Ö	Evropsko in nacionalno ogrodje
^	kvalifikacij: mednarodna
^^	primerjava te problematike
^	v izbranih državah in Sloveniji
Cd
Doris Gomezelj Omerzel in Nada Trunk Širca
^	Univerza na Primorskem
0

Uvod
Evropska komisija predvideva, da bodo države Članice do leta 2012 oblikovale svoje nacionalne sisteme kvalifikacij in jih pove-^	zale z evropskim ogrodjem kvalifikacij (eck). V slovenskem pro-
storu nacionalnega ogrodja kvalifikacij še nimamo, vendar smo pomembnejše premike na tej ravni vzpostavili s sprejetjem Klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja klasius1 (Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja) in z javno razpravo o eck. Javna razprava je potrdila razlike v razumevanju sistema klasius in nacionalnega ogrodja kvalifikacij (nck). Hkrati pa se je izkristaliziralo nekaj kljucnih vsebinskih poudarkov, ki jih bo pri oblikovanju nck treba upoštevati. Nacionalno ogrodje kvalifikacij bi moralo slediti konceptu zasnove evropskega ogrodja pri njegovi vsebinski vlogi in opredeliti ucni izid kot temeljno kategorijo ravni kvalifikacije. Za to, da bo prišlo do polne uporabnosti in širine nck, pa bo treba zagotoviti mehanizme priznavanja neformalno pridobljenega znanja in zagotoviti njegovo prenosljivost znotraj sistema pridobivanja ali potrjevanja kvalifikacij. Pri razvijanju nacionalnega ogrodja je kljucnega pomena ustvarjanje in krepitev medsebojnega zaupanja v vseh sistemih pridobivanja kvalifikacij, kar pomeni tvorno sodelovanje vseh udeležencev. Zato je smiselno, da je nacionalno ogrodje kvalifikacij kompatibilno z evropskim. Eden najpomembnejših pogojev za uspešno vzpostavitev nck je sodelovanje vseh partnerjev v visokošolskem prostoru (Porocilo o rezultatih nacionalne razprave o evropskem ogrodju kvalifikacij 2006).
Osnovna ideja EOK in NOK ter osnovni pojmi
Ideja o evropskem ogrodju kvalifikacij (eck) temelji na Köben-havnski deklaraciji (november 2002), ki je poudarila potrebo po
vcdenje 2I2010: 37-49
»transparentnih, primerljivih, prenosljivih kompetencah in/ali kvalifikacijah med državami in na razlicnih stopnjah izobraževanja«. Potreba po oblikovanju eck kot kljucnega pogoja za povezovanje evropskega, sektorskih in nacionalnih trgov dela se je izoblikovala leta 2004 po prvem vmesnem porocilu »Education and Training 2010« (European Commission 2004). Kot takšno naj bi ogrodje omogocalo povezavo med razlicnimi vrstami in stopnjami izobraževanja in usposabljanja in tako povezovalo poklicno in visoko šolstvo ter upoštevalo tudi širši vidik vseživljenjskega ucenja. Osrednji del eck je sestavljen iz niza osmih referencnih ravni, ki opisujejo, kaj posameznik zna in kaj je sposoben opraviti ne glede na sistem, v katerem je bila dolocena kvalifikacija pridobljena. Evropska komisija (Evropski okvir kvalifikacij 2006) priporoca, naj referencne ravni podpirajo boljše prilagajanje izobraževanja in usposabljanja potrebam na trgu dela (tj. znanje, spretnosti in sposobnosti), skušajo olajšati vrednotenje neformalnega in priložnostnega ucenja ter omogocajo lažji prenos in uporabo kvalifikacij med razlicnimi državami ter sistemi izobraževanja in usposabljanja. V ta namen se je vedna držav Evropske unije zavezala k oblikovanju nacionalnih ogrodij kvalifikacij.
Javna razprava in mednarodne izkušnje držav, ki imajo dolgoletno prakso z implementacijo nacionalnih ogordij kvalifikacij, npr. Anglija, Irska, Francija, so pripeljale do ugotovitev, da je za uresni-citev ciljev evropskega in nacionalnih ogrodij kvalifikacij enako pomembno tako samo oblikovanje dokumenta nck kakor dolo-cene sistemske spremembe, kot so:
•	enovit in izcrpen sistem poklicnih standardov, ki bo vklju-ceval opise vseh poklicev na vseh zahtevnostnih ravneh in opise vseh znacilnih celovitih ucnih izidov;
•	sistem obnavljanja in posodabljanja poklicnih standardov, ki bo zagotavljal tako posodabljanje obstojedh poklicnih profilov kot opisovanje in standardiziranje novonastalih;
•	zagotoviti oblikovanje programov zacetnega izobraževanja, preverjanje neformalno in priložnostno pridobljenih znanj za pridobitev kvalifikacij ali nadaljnje izobraževanje in oblikovanje programov vseživljenjskega ucenja;
•	zagotoviti eksterno preverjanje delovanja sistema iz prejšnje tocke (Porocilo o rezultatih nacionalne razprave o evropskem ogrodju kvalifikacij 2006).
Oblikovanje zgolj samega nck, brez spremembe sistemskih
ureditev izobraževalnega sistema, lahko zelo hitro privede do t. i. pojava »cesarjevih novih oblacil«. V tem primeru se veliko energije vloživ samo oblikovanje in razvoj ngk, v neposredni praksi pa ucinkov implementacije egk in ngk prakticno ni zaznati (Hozjan 2006, 154). Zato je v zvezi s tem potrebno celovito reformiranje izobraževalnega sistema in predvsem vzpostavitev medsebojnega zaupanja med vsemi deležniki (delodajalci, delojemalci, študenti itd.).
Mednarodna primerjava v treh izbranih državah
Da bi bolje razumeli oblikovanje in implementacijo evropskega in nacionalnega ogrodja kvalifikacij, si oglejmo širši kontekst in vloge ngk v izoraževalno-kvalifikacijskem sistemu treh držav Evropske unije, in sicer na Irskem, v Veliki Britaniji, natancneje na Škotskem, in v Franciji. Temeljni znacilnosti vseh treh držav so dolgoletne izkušnje z ngk in dominantnost kvalifikacijskega nad izobraževalnim sistemom, kar bistveno olajša vzpostavitev ngk na razlicnih ravneh. Imena institucij oz svetov, ki se v izbranih tujih državah ukvarjajo s podrocjem ngk, v nadaljevanju pišemo v izvornem jeziku in jih zaradi vecje preglednosti ne prevajamo.
Irska
Na Irskem so leta 1999 z zakonom dolocili tri institucije, zadolžene za implementacijo ogrodja kvalifikacij, in sicer National Qualifications Authority (nqa), Further Education and Training Awards Council (fetag) in Higher Education and Training Awards Council (hetag).
nqa je zacela svoje dejavnosti leta 2001, njen namen je bil razviti in implementirati nacionalno ogrodje kvalifikacij, ki naj temelji na znanju, spretnostih in kompetencah. Ista ustanova je tudi postavila kriterije za ogrodje. Njena naslednja pomembna naloga je bila prepoznavanje izobraževalnih programov in standardov, ki jih doloceni programi zahtevajo, in dolocitev znacilnosti programov v visokem šolstvu, prepoznavanje ravni izobraževalnih programov in standardov v organizacijah.
nqa tesno sodeluje z ostalimi socialnimi partnerji, kot so druge ustanove, delodajalci, splošne in poklicne šole, in sicer zato, da bi poiskali soglasje in kompatibilnost med njimi, ceprav ima nqa v tem procesu z zakonom doloceno odlocujoco vlogo. Poleg tega nqa deluje tako na nacionalni kot na mednarodni ravni, in sicer z namenom, da bi poenostavili priznavanje kvalifikacij. Further
Education and Training Awards Council (fetag) je odgovoren za ugotavljanje, vrednotenje in priznavanje kvalifikacij za ravni od 1 do 6. Ta institucija pravzaprav ugotavlja in akreditira (certificira) študijske programe. fetag je odgovoren še za pripravo izobraževalnih standardov za kvalifikacije na ravneh od 1 do 6. Omenjene standarde dolocajo posebna delovna telesa, ki jih postavi fetag in so sestavljena iz komisij. V njih aktivno sodelujejo predstavniki delodajalcev, zato sta zagotovljeni preglednost in integriteta strukture standardov, pa tudi smiselna prehodnost z ene ravni kvalifikacij na drugo. fetag je odgovoren tudi za kontrolo kakovosti. Higher Education and Training Awards Council (hetag) pa je ustanova, ki podeljuje kvalifikacije na podrocju visokega šolstva, vendar zunaj sistema univerz.
Na Irskem so se odlodli, da bodo na osnovi diskusije in skupnega soglasja izdelali koncept standardov, ki bo temeljil na izobraževalnih dosežkih ter principih poklicnega in visokošolskega izobraževanja. Standardi naj bi bili temelj tako v sistemu visokega šolstva kot poklicnega izobraževanja, le da bodo na razlicnih stopnjah.
Ustanovili so posebne skupine ali pripravljalne organe, ki so skupaj z Qualifications Authority of Ireland odgovorni za pripravo standardov. Na ministrstvu obstaja nadzorno telo, poleg tega pa še organ, ki nadzira pripravo standardov. Kvalifikacijo je mogoce pridobiti s šolanjem v izobraževalni ustanovi ali na delovnem mestu. Zelo si prizadevajo za to, da bi za vsakega posameznika omogocili najprimernejšo pot, pogoje in cas za pridobitev dolocene kvalifikacije. Najpomembnejši cilji pri razvijanju ogrodja kvalifikacij so dostopnost (cim bolj poenostavljena možnost za pridobitev kvalifikacije), zagotavljanje prehodnosti med študijskimi programi in možnosti za napredovanje vsakogar.
Odgovornost za zagotavljanje kakovosti nosijo Ireland's Qualifications Authority in institucije, ki priznavajo kvalifikacije, in sicer v poklicnem in visokošolskem izobraževalnem sistemu. Pri zagotavljanju kakovosti izobraževanja in kakovosti univerzitetnih študijskih programov je vloga Ireland's Qualifications Authority omejena, saj je le svetovalna. Najpomembnejša naloga v zvezi z zagotavljanjem kakovosti je priprava standardov, glede na katere se podeljujejo poklicne kvalifikacije in tudi kvalifikacije v visokem šolstvu. Ireland's Qualifications Authority je odgovorna tudi za definiranje principov in postopkov zagotavljanja kakovosti, vsaka institucija zase pa je odgovorna za notranji sistem kakovosti. Že leta 2003 je Ireland's Qualifications Authority organizirala dogodke in
srečanja razliCnlh skupin strokovnjakov in med njimi opravila ankete, kar je bilo potem osnova za reference pri pripravi navodil in napotkov za sistem zagotavljanja kakovosti. Tudi okvir kvalifikacij že obstaja in je bil vpeljan v skladu z zakonom National Qualifications (education and training) Act. Ta zakon doloca cilje razvoja standardov za kompetence, znanje in vešcine, vzpodbuja tudi kakovost poklicnega in visokošolskega izobraževanja. Sistem omogoca primerljivost dosežkov v izobraževanju, vzpodbuja izbiro kvalifikacij, predvsem pa omogoca prehodnost med eno in drugo ravnjo kvalifikacij. Še vedno obstaja nekaj nejasnosti v zvezi s tem, kako vse kvalifikacije vrednotiti s kreditnimi tockami. Kakorkoli že, nacrtovano je tako, da bi lahko vsaka skupina zainteresiranih imela možnost pripraviti novo kvalifikacijo. Kvalifikacije se ocenjujejo in podeljujejo na institucijah, ki so za to poobla-šcene. Akreditirani center za usposabljanje in Ireland's Qualifications Authority sodelujeta pri ugotavljanju in ocenjevanju kvalifikacij. Izobraževalne ustanove so odgovorne za notranje zagotavljanje kakovosti, dolocena pa so tudi posebna telesa, ki so odgovorna za zunanjo oceno ustanov in zagotavljanje kakovosti. Celoten postopek je osredotocen na ucne rezultate in temelji na standardih. Odgovornost za dolodtev kvalifikacije si delijo poklicne in visokošolske ustanove, ki morajo pri definiciji kvalifikacije upoštevati nacelo dostopnosti programa, prehodnosti med programi in možnost vsakega posameznika, da nadaljuje študijsko pot. Implementacijo teh nacel opredeljuje National Qualifications (education and training) Act iz leta 1999. Vsakega ponudnika izobraževanja mora akreditirati ena ustanova (od dveh), ki priznava kvalifikacije. To velja tako za poklicno kot za visokošolsko izobraževanje. Nekatere izobraževalne ustanove, kot npr. Irske univerze in Dublinski inštitut za tehnologijo, so bile nagrajene s posebno pravico, da lahko podeljujejo visokošolske kvalifikacije. Kljub vsemu pa National Qualifications Act ti dve ustanovi obvezuje, da pri ocenjevanju in podeljevanju kvalifikacij spoštujeta ista nacela, in od njiju zahteva, da izpolnjujeta tudi kriterije za zagotavljanje kakovosti, enako kot vse preostale institucije.
Škotska
Na Škotskem je za razvoj nacionalnega ogrodja kvalifikacij pristojna Agencija za zagotavljanje kakovosti. Ogrodje kvalifikacij in kreditnih tock je bilo uvedeno v sodelovanju med Agencijo za kakovost v visokem šolstvu Quality Assurance Agency for Hi-
gher Education, Škotskim uradom za kvalifikacije Scottish Qualifications Authority (sqa), škotskimi univerzami in z vladno podporo. Omenjeni partnerji so ustanovili posebno posvetovalno telo, kamor so se vkljuCili tudi vsi najpomembnejši udeleženci v sistemu (združenja uCiteljev, združenja visokošolskih institucij, sindikati in združenja zaposlovalcev, predstavniki nacionalnih svetov na podrocju šolstva). To posvetovalno telo se ukvarja z najpomembnejšimi vprašanji, povezanimi z razvojem, implementacijo in ukrepi za ureditev vsega potrebnega za ogrodje kvalifikacij in jih rešuje. Deluje na principu okrogle mize. To pomeni, da lahko vsak clan izrazi svoje mnenje ali predlaga rešitve za posamezna vprašanja. Leta 2002 je bila ustanovljena t.i. »skupina za implementacijo«, katere namen je nadzorovati razvijanje in uvajanje kreditnih tock in ogrodja kvalifikacij. Njena naloga je usklajevati prakticne primere implementacije in nadzorovati strategijo uvajanja kreditnih tock in ngk.
Scottish Qualifications Authority, ki ga financira Scottish Executive Education Department, je javna nacionalna institucija, odgovorna za razvoj, akreditacijo in priznavanje vseh kvalifikacij, razen tistih v visokem šolstvu. Njena najpomembnejša naloga je upravljanje s sistemi kvalifikacij na vseh ravneh do visokošolskih in svetovanje ter pomoc študentom.
Vse poklicne kvalifikacije na Škotskem izhajajo s trga dela in standardov, ki veljajo na delovnem mestu. Standardi so sestavljeni iz posameznih enot kompetenc in vsaka enota ima svoje parametre oziroma znacilnosti. V njih so opisane kompetence ter zmožnosti in vešcine, ki se zahtevajo ob zakljucku nekega izobraževanja. Poleg tega so v standardih opisani metode in postopki za ugotavljanje vseh teh znacilnosti.
Standardi se dosledno nanašajo na poklicno izobraževanje, ko se dodeljujejo škotske poklicne kvalifikacije (Scottish vocational qualifications, svq). Del visokošolskega sistema, predvsem razni kolidži, ki so bolj prilagojeni potrebam na trgu dela in podeljujejo visokošolske diplome (higher national diplomas, hnd) in visokošolske certifikate (higher national certificates, hns), se prav tako osredotocajo na strokovne standarde, ki niso nujno osnovani na podlagi dolocenega študijskega programa. Za pripravo standardov so odgovorna združenja delodajalcev, obicajno sektorske zbornice Sector Skills Councils, ki pripravljajo standarde za celotno Veliko Britanijo. Pri tem je glavno vodilo kvalifikacije dm bolje opisati, z navedbo posameznih znanj, ki so potrebna za opravljanje nalog na dolocenem delovnem mestu. Standardi odsevajo potrebne
kompetence za posamezno zaposlitev. Sektorske zbornice pripravljajo tudi strukturo kvalifikacij in strategijo podeljevanja le-teh za škotske poklicne kvalifikacije. Prav tako odlocajo o tem, s cim je mogoce dokazovati kompetence, in zagotavljajo, da pri podeljevanju kvalifikacij standarde spoštujejo. Obstajajo tudi posebni organi, ki definirajo standarde (The Standard Setting Bodies) in delujejo v soglasju s Scottish Qualifications Authority. Skrbijo tudi za kakovost celotnega postopka podeljevanja kvalifikacij. Poleg tega so odgovorni za:
•	analizo potreb posameznih poklicnih sektorjev,
•	pripravo in ažuriranje poklicnih standardov,
•	upoštevanje vseh mnenj delodajalcev,
•	definicijo imen, ravni in strukture posameznih poklicnih kvalifikacij,
•	definicijo enotnih meril za pridobitev poklicne kvalifikacije.
Ogrodje je pripravljeno v skladu z dvema možnima nadnoma klasificiranja izobraževalnih programov in kvalifikacij: prvic -dvanajst ravni kvalifikacij ter drugic - dokazovanje dosežkov izobraževanja, izraženega v kreditnih tockah. Dvanajst ravni uvaja velike zahteve za izobraževalne programe, ki jih lahko definiramo z naslednjimi parametri:
•	širina in kompleksnost razumevanja ter znanje;
•	razmerja med akademskim in poklicnim izobraževanjem ter izkušnjami iz dela;
•	zahtevana raven povezovanja, ustvarjalnosti in neodvisnosti;
•	podrocje in raven kompleksnosti prošnje (in uspešnosti);
•	vloga sodelovanja med študenti in ostalimi deležniki.
Opis dvanajstih ravni kvalifikacij je bil pripravljen tako, da omogoca veliko primerljivost med študijskimi programi in rezultati študija. Zelo je primeren za rabo v primerih, ko se doloca raven kreditov in kvalifikacije za nek izobraževalni ali študijski program, pri pripravi novih izobraževalnih ali študijskih programov, pri definiranju ravni dolocenega modula, ki ga je opravil posameznik, ko se priznava predhodna izobrazba ali neformalno znanje in kompetence, pri podajanju informacij in pri konzultacijah o možnostih za nadaljevanje izobraževanja.
Center, ki želi podeljevati kvalifikacije, mora za to akreditirati Scottish Qualifications Authority. Prav tako je treba akreditirati posamezne kvalifikacije, ki jih center želi podeljevati. Izpolnjevati
mora tudi doloCene kriterije glede virov (strokovnjaki, prostori itd.), ki jih doloci Scottish Qualifications Authority.
Pravico »definirati« nove standarde imajo delodajalci, kljub temu pa mora potreba po uvedbi novih standardov temeljiti na dokazu, da obstaja pomanjkanje standardov in modulov za »definiranje« in pripravo dolocene kvalifikacije, ali pa se mora izkazati potreba po ažuriranju standardov zaradi spremenjenih potreb na trgu dela. Celoten proces ocenjevanja pri podeljevanju poklicnih kvalifikacij temelji na standardih. Standardi dolocajo tudi vse metode in pogoje za ocenjevanje kvalifikacije, ki so potrebni za preverjanje pridobljenih kompetenc. Scottish Qualifications Authority pooblasti dolocene akreditirane centre, da ocenjujejo usvojene kompetence in podeljujejo kvalifikacije. Ti centri morajo seveda jamciti, da so pri podeljevanju kvalifikacije upoštevali vsa nacela in kriterije, dolocene s priznanimi standardi. Posameznik pridobi kvalifikacijo, ko dokaže, da ima vse potrebne kompetence, dolocene s standardom. Scottish Qualifications Authority izvaja ocenjevanje le v primeru maturitetnega izpita, v vseh drugih primerih pa kvalifikacije podeljujejo v za to akreditiranih centrih. Ker sta podeljevanje kvalifikacij in celoten postopek podrejena standardom, je prav, da so tudi vsi deli izobraževanja jasno definirani s standardi.
Francija
V Franciji je prevelika raznolikost v diplomah in kvalifikacijah januarja 2002 pripomogla k reformi nacionalnega sistema kvalifikacij, njen namen pa je bil razviti enotno evropsko ogrodje kvalifikacij. V skladu s tem je bila ustanovljena komisija Commission Nationale de la Certification Professionnelle (gngf), ki v vseh pogledih skrbi za upravljanje s sistemom kvalifikacij in je odgovorna francoskemu predsedniku vlade.
V Franciji se je razvoj kvalifikacijskih standardov zacel že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in je bil osnovan glede na obstojeca delovna mesta. Pred kratkim je bil izdelan nacionalni register poklicev in delovnih mest (rgme - Repertoire operation-nel des metiers et des emplois). Ta register opisuje dvaindvajset poklicev in delovnih mest v dvaindvajsetih panogah. Vsak poklic je opisan glede na dolocene parametre, kot so splošna definicija poklica ali delovnega mesta, potrebne spretnosti, potrebna kvalifikacija in raven kvalifikacije, potrebne delovne izkušnje, splošne kompetence, specificne spretnosti. Poklicni standardi so osnovani
na podlagi teoreticnih, prakticnih in socialnih kompetenc. Trenutno so vsi kvalifikacijski standardi vkljuceni v nacionalni register kvalifikacij. Januarja 2006 je bilo v posebej za to pripravljeni register nacionalnih kvalifikacij vkljucenih že približno tri tisoc opisov kvalifikacij na vseh ravneh (splošna izobrazba, poklicno izobraževanje in visoko šolstvo). Kvalifikacije so razvršcene glede na panoge.
Commission Nationale de la Certification Professionnelle (cncp) je torej pripravila register kvalifikacij, v katerem so standardi za vse tipe kvalifikacij, in sicer za visoko šolstvo, poklicno in splošno izobraževanje. Kvalifikacije so razvršcene glede na panoge in tudi glede na to, kdo je bil pobudnik za posamezno kvalifikacijo (gospodarska zbornica, vlada, razlicni industrijski sektorji, obrtna zbornica, razlicna združenja in druge strokovne zbornice itd.). Tisti, ki je pobudnik, take kvalifikacije najverjetneje tudi priznava.
Razvoj in uvedba nove kvalifikacije v Franciji obicajno poteka v naslednjih fazah:
1.	Analiza potreb: v tej fazi se ugotovi potreba po novi kvalifikaciji in relevantnost njenega razvoja.
2.	Razvoj standardov poklicnih spretnosti za to kvalifikacijo.
3.	Razvoj meril za overitev neke kvalifikacije: v tej fazi se poklicne in strokovne spretnosti definirajo s pomocjo kompetenc, ki so potrebne za to kvalifikacijo, in v njej mora nujno sodelovati ucitelj.
4.	Možnosti in regulativa za priznavanje diplome: v tej fazi se opišejo poti in oblike priznavanja kvalifikacije, in sicer je treba opisati celoten proces. Priznavanje spretnosti, vešcin in izkušenj je ena od možnosti za pridobitev kvalifikacije; zanjo so odgovorni predstavniki ustanov, ki podeljuje diplome. Najprej je treba pripraviti osnutek, ki ga potem pregleda komisija La commission professionnelle consultative. CCe da pozitivno mnenje, ga posreduje instituciji, ki je odgovorna za regulativo tega podrocja. Tu potem vse skupaj pocaka, dokler vlada ne izda resolucije (neke vrste uredba) in jo objavi z okrožnico.
Vsaka kvalifikacija je dolocena in regulirana s standardi; pridobiti jo je mogoce bodisi z rednim študijem, izrednim študijem, in tudi na podlagi strokovnih in osebnih kvalifikacij. Uradni dokument, ki opisuje kvalifikacijo, je sestavljen iz treh delov:
• opis poklica (navaja dejavnosti in naloge, ki jih mora izpol-
njevati imetnik kvalifikacije, in konkretno opisuje delovno mesto);
•	merila za priznavanje te kvalifikacije (doloca potrebne kom-petence za kvalifikacijo);
•	postopek pridobivanja te kvalifikacije (doloca možnosti za priznavanje kvalifikacije, število izpitov, sodelujoce pri podeljevanju kvalifikacije, odgovorno ustanovo itd).
Kvalifikacije in pridobljene kompetence oceni komisija, ki je sestavljena iz predstavnikov visokošolskega podrocja, predstavnikov ustanov, ki izvajajo poklicno izobraževanje, in predstavnikov stroke. Možnosti za podelitev kvalifikacije je vec. Komisija lahko prizna posamezne enote oziroma dele študija, dokoncane dele študijskih programov in tudi osebne kompetence, pridobljene v praksi, z usposabljanjem na delovnem mestu. Tripartitne pogodbe med izobraževalno ustanovo, centrom za poklicno usposabljanje in študentom so zelo pogoste in priljubljene predvsem takrat, ko nekdo pridobiva kvalifikacijo po nekoliko »neklasicni« poti. Za oceno kompetenc ustanovijo komisijo, ki je sestavljena iz predstavnikov stroke, iz uciteljev in strokovnjakov iz gospodarstva. Poudariti je treba, da francoski trg dela kvalifikacije, pridobljene na tak nacin (alternativno usposabljanje, študij in izkušnje), trenutno zelo dobro sprejema. Vse kvalifikacije, ki so registrirane v Repertoire national de certification professionnel (rngf), predstavljajo temelj za Evropsko ogrodje kvalifikacij (eqf). Poleg omenjenih registriranih kvalifikacij pa obstaja v Franciji še veliko drugih kvalifikacij, ki pa ne bodo vkljucene v sistem Evropskega ogrodja kvalifikacij (eqf).
Nadzor nad sistemom kvalifikacij je, predvsem glede strokovnosti, v vsem podrejen managementu kakovosti (nadzoru so podvrženi proces decentralizacije managementa kvalifikacij, izobraževanje, usposabljanje in tudi struktura študijskih programov). Glede na zastavljene cilje so uvedli nadzor nad namenom in poslanstvom kvalifikacij, pa tudi nadzor na podrocju prihodnjega povpraševanja po kvalifikacijah (struktura, podeljevanje in financiranje).
Na podlagi opisane ureditve nacionalnih ogrodij kvalifikacij na Irskem, Škotskem in v Franciji je moc izpostaviti dejstvo o kljucni vlogi kvalifikacijskega sistema. Natancna profiliranost in strukturiranost kvalifikacij, ki se pojavljajo na trgu dela, sta kljucna podlaga za njihovo klasificiranje. Kot je bilo razvidno v vseh treh primerih, so procesi klasificiranja kvalifikacij natancno doloceni.
Prav tako so na nacionalnih ravneh dolocena telesa, ki neposredno skbijo za razvoj ngk in umešcanje klasifikacij vanj. Soca-sno pa je primerjava pokazala razlicno število nacionalnih teles, ki bdijo nad klasifikacijskim sistemom, in predvsem razlicne pojavne oblike ngk. Razlike se pojavljajo zlasti pri številu stopenj in opisu ucnih izidov Pri dolocanju le-teh v posameznih okoljih izhajajo predvsem iz tradicije in nacionalnih prioritet v okviru kvalifikacijsko-izobraževalnega sistema.
Namesto zakljuCCka
Ob opisani primerjavi se pojavlja temeljno vprašanje, in sicer: kako se lotiti oblikovanja slovenskega ogrodja kvalifikacij. Namen ngk je oblikovanje sistema ovrednotenja razlicnih vrst znanja; tak sistem bi omogocal mobilnost in prenosljivost kvalifikacij tako v slovenskem kot v evropskem prostoru in bi moral biti osnovan na ucnih izidih. Ker je evropsko ogrodje kvalifikacij pravzaprav mešanica ali sinteza razlicnih nacionalnih ogrodij kvalifikacij (Irska, Škotska, Danska, Avstrija itd.), za katera so znacilne lestvice z razlicnim številom ravni, bo treba veliko casa nameniti metodološkim rešitvam, ob vsem pa imeti nenehno pred ocmi nacionalne razmere. Nacionalno ogrodje kvalifikacij mora temeljiti na predpostavki, da se bodo s tem instrumentom krepila podrocja vzajemnega zaupanja med razlicnimi udeleženci, ki so vkljuceni v izobraževanje in zaposlovanje ter uresnicevanje vseživljenjskega ucenja.
Da bo projekt dosegel namen, bo nujno analizirati evropsko prakso na podrocju implementacije ogrodja kvalifikacij, dolociti ravni, ucne dosežke in kompetence, se povezati s sistemom za zagotavljanje kakovosti, uveljaviti sistem vrednotenja in potrjevanja neformalnega in priložnostnega ucenja ter vzpostaviti medsebojno zaupanje in mehanizme za priznavanje predhodnega ucenja, ki zagotavljajo kakovost.
Ob uvajanju sistema kvalifikacij v Slovenijo in oblikovanju nacionalnega ogrodja kvalifikacij ter glede na to, kako so sistem kvalifikacij uvajali v omenjenih državah, navajamo nekaj napotkov, ki so lahko izhodišce za nadaljnjo razpravo:
• Posebno pozornost je treba nameniti razvoju zakonitega ogrodja in vsem regulativam v zvezi z ngk. Dobro bi bilo, da bi vsa pravila, nacela ter pooblastila in odgovornosti do-locenih institucij zagotovili s posebnim locenim zakonom, recimo z »zakonom o kvalifikacijah«, ki bi moral urejati tudi
ravni kvalifikacij, opredelitve samih kvalifikacij in vse parametre za pripravo in potrditev poklicnih standardov ter postopek za uvedbo in akreditacijo nove kvalifikacije. Prav tako bi moral urejati postopek za akreditacijo institucije, ki bo podeljevala kvalifikacije. V ta namen je mogoce ustanoviti tudi posebne institucije.
Dobro bi bilo ustanoviti »slovenski urad za kvalifikacije« in tiste institucije, ki bodo zadostile dolocenim kriterijem, pooblastiti, da postanejo »centri za priznavanje kvalifikacij«. »Slovenski urad za kvalifikacije« bi skrbel za to, da bi lahko posamezni centri delovali usklajeno, pregledno in ucinkovito ter da bi celoten sistem kvalifikacij deloval. Šlo bi za nekakšen usklajevalni urad med vsemi udeleženci v sistemu na eni in predstavniki vladnih institucij na drugi strani. Pripraviti bi bilo treba nacionalni popis poklicev in v skladu z njim razviti oziroma definirati poklicne standarde. V nadaljevanju bi bilo treba opisati vse kvalifikacije v skladu s poklicnimi standardi. Vse te kvalifikacije in standarde je treba popisati v ustreznem registru, ki bo javno dostopen. Oblikovanje novih izobraževalnih in študijskih programov ter razvijanje vsakršnih novih modulov bi moralo temeljiti na poklicnih standardih, ti pa bi morali biti doloceni in definirani tako, da bi vkljucevali posamezne kompetence. Vsak standard bi bil opisan z dolocenimi parametri; ti bi vsebovali opis kompetenc, spretnosti in vešcin, ki jih posameznik usvoji z izobraževanjem v posameznem izobraževalnem ali študijskem programu ali modulu, opis ucnih dosežkov, po-drocje izobraževanja ali študija in tudi merila za usvojitev dolocenih ucnih dosežkov. Standardi bi morali vsebovati tudi opis metod in postopkov ocenjevanja in temeljiti na kompe-tencah. Tako bi se lahko izognili nepotrebnim zakljucnim izpitom v poklicnem izobraževanju.
Za merjenje ucnih izidov oziroma rezultatov izobraževanja bi morali uporabljati kreditne tocke. Te merijo cas, potreben za vse dejavnosti med izobraževanjem, s katerimi na koncu pridobimo dolocene vešcine.
Ravni kvalifikacij je treba povezati z ucnimi izidi, ne pa s posameznimi študijskimi programi ali celo institucijami. To bi zagotovilo dostopnost študijskih programov, vecjo prehodnost med njimi, lažjo prehodnost med ravnmi in raznolikost možnosti za pridobitev kvalifikacije.
•	V skladu s temi spremembami bo treba prenoviti diplome in znanstvene nazive.
•	Zagotoviti je treba sodelovanje med vsemi udeleženci, tako v fazi razvoja kvalifikacij kot tudi v fazi implementacije celotnega sistema.
•	Razviti je treba sistem zagotavljanja notranje in zunanje kakovosti.
•	Pripraviti je treba navodila za vse institucije, ki podeljujejo diplome ali kakršnekoli javno veljavne listine.
•	V celotnem vodenju sistema se je treba izogniti preveliki administraciji.
Opombe
1. klasius je obvezen nacionalni standard, ki se uporablja pri
evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju statisticno-analiticnih podatkov, pomembnih za spremljanje stanj in gibanj na socialnoekonomskem in demografskem podrocju v Republiki Sloveniji. Ravno razumevanje KLASus-a kot statisticno-analiti^nega instrumenta govori v prid temu, da ga ne moremo razumeti in uporabljati kot nacionalno ogrodje visokošolskih kvalifikacij, saj bi nacionalno ogrodje na ta na^in okrnili v njegovih bistvenih tockah (na podrocjih mobilnosti, transparentnosti in priznavanja kvalifikacij).
Literatura
Hozjan, D. 2007. European qualifications framework influences on a national framework - the case of Slovenia. European Journal of Vocational Training 3 (42-43): 143-155. European Comission. 2004. Implementation of 'Education and Training 2010' work programme: working group b 'Key Competences;' key competences for lifelong learning, a European reference framework. Http://ec.europa.eu/education/pohcies/2010/doc/basicframe.pdf. Evropski okvir kvalifikacij: nov na^in razumevanja kvalifikacij v Evropi. 2006. Http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=ip/ 06/1148&format=HTML&aged=1&language=SL&guiLanguage=en. National Qualifications (education and training) Act. 1999.
Http://www.irishstatutebook.ie/1999/en/act/pub/0026/print.html. Porodilo o rezultatih nacionalne razprave o evropskem ogrodju
kvalifikacij. 2006 Http://ec.europa.eu/education/pohcies/educ/eqf/ results/slovenia_sl.pdf. Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja. Uradni list Republike Slovenije, št. 46/2006.