. Delavke so se zadolžilo da bodo pomagale pri gradnji s prostovoljnim delom, da bodo zbirale denar po vaseh in prispevale ed mesečne plače vsaka po 1000 S din na mesec, in to toliko časa, da bo tovarna gotova. V pičlih enajstih m--secih je bila tovarna res gotova in to zgradba ki je 45 m dolga in 13 m široka Tako so se delavke preselile v lepe. higiensko urejeno prostore in 12 decembra 1960. leta je bil eden največjih praznikov v Moravčah.
Ob otvoritvi obrata se je zbralo prek 1000 občanov Točno ob 14. uri je pokojni Tomo Brejc prestrigel vrvico in izročil delovnemu kolektivu obrat Rašico v upravljanje. Navzoče je nagovoril: »Veseli smo. ker nova delovna zmaga vašega kolektiva potrjuje staro resnico, da so delovni ljudje sposobni da v boju za dobro in napred no stvar premagajo vse ovire, če so enotni in složni Čestitam delovnemu kolektivu to tovarne, ki je z ustvarjalnim delom in požrtovalnostjo. dostojno de-
lovnih ljudi naše dežele, zavedajoč se, da bo v novih tovarniških prostorih tudi njemu lažje, največ doprinesel k izgradnji te stavbe. Taka tovarna v bivši Jugoslaviji ne bi mogla zrusti, če bi jo vi še tako zahtevali. Ce bi se to zgodilo, bi ie le zato, ker bi računali s ceneno delovno silo, da bi na račun vaših žuljev nekateri dobio živeli in bogateli. To je vaša tovarna, vi Jo boste uporabljali in čim boljša bo kvaliteta vaših izdelkov, toliko lažje ln boljšo boste sami živeli. Zaradi tega morate p isvetitl v.;e svoje MU izključno napredku proizvodnje, vaša dolžnost je, da spremenite to tovarno v žarišče gospodarskega in kulturnega napredka vse moravske doline. Kolektivi) te tovarne želim, da bi delal in ustvarjal v miru.«
Le zato, ker je bila volja delavk m volja vsega morovškega ljudstva tako velika, je ta obrut tako hitro zrasel. Ni pa to samo volja delavk, temveč tudi tovarne Rašica in tedanje občine I mižale, ki sta nam priskočili na pomoč tinančno in moralno. Irez njihovega sodelovanja ne bi din-s stal ta obrat. Prek 100 žena in deklet ima tu svoj zaslužek, ki bi si ga morale sicer iskati drugod Kolektiv je opravil 8L;(K) prostovoljnih delovnih ur in prispeval v denarju !;<)(>() S din. Drugi prebivalci ■Moravč to opravili 2700 ur. kmetje so darovali 72 m3 lesa. Sodelovalo pa je tudi podjetje Termit s tem, da nam je nudil brezplačno  kamione za previ
Zvezdniške težave
Mlad fant z lepimi, mladimi zalizci mi je z željo, da bi čimprej postal velik in priznan umetnik, rekel: Kdaj vendar bolte začeli pisati o meni? O vseh pišete, rt in drugi, celo o cestnih pometačih. le mene nihče ne vidi. Ce je nekdo le enkrat vesel partizansko zastavo in hodil za njo. ga vsi slavite in kar naprej pišetp o njem Dajte, zaboga napišite kaj, da sem tudi <az iti in da za druibo. posebno mlado, veliko pomenim. Kako naj pridem »naprej'-, če se me nihče ne spomni.
Dragi fant z zalizci! Upam, da boš tale članek prebral In da se boš v njem prepoznal. Zatrdno vem. da boš zato preklel vse, posebno mene, ker uresničujem tvojo I -jo.
Mlad si ie, vendar ne toliko, da bi se lahko ne zamislil, da za boleznijo »za vsa-
ko ceno priti naprej- ne bolehaš sam. V tolažbo naj ti bo, da je veliko takih in tudi to si zapomni, da jih veliko podleže
Premlad si, da bi ti zameril očitke partizanskim zastavam in tistim, ki sr> hodili pod njimi. Ce bi vedel, koliko jih je. ki so hodili pod temi zastavami, kaj so pre-trepeli in preživeli in koliko jih je neopaz ■ nih, skromnih, ki trdo služijo svoj kruli, ne da bi jih kdo poveličeval, ne bi tega rekel.
Možnosti za »priti naprej" sta samo dve S pridnostjo in skromnostjo se ogromno doseže, tudi v umetnosti! Ce je tvoje delo res tako kvalitetno in pomembno, te bo družba kmalu povzdignila nad druge Lažje pa ti bo. če boš pripravljen, da tega nikoli ne boš dočakal.
Druga pot za dosego tvojega cilja je pa
lažja, zanjo se jih. žal, veliko odloči.
Svoje človeško srce globoko potisni v se, med drobovje, in se prilepi vplivnim ljudem na vete. Zatisni ki nos in lazi za njimi iv v. njo toliko časa. da te bodo zaradi nadležnosti postavili v svoje vrste. Pri tem moraš biti vztrajen in poslužuj se e.sob sredstev.
Vedi, da za življenjski uspeh ni dovolj, če od tvojega hrupa šklepetajo okna po dvoranah in tudi ne, če bi se tresle vse
Domžale.
Tako je, fant. Želim ti, da dosežeš svoj cilj in tudi to. da bom kdaj brez premisleka lahko napisal: med najboljšimi je.
In If to. Tvojega imena ne bom povedal nikomur. Rodi brez skrbi — prav ni' komur!
Andrej Zaje
materiala, poleg kmetov, ki so brezplačno vozili les na gradbišče. Kot so nam ti ljudje poma gali s prostovoljnim delom in materialom, tako so pred 27 leti pomagali prvim borcem, ki so v moravskih hribih vodili borbe proti okupatorju. Plamen upora je že v letu 1941 vzpiamtel po naših gorskih vaseh. Spomenik z imeni 182 padlih borcev nas spominja na ta strašna lota okupacije in opominja, koliko krvi je bilo prelite za našo svobodo.
Ker se je v desetih letih v tovarni zaposlilo mnogo mladih delavk, ki ne vedo, odkod ta obrat, bi bilo lepo in potrebno, da bi tovarna proslavila vsaj
skromno ta jubilej, ki je za Me-ravče velikega pomena. Ko je tovarna porcelana v Izlakan praznovala 10-letnico obstoja, je bil to velik praznik za celotni krai. Ta dan so proslavili kot praznik tovarne in ga obhajajo še vedno vsako leto, kajti delavci se zavedajo, kje je njihov kruli. Hkrati pa se tudi razvija kraj z razvojem iovarne. Ker je v tovarni Rašica v Moravčah še dovolj prostora, da bi zaposlili nove delavke, upamo, da bo tovarna Rašica mogoče le razširila svoj obrat, kajti v moravski dolini je prek 150 delavk, ki bi se rade zaposlile. Upajmo, da se bo število zaposlenih tudi v Moravčah zvišalo.
L. G.
V kakšni .koži ie domžalski dom na Veliki planini
V dnevniku »Delo« je bil dne 15. avgusta 1968 objavljen članek v nagradnem natečaju »Najprizadevnejši turistični kraj: Simnovcu gre menda predobro«. V njem piše Niko La-pajne tudi o Jarški koči, ki da je še kar solidna in o Domžalski »koči«, ki kar ne more in ne more iz svoje kože.
Tako pisanje ne pove ničesar o prizadevnosti ali neprizadev-nosti in je slaba ocena pravega stanja oz. popolno nepoznavanje razmer na Veliki oziroma Mali planini. Zato naj navedemo nekaj pojasnil.
Začnimo pri »Simnovcu«. Ta hotel je stal kamniško občino čez sto milijonov dinar v in direktor, po planinsko bi mu rekli tudi oskrbnik, ki je bil nastavljen, je imel dolžnost voditi hotel. Kako so ga vsi po vrsti vodili, vemo. Z Izgubo. Sedaj pa je hotel Simnovcc v privatnih rokah, pa dobro uspeva, čeprav ima iste težave z vodo in vsem drugim. Torej pri vseh vidikih stroških za tolikšen hotel, v družbenem vodstvu ni uspeval. To pa zato, ker ni bilo prizadevnosti.
Pa poglejmo Jarško kočo. To ni koča odprtega tipa, ampak je sindikalni dom, ki ga je zgradila lovarna Induplati za svoje uslužbence. Oskrbnik pri-de rope! samo. da vodi oskrbo oz postrežbo. Jarškn koča torej ni namenjena odprti turistični dejavnosti. Dogaja pa se. da pridejo opiti gostje iz Jar-ške koče v Domžalski dom, kjer kaj radi razgrajanje nadaljujejo.
Sedaj pa še o Domžalskem domu. menda že zasluži ime dom. ne pa koča. Ta dom je "•'■idilo Planinsko društvo Domžale. Sodelovali so vsi člani društva, vsaj s članarino, če 8e ne drugače. Za gradnjo in oskrbovanje doma je društvo zgradilo svojo tovorno žičnico. Vse naprave vodi in stalno nadzira upravni odbor društva.
V , skupaj je torej tudi družbena last. Z oskrbniki in osebjem ima iste težave, kakor dru-
ga društva, ki imajo svoje domove, koče ali hotele. Poleg tega ima še druge skrbi, posebno z gradnjo »depandanse«, z žičnico in drugo. Ko se je pred časom utrgala nosilna žica tovorne žičnice in zaradi visokega snega ni bilo mogoče žico popravi'.i takoj, so člani upravnega odbora in nekateri drugi, do konca zime tj. več mesecev vsako nedeljo in tudi vmes, nosili na svojih hrbtih živež in vse potrebno, da je dom lahko ostal odprt. Pripominjamo tudi, da s tovorno žičnico društvo zelo izdatno pomaga tudi drugim društvom, ker jim prevaža gradbeni in drugi material.
Torej je vedno živel ta skromni Domžalski dom in to zaradi velike prizadevnosti društva, ki ga je postavilo takšnega, kakršnega je smatralo, da bo lahko vzdrževalo. Da bi pa povečalo zmogljivost doma. zaradi vedno večjega obiska, je zgradilo še »depandanso«.
Vsega tega marsikdo, pa tudi tov. Lapajne, ne ve, ker je verjetno dobil informacije tam, kjer namerno dajejo slaba in neresnična poročila o Domžalskem domu, da bi odvrnili goste.
Domžalski dom je odprt predvsem za planince t manjšimi osebnimi tlohodki, saj je npr. že sama nočnina za prek 50 »/(, nižja, kakor v gostinskih obratih.
Domžalskemu domu oz. Planinskemu društvu Domžale gre veliko priznanje za uspešno delo na področju pospeševanja turizma. Vzdržuje se popolnoma samostojno brez dotacij in sanacij. Domžalski dom pfl d stavlja tudi občino Domžale, ki pa društvu ni dala še niti dinarja dotacije, čeprav ima poseben sklad za turizem Domžalski dom obišče letno do dvajset tisoč ljudi in če smatramo planinstvo za eno od veja turizma, bi bilo prav, da bi tudi občinski organi pomagali, da bi lahko skočil iz »svoje kože« in skromnosti.
Dobre volje pri članih n« manjka, pač pa pomoči!    A. S.
Gostinstvo v Domžalah je v zadnjem času napravilo velik korak naprej. Kakor nas Jt bilo še pred leti sram, če so nas obiskali tujci, ker jih nismo imeli kam peljati, kjer bi jim lahko pokazali dostojno raven te panoge naše dejavnosti, imamo danes lepo urejenih lokalov z dobro postrežbo že kar precej. V zadnjem času je tudi lastnik gostilne >Pri .Tanušu« preuredil notranjost svojih prostorov z veliko mero okusa tako, da predstavlja sedaj tudi ta lokal veliko pridobitev za Domžale. Na sploh lahko privatno iniciativo v gostinstvu v Domžalah samo pohvalimo. Ne moremo pa tega trditi kar družbeni sektor, ki se kar ne more rešiti kriz in težav, čeprav ima posebno Pošta v Domžalah vse pogoje za uspešnejše poslovanje
V današnji številki pišemo o Domu na Veliki planini in njegovih problemih. Dom je ena zelo lepih postojank, ki je dobro obiskana in ki ima sezono poleti in pozimi. Domžalčani ta dom sicer precej obiskujejo, lepota narave na Veliki planini pa zasluži, da bi bil tok nedeljskih turistov in izletnikov še v večji meri usmerjen na ta prelepi delček na še ne tako daljne okolice. Z dograditvijo »depandanse« v neposredni bližini doma se bodo kapacitete občutno povečale In bo Velika planina In domžalski dom na njej lahko postala tudi področje tako imenovanega stacionarnega turizma, tj. letovanja za daljše obdobje
Prizadevni planinci so že pred davnimi leti zgradili tovorno zlenico iz Crne na Vel. planino, po kateri oskrbujejo dom z vsem potrebnim. Stara naprava pa se pogosto pokvari in takrat je treba mobilizirati tudi prostovoljce iz vrst članov Planinskega društva, da pomagajo. Na sliki: Ekipa prostovoljcev na delu dne 3. 9. 1.1.
Pionirji drnega grabna so slovesno proslavili svoj praznik
Pionirski odreci Viktor Avbelj na osnovni šoli Janka Kersnika na Brdu je skupaj s pionirskimi odredi podružničnih šol Krašnje, Blagovice. Ožbolta, Cešnjic in Zlatega polja organiziral slovesno praznovanje dneva pionirjev — 2'9. septembra — na Sipku, zgodovinskem kraju iz naše NOB, kjer je bila ustanovljena leta 1943 6. SNOUB Slavka Šlandra.
V petek, 27. 9. so imeli vsi pionirski odredi letne konference, na katerih so polagali obračun dela in sprejeli letne delovne načrte za šolsko leto 1968-89. Posebno slovesno je bilo na Brdu. kjer so se pionirji temeljito pogovorili o vsem. kar bi koristilo boljšemu delu in zato ustanovili več komisij pod vodstvom mentorjev-učiteljev. Delovalo bo več krožkov, na novo tudi strelski krožek, lutkovni krožek, odred pa bo izdajal tudi svoje glasilo Ciklame. Zelo slovesno je bilo, ko so volili nov odbor pionirskega odreda. Volitve so bile tajne in so pionirji glasovnice ponosno spuščali v volilno skrinjico, volilna komisija pionirjev pa je preštela listke in nato objavila izid volitev.
V soboto, 28 9. 1968 pa so se vsi pionirji vseh odredov iz Črnega grabna v veliki koloni skupaj z vsemi učitelji pomikali za prapori iz Blagovice proti Sipku Prelep je bil po gled na dolgo kolono, v kateri je bilo prek 500 pionirjev s čepicami in ruticami ter številni-
V preteklem mesecu domžalskim košarkarjem v drugi zahodni košarkaški ligi niso cvetele rože Doživeli so (poleg ene zmage z. Borcem lz Banja Luke) kar tri poraze
Tako so se povsem nepričakovane zopet znašli v nevarnem delu lestvice — nevarnem zaradi tega. kei se zadnjima dvema obeta izpad v nižje tekmovanje. Kako se Je moglo zgoditi, da so se po dobrem startu v jesenskem delu rezultati tako poslabšali?
Predvsem se nam zdi, da si domžalski košarkarji zlasti na domačin tleh ne bi smeli privoščiti porazov, kot so Jih doživeli proti Mladi Bosni, Lesonitu, Mariboru in BSK Druga moštva poberejo svojim nasprotnikom na domačih tleh vse (ali pa skoraj vse) točke, zcto bi tudi v Domžalah morali to storiti TaKO izgubijo pravo nrednost s težavu priborjene zmage na tujem: (v Banja Luki, Slavonskem Brodu in Zagrebu).
Res pa Je tudi. da je konkurenca v tej ligi Izredno izenačena; vsa moštva so si po kvaliteti skoraj enaka.  Prav  gotovo je za Domžal-
mi pionirskimi zastavami in prapotl Ob 11. uri smo se vsi zbrali na gričku okrog spomenika, kjer so člani mladinskega pevskega zbora začeli prijetno slovesnost. Vsem pionirjem so bila predstavljena vodstva odredov, ki so bila izvoljena prejšnji dan in pionirjem je bil prečitan delovni načrt, ki so ga delegati-pionirji prejšnji dan sprejeli na konferenci.
Nato smo obudili spomin na slavne dni leta 1943, ko je bila na Sipku ustanovljena Slandro-va brigada ter spomin na Kočevski zbor, ki je položil temelje slovenski državnosti.
V kulturnem programu so sodelovali pionirji vseh šol v Črnem grabnu. Nato smo se pomaknili malo niže h gostoljubni domačiji v Gabrju, kjer sta kuharici SMK z Brda pripravili partizanski golaž za vse pionirje. Po kosilu so pionirji na veliki jasi pripravili športno tekmovanje v teku in oddajo »Pokaži, kaj znaš«, v kateri so sodelovali pionirji vseh šol.
Veselo razpoloženi smo se Po tretji uri začeli spuščati v dolino, enotni v prepričanju, da so taka srečanja prijetna in koristna. Da je praznovanje res lepo uspelo, gre zahvala posebno mentorju pionirske organizacije na Brdu. Jelki Plevelj in vsem. ki so vložili v delo za tako veliko prireditev svojo dobro voljo in čas, ki je tako dragocen, vendar za delo z mladinci nikoli izgubljen.
Hafner
čane v tem trenutku izredno težavno tudi tu. da imaju poleg Lesonita ti i i 11 - -, razliko v koših v ligi.
Pokazalo se je tudi (v posameznih tekmah nekoliko bolj), da sestavlja moštvo ;amo šest — sedem Igralcev, ki so se sposobni enakopravno boriti z Igralci lz drugih klubov, da pa so drugI igralci ligaškoga moštva več aH manj »pozdravljati*, ki so pač zato v športnem dresu, da Jih Je dvanajst. To se v kolektivu, ki nastopa v zvezni konkurenci,   ne  bi  smelo dogajati.
Resda Je trenutnemu kočljivemu položaju nekoliko vzrok tudi dejstvo, da sta v moStvu samo dva centra, tako da nasprotniki preče] lahko gospodarijo pod obema košema. Ce vzamemo v pretres tudi to. da na nekaj tekmah sploh ni bilo v domžalskem moštvu nobenega visokega Igralca — centra (tekma proti Mcdveščaku v Zagrebu), nam Je trenutni  položaj  vsaj razumljiv.
Sicer pa je ob koncu tekmovanja v drugi zvezni košarkarski ligi (do konca sta ostali še dve koli) nekaj že jasno Ce se bo domžalskim košarkarjem   uspelo   obdržati   v tej
konkurenci (za uresničitev tega sta potrebni le še dve točki, ki Jih bodo nemara vendar osvojili doma proti ljubljanski Iliriji), potem bodo v prihodnjem tekmovanju zvezne lige neobhodno potrebni trije visoki Igralci. Brez teh pa je, to smo opazili na nekaterih tekmah, vsako upanje za obstanek v Ugl odnosno dober  plasma  — Jalovo.
17. kolo:
DOMŽALE : BORAC (Banja Luka) 71 : 69 (38 : 40)
Rala Domžale, gledalcev 400, sodnika GAUBE (Maribor), CAMPLIN (Lendava).
18. kolo:
MLADOST (Zagreb) : DOMŽALE 71 : 46 (31 : 26)
Tudi v ljubljanski nogometni 11;;! so že začeli s tekmovanjem. Štiri nogometna moštva naše občine (med njimi tudi moštvo Induplati, ki je neuspešno nastopilo v kvalifikacijah) nastopajo s spremenljivim uspehom Doslej so se najbolj izkazali domžalski nogometaši, ki nastopajo v neokrnjeni postavi, kar j-verjetno pripomoglo k njihovemu trenutnemu prvemu mestu na lestvici.
Rezultati,   ki   so   jih posamezna domžalska  moštva dosegla. Domžale:
v Domžalah   - Domžale : Dob 2 : 0 na Rakeku — Rakek   Domžal,- 1 2 v  Domžalah  —  Domžale . Medvode 6 : 2
v Ihanu — Ihan : Domžale 1 . 2 Dob:
v Dobu — Dob : Induplati 2 : 2 v Dobu — Dob : Enotnost (Jevnl-ca) 2:1
v Dobu — Dob : Borovnica 4 . o
SISKA IN IVAClf ZMAGALA
V preteklih dneh se je končal letošnji spominski turnir »Herlng-Zupančlč«, ki je postal že tradicionalen in v slovenski šahovski Javnosti že dovolj priznan. Čeprav Je bila letos udeležba na tem turnirju slabša, kot so domžalske šahovski delavci pričakovali (prav v času turnirja je bilo v Polju tekmovanje za državno prvenstvo), so bila sr»;-čanja izredno razburljiva. Turnir se je končal z »mrtvim tekom« Ivači-ča ln Šiške, ki sta osvojila po « točk In sta bila edina neporažena tekmovalca.
Drugokategornika KERNF.R in TREBUSAK z Domžal sta osvojila prvo kategorijo, enako tudi KOSA-NOV1C
V tako imenovanem B turnirju Je zmagal ZITKO pred SONCEM Ml-LICEM ln OCEPKOM, ki so osvojil drugo kategorija.
Končni plasma. SISKA In IV A-ClC   8;   KRAMAR   In   CI/.El.J   6.V
Zagreb, igrišče Mladosti, gledalcev 100, sodnika MARKOTIC (Zagreb) in SEJDINOVIC (Banja Luka).
1». kolo:
DOMŽALE : BSK (Slavonski Brodi 85 : 92 (41 i 36)
Hala Domžale, gledalcev 400, sodnika BERKOPEC (Zagreb) in ing. OBLAK (LJubljana).
20. kolo:
MEDVESCAK (Zagreb) : DOMŽALE 78 : 67 (34 : 31)
Zagreb, igrišče Medveščaka na Kaluži, gledalcev 10, sodnik KALUŽA (Sarajevo) in SRDOC (Rijeka).
V predzadnji tekmi so Domžalčani doma premagali ljubljansko Ilirijo in si na ta način zagotovili obstanek v ligi Rezultat: 70:67 (32:31). Tekma Je bila 12. 10. v novi hali.
M. B.
v   Novem   mestu   —   Odred : Dob 4 : o Ihan
v Ihanu — Ihan : Usnjar (Vrhnika) 1:4
na Rakeku -   Rakek : Ihan 1 : 3 v Novem mestu — Novo mesto : Ihan 2 : 0
v  Ihanu  ^-   Ihan . Enotnost (Jev-nica) 8 ! 1 Induplati:
v Jaršah — Induplati : Medvode 4 i 2
v Jaršah — Induplati : Odred 2 : •>. v Črnomlju — Bela Krajina : Induplati 2 : 1
V enem kolu je bilo moštvo Induplati prosto,
V peti tekmi prvenstvenega tekmovanja ljubljanske nogometne lige so v nedeljo, 13. t. m Domžale premagale Usnjara (Vrhnika) z rezultatom 2:0 (1:0).
M. Brojan
KADOJEVIC C. KOSANOV1C. VAV-PETIC. TREBUSAK 5.5; 1.0RBEK 5; PENKO 4,5, SLAK 3.5, CATIC 1.5 točk.
Končni plasma »D* turnirja. ZITKO 8; SONC in BERGANT 7.5; MILIC. LIMBEK, OCEPEK II 7. PO-GACAR 6; JAGODIC 5,5; VID1C In RITONJA 3.5; NARAT 2, OCEPEK I 1,5 točke.
Tekmovanje je vodil zvezni šahovski sodnik Hren iz Domžal
M. B
Domžalski nogometni klub skrbi v zadnjem času tudi za rekreacijo 12. t. m. je organiziral mednarodna srečanje nomogetnih veteranov Domžal in Meri za v Avstri.il Dom žalskih veteranov m- .»■ ..bralo na Igrišču skoraj za ti I moštva m vsi bi želeli igrati, med mladine) pa ni niti toliko Sani manj« da l>i lahko sestavili eno sainu mladinsko moštvo. Kje so vzroki za te?
K os arka
Nogometaši začeli s tekmovanjem
Končan letošnji »Hering Zupančičev« spominski turnir