_-
.TL
■ ■ * .
.......
For members,yearly*).** For no nm em ben... $1.50 Foreign Countrio«..$2.00
NASLOV uredništva in
OFFICE OF PUBLICATION:
19s1 w. ttmi pktt
CUcac*. in.
Telefon: cmmj S487


1951 W. Stmi Place, Ckkevo, IIL
Telephone: Canal 2487
OF THE GRAND CARNI
ENIAN CATHOLIC UNION
Second-Class
the
at Chietco, Illinois, under the Act o£ August 24, 1912.
pMtjr. January
1915,
at
n 1103, act of october 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918.
acceptance for mailing xi special rate of postage provided NO. 47 Štev. 47.	Chicago, III, 27.
Jugoslovani, Slovenci, Hrvati in Srbi!
' PROTESTIRAJTE PROTI ITALIJANSKI POHLEPNOSTI!
' __'' r M. "" r™1
nar^ je po pravici	in ogorčen z razloga, ker
se je Itaflijanom, ko še niso zavezniki okleniti premirja z Nemčijo, po-sreeilo zasestinaAe primorske kraje, sklicujoč se na londonsko pogodbo ki je bila sklenjena v času, ko ste bile Nemčija in Avstrija na tem, da dosežeta svoje zločinske namere in ci^e.	• v
Težki položaj zaveznikov je izkoristila Itatlija tudi tedaj, kakor jih ie izkoristila i pred končnim »lomljenjem Nemčije.
Italijani tudi sedaj vedoma zatajujejo dejstvo, da se zavezniške m ameriške posadk* ter mornarice nahajajo po naših krajih. Oni hočejo prikazati in zavesti javno mnenje s tem, češ da je začasno zase-denjc teh krajev že končna rešitev njih nepravičnih zahtev.
Da se stopi na pot njihovim spletkam in da se že sedaj čuje glas naroda iz teh zasedenih krajev,'je potrebno, da se glasu in protestu naeih bratov v domovini tudi mi enodušno cdzovemo in pridružimo.
Zaradi tega pozivamo v$e naše organizaoije in ve« naš nared, da sprejme na svojih sejah in zborih zaključke, resolucije, v katerih se ima izražati enodušno mišljenje in ostro protestiranje celokupnega nešega naroda proti krivici, ki bi se nam zgodila, ajco bi se odcepil od našega ozemlja le en kos, in bi^e s tem dal vzrok bodočim nemirom in spepadom, ki bi ovirali razvoj našega osvobojenega naroda.
Te resolucije, podkrepljene s podpisi društvenih uradnikov in članstva, kakor tudi s podpisi posameznikov, se naj v angleščini pošljejo:	/
lion. Woodro^r Wilson, President of V. S., White House, Wash-ington, D. C.
Hon. Secretary of State, Lansings-Washington, DC.
Senate Committee for Foreign Affairs, Washington, D. C.
Department of Justice, Washington, DVC.
His Excellency the British Embassador, Washington, D. C.
His Excellency the Ambassador of France. Washington, D. C. His Excellency the Ambassador cf Italy, Washington, D. C.
(November) 1918.
Leto IV. Volume IV.

-
vlčeuost teh narodnih aspiracjj po svobodi in potrdil Jugoslovanom pr^v, da sami odločujejo o svojem položaju kot član cfružine narodov;
Z RAZLOGA, da je carska Rusija s Francijo in Veliko Britanijo dodelila .po zaključku konferenci v Londonu dne 27. aprila 1915 Italiji kot ceno za njen vstop v vojno važne dele jugoslovanskega ozemlja iz bivše avstro-ogrske monarhije, na katerih živi čisto jugoslovansko in poimešano jugoslovansko-italijan^ko prebivalstvo;
Z RAZLOGA, da si Itaiija se sedaj prisvaja te dele jugoslovanskega ozemlja;	:	L '	* ' ,
Z RAZLOGA, da so te imperialistične težnje v protislovju z načeli rimskega »kongresa, ki so bila sprejeta cd dr. držav in od celega kulturnega sveta ;
Z RAZLOGA, da bi rešitev teritorijalnih sporov na imperialistični podlagi v korist Italije okrutno prizadela Jugoslovane in onemogočila trajen mir;
ZAKLJUČUJEMO, da najodločnejše protestiramo proti dodelitvi vsakršnega jugoslovanskega ozemlja s čistim jugoslovanskim ali mešanim prebivalstvom zunanji vlasti v protislovju s prej omenjenimi načeli rimskega kongresa."
Jugoslovani! Složno na delo in branimo kot cn mož našo zemljo. Ne dajmo svojega, tujega pa ne zahtevamo. Eden za vse, a vsi za enega! Globoka pravičnost naše borbe mora tudi sedaj zmagati.
Washington, D. C., 18. novembra 1918.
Jugoslovanski Narodni Svet.
Jugoslav National t*ouncff, "Washington, D. 0.
Senatorjem Zdr. držav in kengre-iinanu okrožja.
Associated Preps, Washington, D. C.
United Press Association, Washington. D. C.	,
RESOLUTION.
WHEREAS on a congress held at Rome on April 10th, 1918, representatives of the Jugoslav and Italian peoples agreed that the completion of unity and the independence of both peoples, as weil as the freedom of the Adriatic, is of vital reciprocal interest of both; that in the interest of future good relations between the two peoples theis various territorial controversies ought to be resolved amicaWy on the bask of nationality and the right of peoples to decide theiT own fate, and in such a manner as not to injure the vital interest of the two nations; and that the nirc-les of the people whfeh may have to be included within the frontiers of the other shall be guaranteed the rigth to have their ewn language, culture and moral and economic interests respected;
WHEREAS the Secretary of State on May 29, 1918, announoed that the preceedings of the mentioned Congress have been followed with great interest by the Government of the United States the famo-lystice of these nationalistic aspirations of the Jugoslavs for freedom have the earnest sympathies of this Government;
WHEREAS President Woodroto Wilson in his reply of October 1*), 1918, to Austria's peace proposal again and in the fidlest manner recognized the justice of these nationalistic aspirations for freedom acknowledging to the Jugoslavs the right of judging themselves as to what conception will satisfy their situation as members of the family of nations;
WHEREAS by the London Convention of April 27, 1915, Czari-stic Russia with France and Great Britain alloted to Italy as a price for her entrance into the war important parts of Jugoslav territory of former Austria-Hungary of purely Jugoslav or mixed Italo-Jugoslav population;
WHEREAS Italy still claims these parts of Jugoslav territory ;
WHEREAS these imperialistic aspirations dash with the principles of the Rome Congress endorsed by the United States and the
whole civilized world;
WHEREAS a settlement of territorial contests, on an imperialistic basis to the benefit of Italy would be a cruel injustice to the Jugoslavs end Would render impossible a lasting peace;
WE RESOLVE to protest most emphatically against an allotment of any Jugoslav territory with a pure Jugoslav territory with a pure Jugoslav or mixed population to a foreign Power in contradiction with the above mentioned principles of the Rome Congress.
Slovenski prevod:	Q
"Z RAZLOGA, da so se na kongresu v Rimu dne 10. aprila 1915. zedinili predstavniki jugoslovanskega in italijanskega naroda, da je izpopolnitev edinstva in neodvisnosti obeh naredov, kakor tudi svoboda Jadranskega morja vzajemnega življenSkega interesa za oba naroda, da je v interesu bodočih dobrih odnošajev med tema dvema narodoma, dh se razni njih teritorijalni spori rešijo na prijateljski način na podlagi narodnosti m praviee narodov, da sami odločujejo o svoji usodi, in to na ta način, da se ne oškodujejo živijenski interesi teh dveh narodov, in da se zajamči manjšini enega nereda, ki bi bila morda uključena v meje drugega, pravo, da bo spoštovan njen jezik, kultura ter moralni in ekonomski interesi; .	_
Z RAZLOGA, da je tajnifc za zunanje zadeve izjavil dne 29. maja 1918 da je vlada Združenih dtžav z veliko simpatijo zasledovala razpravljanja Jia prej imenovanem kongresu in da uiivajb naciona-listične težnje Jugoslovanov po svobodi najresnajle simpatije te
vlade;	,
Z RAZLOGA da je predsednik Woodrow Wilson v odgovoru na
avstrijsko mirovno ponudbo ponovno in najpopolnejše priznal upra-
Ameriške vesli.
ii 'j^ffli nov. —
Izgube Američanov v minoli vojni-
Washington, D. O. 23.
General March poroča, da so znašale skupne izgube Američanov od začetka vojne do sklenjenega premirja (11. no<r. t. 1.) kakor sledi:
Ubitih v boju in mrtvih vsled
Vsled raznih bolezni je umtfl 13,811 ameriških vojakov.
Umrlo jih je vsled drugih vzrokov 2204-Ranjenih je bilo 179,625. Odvedenih v jetništvo 2,163-Pogrešanih je 1,160. , Dalje pSroča general March, da je dolbil general Pershing ukaz, da naj kmalu pošlje domov vse one čete, katerih ne "bo potreboval pri okupaciji. Vsled te odredbe bodo poslane domov sledeče pehotne divizije št. 31, 34, 38, 39, 76, 84, 86 in 87. — Divizija 86 Zavzema čete iz Chicaga in severnih delov Illinoisa.
Obrežni artilerijski ipolki št. 46, 47, 49, 59, 75 in 76, dalje poljska artil. brigade št. 65 in 103.
Za izvrševanje okupacijske službe je vojni department določil 1,200,000 mož; ostanek bo pa poslan na dopust. V obče se sodi, da bodo ostali ameriški vojaki v Evropi še celo leto, pa še več, dokler se ne uvede ondi zopet popo-len mir. Ameriške čete v Italiji, vštevši 332 infant, polk bodo nastanjene v Kotoru, Reki in Trstu-Ako se vpošteva, 19 mesečno mobilizacijsko in ofenzivno dobo minule vojne (od aprila 1917) so skupne izgube od strani Ameri-kancev zelo nizke. Povdarjati je treba, da je znašala skupna ameriška armada na Francoskem nad 2,000,000 mož.
Predvsem je število vojnih u-jetniko/ (2,163) nizko. Ameri-kanci so odvedli napram temu številu 44,000 Nemcev v vojno ujetništvo. Bogat je bil tudi plen, katerega so imeli v zadnjih boji uad 1400 nemških topov.
Wilson, podpisal postavo glede splošne suše. WashixCton, D/ C. 21. nov. Danes popoldne eno minuto pred 5-uro je prdsednik Wilson podpisal zakonski načrt za uvedbo splošne prohibicije. S tem je postal ta načrt pravomočna postavah
Vsled tega bo od 1. julija 1919 postavno prepovedana prodaja vsakojake opojne pijače za vse države naše unije. Ta odredba o-stane v veljavi tolika časa, dokler se ne bodo vsi ameriški vojaki s Francije vrnili domov; oziroma, dokler ne' bo demobilizacija dovršena. Preklic nove prohibic. postave bo predsednik Wilson že
prohibicije, da bo sprejet tudi
svoječasno s proklamacijo naznanit - AiM
To, novo postavo naziva j o v angleškem Sheppardovo postavo, in "Food Situation DHL" Prijatelji su«e so trdno .prepričani, da se pričenja s to postavo doba splošne stalne suše v Ameriki. Demobilizacija ameriških čet bo trajala-namreč najmanj 2 leti; do onega časa pa upajo zagovorniki
tozadevni ustavni amendment.
Sheppardova prohibicijska po-, stava določa, da se mora prenehati z izdelovanjem viške, piva in vina že 1- maja 1919; prodaja vsakovrstnih opojnih pijač bo,pa u-stavljena z dnem 1. julijem 1919. N Ko se je predsednik Wilson odločil za potrditev te postave, je bilo dosti kongresnikov in .senatorjev iznenadenih. Večina je namreč mislila, da predsednik Wilson ne bo odobril nove prohi-bicijske postave iz vzroka, ker še ni ustavni, amendment od 36 držav sprejet.	v
Boj za uvedbo splošne suše v Združenih državah je trajal dolgo Časa. Razni politiki so bili v obče mnenja,/da ta postava ne bo sprejeta, ker je baje protikonsti-tucionalna in ker je več evropskih držav že nastopilo s protesti. Vsled te postave se ne bo smelo iz inozemskih držav uvažati v A-meriko ne vina in ne žganja.
'■ /V-	• •	(	- • u
Ameriški vojaki se vračajo do-x v	mov.
Liverpol, Anglija, 23. nov. — Danes se je odpotilo/domov več tisoč aiperiških vojakov. Vkrcali so se na parniku "Lapland" in "Minehaha." Ko so te čete korakale iz svojih taborišč proti postaji in luki, so jih mnogobrojne množice ljudstva na cestah navdušeno pozdravljale.
Oblasti bodo skrbele za to, da se pošlje ranjene in okrevajoče bolnike najprvo domov; tem bodo sledile po možnosti'šele ostale divizije.
Predsednik Wilson bo odpotoval dne 4- dec. v Evropo.
Washington, D/C. 25. nov. V kolikor se je zamoglo dosedaj dognati, se ibo podal predsednik Wilson dtoe 4, decembfa v Evropo na mirovno konfereneo, tako, da bo lahko preživel Božič med ameri-riškimi četami "Over there." Pred svojim odhodom bo predsednik prečital svojo (poslanico v kongresni zbornici.
Tajnik McAdoo resigniral.
Washington, D. O. 22. nov- Državni zakladniki'tajnik in generalni ravnatelj železnic McAdoo je izročil danes predsedniku Wilsonu svojo pismeno resigna-cijo. McAdoo, ki je zet predsednika Wilsona je navedel za vzrok
svojega odstopa * prenizko letno plačo in da se namerava umakniti v privatno življenje, kjer mu bo mogoče posvetiti več skrbi za svojo družino. — Predsednik Wilson je sprejel to resignacijo. Kdo bo namestnik bivšega državnega za-kladničarja, še ni znano.
Predpriprave za sijajen sprejem Wilsona v Londonu.
London, Anglija. 25. nov- -— List "Observer" piše, da bodo Angleži sprejeli predsednika Wilsona na tako sijajen način, tla takega sprejema še ni doživela nobena civilna oseba in ne - noben kralj. Tako svečani sprejem bodo" priredili Wilsonu tudi Francozi, ko dospe ameriški predsednik v Pariz.
Maršal Petain pride v Ameriko.
Washington, D. C. ,22. novembra. — V glavni stan Ameriškega Rdečega Križa je dospelo poročili po kablju, da se je vrhovni .poveljnik franebske armade, . maršal Petain odločil obiskati Združene države. Tem povodom se bo osebno zahvalili vodstvu Amer. Rdečega Križa za veliko pomoč v minuli vojni-
delovala za mir. Tudi jaz? sem bil vedno za to.
Kar sc tiče bodočnosti, upam in mislim, da sem storil svojo dolžnost (da sem odstopil), kar bo s časoma prineslo ljudstvu več za-stopnosti in bolj srečne dneve."
Inozemske vesti.
Nemiri med Jugoslovani m fta-lijani v Reki. »
.Reka, Ogrsko. — Semkaj se poroča, da bodo<v kratkem ameriške čete zasedle Reko v svrho ureditve miru. Prebivalstvo Reke in okolice je namreč <^o skrajnosti razburjeno, ker je došio v to mesto več manjših oddelkov italijanskih vojakov.
Jugoslovani, ki imajo Reko v svoji oblasti so izdali proklamacijo, da naj se ime tega mesta prekrsti z "Fiume" v Reko. -
Viktor Fisher, ustanovitelj'Angleške lige delavcev, ki potuje sedaj po "odrešenih"? italijanskih? pokrajinah, se je mudil tudi v Reki skrajno - nevaren. Nevarnost?! nastaja, ker je jugoslovansko vojaštvo nepričakovano zasedlo to mesto. Ti vojaki so po večini Hrvatje, ki so se še nedavno bojevali v avstrijski armadi. Jugoslovanski svet sedaj razorožujc italijansko prebivalstvo mesta Reka; ustanovilo se je tudi posebne civilne jugoslovanske straže iz prebivalstva, živečega v okolici Reke.
Situacija v Reki postaja vedno bolj in bolj napeta kajti pričakovati je v kratkem hudega spopada med Italijani in Jugoslovani; kar bo imelo zelo slabe posledice.'
Jugoslovani, 18,000 po številu, vsi oboroženi so pod poveljstvom nekega srbskega stotnika zasedli mesto. Nekaj, izmed v luki naha-jačih se trgovskih ladij nosi že jugoslovanske in hrvatske zastave. Italijanska pomorska oblast, pa teh zastav nikakor noče pripozna-ti. Poroča se tudi, da Italija ne pripoznava nedavno na novo ustanovljene jugoslovanske vlade v Zagrebu. V Reki ne bo nastal preje mir, dokler tega mesta ne zasede zavezniško, ali ameriško vojaštvo.
Karolova izjava.
Dunaj, Avstrija, 24, now — Ko se je mudil neki zastopnik "Associated* Press pri bivšem avstrijskem cesarju, Karolu, se je slednji izjavil, da je položaj na Dunaju v Avstriji skrajno kritičen;, vsled tega naj bi Združene države in zavezniki ne zamudili niti dneva glede rešitve in pomoči sestradanemu avstrijskemu ljudstvu.
"Vesel sem," je omenil Karol, da morem govoriti z Vami, ker ste iz Amerike — dežele, ki je vedno
poslala živež slovanom. Washington, D. C., 21. nov. — Mnogo ameriških velikih parnikov je na potu v Trat s hrano za jugoslovanske pokrajine. Nad 200.000 ton živeža, večinom moke, fižola, masti, sladkorja in drugih nujnih potrebščin se bo izložilo v Trstu, da dobi stradajoče prebivalstvo hrano.
' Bosna se hoče priklopitd Srbiji. - Basel, Švica, 25. nov. — Bosanski Narodni Svet je poslal srbskemu prestolonasledniku Aleksandru prošnjo za takojšnjo priklo-pitev Bosne in Hercegovine Veliki Srbiji pod Ka rage or ge viče vo dinastijo.
Nemško vojno brodovje imajo sedaj zavezniki v rokah. London, Anglija, 21. nov. — Ker je bilo sklenjeno v točkah premirja, da mora Nemčija izročiti skoro vse svoje vojno brodovje, še je ta predaja vršila danes dopoletne ob pol 10. uri.'
Na posebno za to določenem kra^u; kakih 30 milj oddaljeno od May otoka nedaleč od Škotske eo se pričele označčni čas prikazovati prve' nemške bojne ladje z belimi zastavami. Nemci so pri tej priliki izročili zaveznikom 74 svojih bojnih ladij in 27 podmorskih čolnov. Ko se je ta predaja vršila,'je naredilo kordon okrog 400 angleških, francoskih in ameriških bojnih ladij.
Zavezniki zahtevajo izročitev
, kajzerja. London, Anglija, 21. nov. — Iz raznih virov se je danes doznalo, da bodo zavezniške vlade poslale Holanski prošnji za izročitev bivšega nemškega kajzerja.
Ka&or znano, se nahaja sedaj Viljem Hohenzolleni v gradu Amcrongen na Holandskpm. Ho-landska vlada se jc že izjavila, da ne bo izročila kajzerja zaveznikom, ker je ubežal tja kot civilna oseba.
SLOVENCI!
Udeležite se velikega PROTESTNEGA SHODA proti željam in propagandi italijanskih aneksistov za pridružitev Primorja k Italiji.
Shod sklicujeta PODRUŽ. WOODROW WILSON št. 7 S. N. Z. in
LOKALNA ORGANIZACIJA
S. R. Z. Chicago, IH.	1
na Zahvalni dan, dne 28. novembra
ob 2. uri popoldne V DVORANI PILSEN AUDITORIUM severoiztočni vogal t8. St. in Blue
Island Ave., Chicago, IU. Na tem velevažnem shodu bo nastopilo več znanih slovenskih govornikov. Čitanie in odobritev umestne resolucije.
Slovenci in Slovenke! Ker bije za nase rojake v stari domovini že enajsta ura s tem, da je slovansko jadransko ozemlje v veliki nevarnosti pred sovražnikovo pohlepnostjo, zatorej stopimo VSI NA KROV, da ne bo prepozno! Pokažimo javnosti, da je bil na« sinji Jadran že od nekdaj slovanski.,. Udeležite se tega shoda polno-štsvilno!
PRIPRAVLJALNI ODBOR.
hodnje vilih.

Šte-
sv
Jožefa
od
izostanejo
znajo že
svoje
seje
ve
skrčila
je
nju, — treoa vrnn moz, ki jim pri srcu napredek društva in Jednote.
Sofcvatski pozdrav vsem članom dr. $v. Družine štev. 5. kakor tudi vsem članom K. S. K. Jednote.
John Prašen, tajnik.
Is urada tajnica društva Sv. Janam Krstnika, Štev. 14. Butte, Montana.
Naznanja se vsem članom ime novanega pod p. društva, da bode pri prvi seji v mesecu decemlbru društvo si izbiralo in predlagalo novi odbor za prihodnje ,leto 1919.
Toraj upam, da se polnoštevil-no udeležite imenovane seje in si izvolite člane, kateri bodo zmožni v najboljšem redu voditi dru štvene seje in vse druge, društvu spadajoče posle, ker društvo je odvisno le od dobrih uradnikov in zvestih članov društva- Na imenovani seji se bo tudi odločil dan volitve, in po katerih obredih se bo vršilo volitev.
Tudi opominjam vse Člane in članice našega društva, da poravnajo o pravem času svoje mesečne prispevke in kazni, da se olajša delo društvenim uradnikom pri sklepu i^ičuna za to leto. U-pam da bodejo vsi člani in članice imenovanega društva vpoštevali moje naznanilo in opomin, in se polnoštevilno udeležili prihodnje seje.
S sobratskim pozdravom
Peter Gexgich, tajnik.
treba
vrlih
mož
fanM
S tem vas uljudno vabim in prosim, da se zanesljivo vsi udeležite prihodnje glavne letne seje v nedeljo pop dne 1. dec .točno ob J2. uri.
Kaj je glavna letna društvena seja, ve gotovo vsakdo izmed članov. Vsled tega se zanašam in upam, da se bo iste sleherni član našega društva udeležil.
S sobratskim pozdravom
Math Grill, tajnik.
Iz urada dr. sv. Jošefa št. 2. K S. K. J. Joliet, m.
Nase društvo je imelo svojo redno meseeno sejo dne 3. novembra in na tej seji se je sklenilo, da bo nase društvo imelo svojo ad-ventno spoved v soboto, dne 30. novembra in sv. obhajilo v nedeljo, dne 1. decembra zjutraj pri 8. sv. maši; to bo prvo adventno nedeljo.
Zatorej naj se člani našega dru štva Zberejo dne 1 dec. (na ne deljo) zjutraj ob pol osmi uri v navadnem šolskem prostoru, da potem skupno odkorakamo v cer kev k 8. sv. maši in skupno pristopimo k sv. obhajilu. Želeti je, da bi imel vsaik član svojo rega-lijo pripeto na praih. Ne pozabite torej doma regalij. -
Ker je dne 1. dec. prva advenčna nedelja m ob enem tudi prva nedelja v mesecu, bo imelo naše društvo svojo redno mesečno, o-ziroma glavno letno sejo, na ka teri se bo volil društveni odbor za L 1919.
Upam, da se boste cenjejni dru štveniki polnoStevilno udeležili te letne seje. Ta seja, je izmed vseh ostalih najbolj važnega pomena, ker se na isti lahko kaj novega v korist društva sklene.
S sobratskim pozdravom
John Vidmar, tajnik. 611 N. Broadwy Str.
Bratski pozdrav do celokupne organizacije K. S. <K. J. ;v J. Filipčič, tajnik.
NAZNANILO.
S tem naznanjam članom društva sv. Barbare št. 40 KSKJ. Hlbbing, Minn., da se ne ho gla-no Zborovanje vršilo decembra meseca, kaikor običajno vsako leto, ampalk bode dne 5. januarja 1919. Vzrok temu je bolezen, ker tako hudo raasaja. Dosti je bolnih naših članov in tudi vsako zborovanje je sedaj prepovedana Zatorej naj si vsak Čian vzame to za uracfcno naznanilo^ ker drugega opomina ne bo več o tem Glavna letna seja se vrši dne 5. januarja 1919. ' >
S' sobratskim pozdravom in spoštovanjem •
John Povoha, tajnik.
NAZNANILO.
Članom in članicam društva sv. Jožeta št. % K. S. K. J. v Joliet, III. naznanjam stem, da sem se te dni preselil na svoj drugi prostor. Sedaj stanujem na: 611 N. Broadway St. Joliet, 111.
Zatorej naj pride vsak član (ica) plačat za društvo na gornji ali moj novi naslov. Denar za društvo bomi sprejemal sleherni dan od 12. do 1. ure popoldne in zvečer; ob nedeljah pa ves dan, tako, da . bi imel vsaki član (ica) priložnost plačati svoje društvene prispevke, in to, ako ne čez teden, pa v nedeljo. In vsi dopisi, tikajoči se našega društva naj se naslavljajo na moj noci nasley.
S sobratskim pozdravom v John Vidmar, tajnik 611 N. Broadway Str. Joliet. lil.
NAZNANILO.
Uradnim potoni naznanjam vstjm članom društva Sv. Družine štev. 5 K. S- K. J. v La Salle, 111., da se vrši redna glavna seja 1. dec.; to je prvo nedeljo v mesecu. Na vsporedu bode tudi volitev odbornikov za leto 1919. Kdor se ne vdeleži te seje, plača 50 centov kazni v bolniško blagajno, le bolezen, ali izvanredno delo ga oprosti.
Prosim tudi da bi člani svoje-dolgove poravnali saj ta mesec dec. da predložim čisti račun.nadzornikom v preglej.
Tudi zaradi to nove bolezni Vas prosim da plačate ker bolniška blagajna bo prazna zavoljo toliko bolnikov v tej epidemiji.
Pri našem društvu je influence kar tri člane pobrala; zatorej je tri mesece naklade po 50c in sicer v dee. in jan. Prvi je umrl Josip Smigel mlajši in sicer 14. oktobra; njegov oče Josip Smigel 27. okt. in 25. okt. Josip Hrovat ki je bival v Oregfbn City Oregon. Prva dva sta poljskega rodu rajni Jožef Horvat je pa bil dobro znani faran v La Sallu. in dobri so brat ki je veliko pripomogel k na-I predku društva in fare Sv. Roka v La Sale, 111.	.	(
Naj omenim da je bil dolgo let v I>a Sallu predtio se je preselil v Oregon. Zapušča žalujočo soprogo in 6 otrdk. Vsem izrekamo naše sožalje. posefono pa Horva-tovi družini. Vem po kojni sohrati naj sveti večna luč! Vsem sdbratoni priporočani, pridite na prih. sejo in izvolite si za leto 1919 odbor, ki bo vreden
Iz urada dr. sv. Joiefa št. 21. K.
8. K. J. v Federal, Fa.
Tem potom naznanjam vsem članom zgoraj omenjenega društva, da bo prihodnja seja glavna in volitev novega odbora za leto 1919. Seja se vrši drugo nedeljo prih. meseca, to je dne 8. de-eembra t. 1. Kakor je bilo zadnjič na seji določeno, se seja prične eno uro poprej, kot po navadi, to pa zato, ker se bo pred sejo pobiral asesment.
Prošeni ste torej da vsi to vpo-števate in že pred sejo asesment plačate. Kadar se seja prične, da bo šlo vse v redu po točkah naprej, kakor je to že v navadi na takih sejah. Kar se na glavni seji sklene, tovelja za celo leto in po teh vkrepih se mora članstvo tudi ravnati.
Kakor vam je že znano iz pravil, se mora'glavne seje vsaki član vdeležjti; ako ne, plača $1.— v društveno blagajno. Izvzeti so le oni člani, ki so na potnih listih in bolniki, ki se izkažejo, da so bili resnično bolani. Na druge cz-roke in izgovore se ne bo oziralo.
Torej cenj. člani, pridite vsi na sejo; čim več nas bo na seji. tem več dobrega se bo ukrenilo v korist društva. <•
S sobratskim pozdravom
Jonh Krek, tajnik, « bx 67 Presto, Pa.
NAZNANILO. ,
Iz u»'ada dr. Vit. sv. Florijana št. 44 K. S. K. J. So. Chicago se naznanja, da boino imeli letno sejo dne 1 decembra 1918. Pri tej seji se bo volil novi odbor za pri-khodnje leto.
Uljudno vas torej prosim, da se te seje vdeležite v polnem številu, ker imamo mnogo stvari na dnevunem redu. Kolikor več vas bo, toliko lažje se bo stvar v pravi tir spravila.
To leto''smo jako lepo napredovali; mSslim zagotovo bo naša blagajna štela koncem leta $3000. —Lahko smo torej na to ponosni. Društvo šteje sedaj 233 članov* in članic. — Le tako naprej!
Tudi prosim vse one, ki dolgujejo manj ali več na ases. da poravnajo dolg do konca tekočega leta, da se knjige društva v redu zaMjuči.
Soforatski pozdrav
Jakob Smrekar, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Frančiška Saleš. št. 29 Joliet, 111., se naznanja članom, da se bo vršila letna in glavna seja dne 1. decembra, na katero se pozivljejo vsi člani tega društva.
Dolžnost veže vsakega člana društva, da se glavne letne seje vdeleži ker na tej seji bo volitev društvenega odbora za leto 1919 in vsaki član lahko voli v odbor može, ki so njemu po volji. Na tej seji se bo tudi razpravljalo o več važnih stvareh, ki bodo v korist za društvo in za vsakega posameznega člana.
Nadalje se tudi naznanja članom, da je društvo sklenilo na zadnji mesečni seji ,da bo naše društvo opravilo svojo advetno spoved dne 7. decembra in prejelo skupno sv. obhajilo dne 8. decembra zjutraj. Zato je dolžnost vsakega člana, da to dolžnost o-pravi skupno z društvom.
Sobratski pozdrav
Martin Težak, p red se d.
društva K. J. v Waukegan, potom naznanja, da Je bile " na redni mesečni seji, novembra, da se korpora-tivno udeležimo slavnosti 15. letnice obstanka slovenske cerkve v naši naselbini. f ,, ^
V ta namen se zberemo v četrt-tek dne 28. novembra (Zahvalni dan) v Mr. Matt Slanovi dvorani ob uri dopoldne, od koder' odkorakamo s parado v cer kev. Vsak član naj prinese s seboj tudi društveno regalijo.
S sobratskim pozdravom Math. Ivanetič, dr. tajnik.
v --f-
Iz urada društva sv. Jožefa, št.
57 K. Si K. J. Brooklyn, N. Y.
Tem potom naznanjam šlan-st vu našega društva, da se polno-številno udeleže prihodnje seje, katera se vrši v soboto, dne 7. decembra, 1918 v društveni dvorani štev. 92 Morgan Ave., Brooklyn, N. Y., pričetek točno ob pol 9. zvečer.
Pcfleg drugih važnih zadev, katere imamo rešiti na tej seji, je tudi volitev novega odbora za prihodnje leto.
Pridite na to sejo tudis tisti, ki se med letom malOKdaj prikažete. Kdor se volilne glavne letne seje, ne vdeleži in za odsotnost nima opravičljivega vzroka, se kaznuje po določbi društvenih pravil z globo 50 centov.
Nadalje opominjani vse one člane, kaiteri še niso poravnali ti-ketov, da to zanesljivo store; — to velja tudi za dotične, ki dolgujejo društvu na mesečnih doneskih.
Pričakujoč udeležbe vseh članov, želim na volilni seji dober vspeh.
Gabriel Tasotti, tajnik.
Opomba: — Društveni odbor bo v dvorani že ob pol 8. uri, torej eno uro pred začetkoih seje, vsled tega imajo Mani že pred sejo priliko plačati svoje doneske.
Slane,
čitali naše "Gla-poročila, da ne nepotrebnih izgovo in dolgovez-v vsaki naj
m prosim naše član malo več točnosti, posebne sc tiče glede plačevanja asea
m en t o v, asesment mora biti pla čan redno vsaki mesec, pogoste je slišati izgovore "danes nt gjrem na sejo, vsaj sem plačal sa dnji mesec potem pa pride spet izgovor " sem p&zabil.'' Tako se dosti članov navadi vednega opo minovanja in društveni uradnik morajo takprekoč prosjačiti oc člana do člana njihov mesečni a sesment, pa še za kaikšno hvalo posebno ako je še kakšna dokla da, četudi samo deset centov.
Samo to naj bi pomislil tak malomaren Član: Ako bi bil slučaj-Ino bolan (takrat vsak sigurno nc| sejo pride) bi se na seji izkazal z zdravniškim spričevalom pa naj bi društveni odbor rekel: tiste podporo boš že dobil tam kje drugi mesec ali: za dva ali tri| mesece imaš dosti časa vsaj itako ni nič zgubljenega. "Rad bi te videl dragi sobrat, kakšne obraze bi delal vsakem slučaju. To ti delaš z'društvom in njega uradniki. Samo to prosim člane našega društva kar oni zahtevajo; malo več točnosti! Toraj 1. decembra vsi na sejo točno ob 2. pri popol-dne v navadnih prostorih. IZ bratskim pozdravom
Geo.' Hribljan, predsednik.
mi uri kateremu je mogoče priti Denar se bo pobiral še prej, ker veste da na prihodnji seji je vselej dosti za razpravljati, in bo tudi volitev odhora za prihodnje leto.
S sobratskim pozdravom ostn-jant Vnš
Anton Krašovec,
l	tajnik.
člani društva Marije Device dragi po- št. 33 K. iS. K. J. Pittsburgh, Pa-, se poživljajo na glavno sejo, katera se bode vršila dne 1. decembra t. 1. v navadnem prostoru točno oib eni uri popoldne.
NAZNANILO. Iz urada društva Mar. Sedem Žal. št. 50 K. S. K. J., Allegheny, Pennsylvania.
Tem potoni prosim vse člane našega društva, da sc v polnem številu udeležijo prihodnje glavne seje to bo dne 8 decembra 1918 iii da naj plačajo svoje društvene asesment e, da bode lož je sklepati celoletne račune in iste izročiti novemu odboru.
Zaeno prosim vse člane na potnih listih, da si obnovijo, ali podaljšajo potne liste, kajti v jfe čaju nesreče, smrti, ali bolezni nimajo pravice do nikake podpore, če so. društvu na asesm. dolžni.
Opozarjani tudi vse bolne člane, da se vedno naznanijo drugemu (II.) tajniku ko zbolijo in ko "ozdravijo. Nekateri še sedaj tega ne vpoštevajo; naznanijo se pač bolne, zdrave pa ne. Pomnite torej to določbo! Dne 12. avg. 1917 je bilo na seji enoglasno sprejeto, da vsi oni članovi, ki se ne bodo naznanili zdravi, zgubijo za en teden podpore, to je sedaj 7 dolarjev. O tem imamo tudi oglas v Glasilu vsak teden. V tem oglasu stoji jasno, komu se je treba naznaniti če član zboli, ali 4co okreva. Pa vse zaman! Vsi oni člani, ki ne vpoštevajo pravil in sklepov društva, omenjam, da naj si posledice sami pripišejo, ni pa metati krivde na uradnike društva kot Običajno.
Ko nastopijo meseca decembra vsako leto glavne volitve, kar bo tudi letos, zato veže dolžnost vse člane, da se te seje v polnem številu udeležijo. Na prihodnji letni seji, ali 19. glavnem zborovanju bo treba paziti, da si izvolite dobre in poštene možp v urad, koji m je napredek druStva pri srcu. Ni treba gledati na prijateljstvo in sorodstvo, kot se to včasih pripeti. Predsednik društva ima pravico odkloniti kandidata če misli, da ni sposoben za urad po pravilih društva. Zatorej prosim članstvo, da naj vpošteva točko 5 naših pravil, člen na 9. strani.
Kakor povsod po Ameriki, razsaja tudi pri na.s v Pittsburgliu nesrečna bolezen influenca. Od našega društva nam je dosedaj vzela 3 člane in 1 članico; kar ne pomori influenca, pa uniči njena sestra — morilka pljučnica.
K sklepu pozdravljam vse članstvo K. S. K. J. pofcebno pa člane
Iz urada društva sv. Janeza E-vangelista štev. 65 K. S.
K. J. v Milwaukee, Wis.
• Cenjenim članom se tem potoni naznanja, da se bo vršila društvena letna, ali glavna seja dfie 5. deeemibra t. 1. to je prvi četrtek v decembru, točno ob 8. uri zvečer. Poživlja se Vas cenjeni člani,, da se te seje gotovo polno-številno udeležite, izvzeti so bolniki in oni ki ponoči delajo. Pokažite s teiu cenjeni mi sObrati, da spoštujete društvo, da ljubite samega sebe, hi vse svoje so-brate. ker na tej seji se bode u krepalo za prihodnje leto vse, kar je treba za korist in napredek društva, in v blagor vsega članstva. Ob enem se voli na tej seji tudi odbor za prihodnje leto.
Upajoč trdno, da ne bo manjkalo na tej važni in glavni seji nobenega Vas cenjenih članov, Vas sobratsko pozdravljam Jonh Močnik, tajnik.
NAZNANILO
društva Sv. Srca Jezusovega št. 70 St. Louis, Mo.
Na redni seji dne 17 .nov. 1918 je bilo zaključeno, da se mora udeležiti vsak član goriomenjenega društva glavne letne seje dne 15. dec. 1918, točno olj 2. uri popoldne. Pri tej seji bo volitev odbora za leto 1919 in še nekaj drugih stvari se bo razpravljalo v korist društva. Torej opominjam še enkrat člane, pred vsem na točko naših pravil, da se prihodnje letne seje polnoštevilno udeležite. .
S sobratskim pozdravom do vsega članstva K. S. K. J. želeč jim na prihodnjih glavnih sejah kar največ uspeha!	>
John Mihelčič,
tajnik. -,- •
Iz urada Dr. sv. Alojzija št. 88.
K. S K. J. v Mohawk, Mich.
Tem potoni uljudno opominjam vse člane našega društva, da se polnoši evil no udeležijo redne mesečne seje dne 1. decembra, pri kateri bomo volili tudi nov odbor za prihodnje leto 1919. Iver so bile seje našega društva zadnje čase bolj slabo obiskovane in seje v novembru sploh nismo imeli zaradi bolezni španske influence, se je marsikaj nabralo, kar moramo skupno na seji pret resti in zaključiti.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Cirila in Metoda štev. 90 K. S. K. Jednote So. Omaha, Neb., se naznanja, da je bilo sklenjeno na zadnji seji to je bilo meseca novembra zara-prihodnje seje. Kakor je vsakemu znano je v decembru glavna let na* seja, zatorej ste vsi člani našega društva prošeni, da se gotovo vsaj te seje vsi udeležite. Še en'krat rečem vsaj enkrat na leto! Tudi se vsirn tistim nazuanja ko jih ni bHo na zadnji seji, da kateri se ne udeleži prihodnje ali letne seje, se mu piše $1.00 kazini in ta kazen se bo mogla tudi plačati. Ne bo ostalo samo na papirju. Pomnite tudi, da samo smrt a Vi pa bolezen ga oprosti te, kazni. Za to sejo delo nobenega ne oprosti pred to kaznijo; torej pozor brati, da ne bo potem na drugi seji dosti nepotrebnega govorjenja in zamude časa kaikor po navadi.
Morebiti se bo kateremu izmed brafov zdelo to malo preostro posebno listini, kateri nimate nobene odgovornosti pri društvu. Ali društveni odbor je še preveč popustljiv. Kolikokrat I. tajnik in zastopnik požreta kako grenko na rac up. drugih, kar ne bi jim bilo treba. Vsi člani naj prihajajo na seje in redno plačujejo svoje mesečne prispevke.
Boni vam pokazal tukaj samo dva slučaja, čemu* Društveni zastopnik mora poslati asesment na Jednoto v desetih dneh po društveni seji. Ali mu je to mogoče če pa samo pet ali šest članov plača svoje mesečne prispevke, jaz mislim da ne; mora čakati dokler denar nabere, posebno sedaj ker nimamo denarja pri bratu blagajniku skoraj bi rekel nič na roki; torej asesment ni poslan pravočasno na Jednoto sobrat glavni tajnik opomne društvenega zastopnika, da asesment se mora pravočasno poslati na Jednoto po pravilih in zakonih iste.
Nadalje društveni tajnik mora vsaki mesec najkasneje do 25. tega poslati na Jednoto mesečno poročilo članov in članic. Ali ni to težavno poročati na Jednoto: toliko članov'je pri društvu. Morebiti so nekateri dolžni^ že za dva ali več mesecev pri društvu in jih še za en mesec naprej poročati Vidite, da po mesečnem poročilu se glavni tajnik ravna in asesment za prihodnji mesec po istem razpiše: da pa društvo nikakor ne plača za talke sumljive člane da ne tipi škode. Društveni taj-ui!k drži mesečno poročilo do, zadnjega dneva; potem ne pride pravočasno na Jednotin urad. Glav-ni tajnik zopet opomne nato društvenega tajnika, nikakor pa ne posameznega člana po katerega krivdi je vsa stvar zaostala. Torej bratje, poglejte včasih pravita in se po njih ravnajte pa bo šlo vse v lepem redu naprej.
Zaltoraj vas še enkrat opominjam vse to, da ne iboste pozabili in vam nazftianjam, da prihodnja seja bo v navadnih prostorih prvo šnlboto zvečer točno oh os-
NAZNANILO
£z urada društva sv. Oenovefe št 118. K. S. K. J. v Joliet. 111.
Tem potom se naznanja vseui članicam, da se bo vršila dne 1. decembra glavna, ali letna seja: na kateri bo volitev odboniic za l. 1919. Članice, ki se ne vdeležijo te seje, bodo morale plačati 50e kazni.
Dalje poročam, da bomo imele skupno adventno spoved dne 90. novembra in skupno sv. obhajilo dne 1. decembra, pri osmi sv. maši. Ob istem času se bo tudi darovala sv. maša za ran j ko sosestro Ano Strutzel, ki je umrla dne 14. oktobra.
S tem uljudno vabim in prosim vse članice tega diAištva, da se udeležite v največjem številu in da pridete o pravem času v šolsko dvorano, da skupno odkorakamo v cerkev.
Sklenjeno je bilo tudi na zad-nji seji, da se razpiše pqsebno do-klado za mesec december in sicer 25c v pomoč bolnim članicam. Torej lahko vsaka ve in zna, da jo tudi nas precej obiskala španska influenca. Bolne članice naj nam ne zamerijo, ker jih zadnji čas nismo obiskovale, ker to nam pravila niso dovoljevala in pa oiestna zdravstvena oblast. , - K sklepu še prosim, da bi vse članice letošnji asesment plačale vsaj do 15. decembra, da bomo imele ob zaključku leta vse knjige v redu. Vpam, da boste to spolnile.
S sestrskim pozdravom
Mary Golic, tajnica
NAZNANILO.
društva Marije Pomagaj št. 129 So. Omaha. Neb.
Tem potom opominjam vse sestre našega društva, da se naj udeležijo prihodnje glavne seje, vršeče se due 8. decembra ob 2. uri popoLdne.
Nadalje naznanjam, da so članice *skleiiile na zadnji -seji, da katera se ne vdeleži prihodnje (glavne letne) seje, zapade kazni $1.— (en dolar). Izvzeta je samo tista,,ki bo imela bolniško spričevalo, da je bila v resnici bo-lana; nikatkor ne bo veljala kaka navadna bolezen za izgovor.
Zaeno tudi naznanjam, da od prihodnje seje naprej vam ne bo več mogoče zborovati pri meni, kakor je bilo to dosedaj navada, temveč tam, kjer si najdete najbolj primeren prostor in pa tudi, da boste vse sosestre zadovoljne.
Iskreno želim, da bi na prihodnji seji ne manjkalo nobene sestre našega društva, da nam bo mogoče izvoliti dobre iu vestne u-radnicc za prihodnje Uto ko bomo dne 21. marca 1919 obhajale 10-letnico obstanka našega društva.
S sosestrskim' pozdravom
Helena Ostronich,
tajnica.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Družine št. 136 K. S. K. J. Willard, Wis., se naznanja, da se vsi brez izjeme udeleže prihodnje 'glavne l^tne seje v nedeljo dne 1. dec. takoj po drugi sv. maši v šolskem prostoru. Ker je ta dan volitev društvenih uradnikov za leto 1919 lj° vsak član pod kaznijo, kakoršno mu društvo naloži dolžan udeležiti se te seje. Mesečni asesmenti se bodo pobirali že od devete ure zjutraj, torej naj vsak član če mu je mogoče plača svoje ases-mente že pred sejo, da bo potem prej končano.	^
, Z bratskim pozdravom ;
Frank Perovšek, tajnik.
POZIV k glavni letni seji-
S tem prosim in opominjam vse člane društva sv. Cirila in Met. št.' 144 K. S. K. J. Sheboygan, Wist, da naj se gotovo udeležijo prihodnje seje dne 1. dccenibra, ker ta seja bo glavna, ali letna.
Od 1- ure do 2. ure se bo pobiralo asesmn. ali denar, da sc s tem ustreže člauom, takoj zatem se i>« prične seja.
S sdbratskim pozdravom
. .Frank Mikolič. tajnik.
VABILO
ali
semenj
^jjM*^: .J*

1891
ga
ne
seje
te
vsem zavednim
kazni
tako
Slovenkam
in
do
vo

ude-
nošah
IVERI.
cerkveni
z igrami, petjem in plesom
m
predlagalo in d<
Tudi je nlMB na zadnji seji 10. nov. dft „ vsak član vplačati $1.00 (en lar) v našo društveno Imamo namreč več članov niški podpori, a blaga raj prazna.
Ker so sedaj zdravstvene obla sti zopet dovolile društvena zborovanja opominjam vse tiste, ki so na dolgu mesečnih asesmentov da naj to sedaj, 8. decembra poravnajo ali na prihodnji seji, ker dmagče se bo ž njimi postopalo po pravilih. — Člane opozarjam in prosim, da to naznanilo vpo števajo.
sobratskim pozdravom
Josip Kemfelja*. zastopnik..
NAZNANILO
Iz urada društva sv. Marije Magdalene št. 162 K. S. K. J., Cleveland, O., se naznanja članicam da se bo vršila prihodnja mesečna seja dne 2. dec. 1918, ali prvi pon-deljek v mesecu v navadnih prostorih ob 7. uri zvečer.
Prošene ste, da se udeležite te seje v največjem številu kar mogoče, ker se bo pri tej seji vršila volitev uradnic ali odbora za leto 1919, in še druge važne točke pridejo na dnevni red za ra,zmotri vanje.
Dajte se članice nekoliko zanimati za to, in prevdarjajte že sedaj, katere izmed članic bi bile za ta urad ali za drugi; ravolite odbor, kateri bo delal v prid društva in naše slavne Jednote. Odbor, posebno pa tako/ tajnico, ki bo stanovala v bližini kraja zborovanja ,in odbor, kateremu bo pripuščal čas delovati za društvo in Jednoto.	i
Tem potom hočem omeniti in tudi opozoriti članice, da plačajo svoj mesečni asesment do 18. v mesecu, ker bo treba knjige popolnoma zaključiti, in to je precej dela. Naj nobena ne izostane, ampak plačajte, kakor hitro mogoče, ker- v f. veliko članic asesmenta, ker ni bilo nobene seje, radi bolezni influence, in se je le dvakrat pobiral asesment; prosim, da poravnate stvar pri prihodnji seji.
Upam, da boste upoštevale/to mojo opombo in da se boste udeležile seje v polnem številu.
S sosesterskem pozdravom
Mary Macerol,
tajnica.
*f	I. M.
eshosti v Wau & g. P. Ažbe na-za ta dan Slovensko godbo iz Chieaga, upamo, da bo naša vrla godba in naša lepa narodna noša privabila še mnogo drugih Slovencev in Slovenk iz Chieaga. Vlak odpelje ob 8:14 uri zjutraj z North Western postaje.
Prva sveta maša bo ta dan v cerkvi svetega Štefana v Chieagu ob pol šestih zjutraj, druga pa ob 9ih.
NAZNANILO IN PBOŠNJA.
Podpisani župnik slovenske cerkve v Wankegan-u še enkrat naznanjam tole: Na Zahvalni dan, 28. novembra, bo prišla v Wauke-gan na našo cerkveno slovesnost Slovenska godba iz Chieaga s vlakom, ki odide točno ob 7. uri s North Western Depot. Ko bo dospela godba v Waukegan, kakor domenjeno po pogodbi, bodo naši waukeganski možje povedali cel načrt, kako in kje se bo vršila parada.
Drogi vlak odide z North Western Depot točno zjutraj ob 8:14 (štirinajst minut po osmi uri). 8 tem vlakom se bodo odpeljale či-caške Slovenke v narodnih nošah. Ta vlak se bo ustavil ali v Great Lakes ali v North Chicago, Kjer ih bo pozdravila slovenska godba in — če le mogoče — tudi 12 vo-akov. To bo imel na skrbi naš slovenski vojak Mr. William Lau-rich.	i
Natančnejša potrebna navodila : n pojasnila boste prejeli o pravem času. Slovenci in Slovenke iz Chieaga, prosim, naj se zbirajo v slovenski cerkveni dvorani in od tam - naravnost pravočasno na vlak. Slovenci in Slovenke od drugod, kakor na primer naši prija-elji iz Jolieta — naj pridejo naravnost na North Western Depot mesecu . novembra111 se P™1™^0 BkaSkim Sloni plačalo svojega	d™h	£
lovična vožnja za vse! — Nazaj iz
Wankegana boste vzeli vlak ali pa električno karo.
Vas vse vabim in prosim k veliki udeležbi.
Rev. Frank Ažbe, župnik.
Goljuf prve vrste je oni, kdor za tnore kakega drugega ogoljufa o-goljufaiti.	:'* ti- I
Bodi prepričan da si na pra vem meStu; pri tem pa ne misli da je vsakdo drugi krivičnik.
Nekateri ljudje delajo radi čez uro samo zato, da bi si svoje dnevne težave olajšali.
Zdravniki pravijo, da so ribe zelo reddlne za naše možgane; pa si vendar- pijanci radi s slaniki zdravijo svoje Želodce.
Naši fantje«
Tukaj priobčujemo zadnje tri slike naših vrlih članov ki so v službi strica Sam-a. Obširnih dopisov, doposlanih nam od teh članov vojakov radi pomanjkanja prostora ne moremo obelodaniti prvič zato, ker ni sedaj več vojne, drugič pa radi odrejene demolbili-zacije. Morda se je kateri izmed teh vojakov že vrnil na dopusrt, ali se bo pa v kratkem? • .
No, Urše me ni skrb; poznam jo, da je dobra in potrpežljiva krščanska duša, ki rajša dvakrat da nego sama vzame."
Kako dolgo pa meniš, da bi o-troci tu ostali?' '
"Tega ti določno ne morem pr povedati, nikakor ne čez teden dnij."
"Kdaj pa misliš, da naj bi pri
* *
Willard, Wis.
Cenjeni sobrat urednik:—
V sedanjih resnih časih se le redko kateri dopisnik oglasi *z dopisom razen kar je nujno potrebno, ker vsakdo ima svoje misli obrnjene "Over there", kjer se naši fantje vojskujejo za pravičnost in svobodo celega sveta. Tudi naša naselbina je dala lepo število svojih fantov v stric Samovo službo, kateri upamo da se bodo' v kratkem zmagoslavno vrnili domov, kajti kajzer je povzdignil roke kviško in kapituliral.
Španska irifluenca, ki razsaja Sirom Združenih držav se je izognila naše naselbine, zalkar moramo biti hvaležni Bogu, ki nas je obvaroval te hude šibe. Sicer so bile šole zaprte paf tednov in sedaj je zopet vse v pravem tiru.
Prihodnja letna seja Slovenske Narodne Zveze štev. 25 se bo vršila drugo nedeljo v mesecu dne 8. dec. po deseti sv. maši v šolskem prostoru.
Pozdrav vsem članom(icam)
naše K. S.'K. J.
Frank Perovsek.
Dulttth, Minn.
Spoštovani sobrat urednik:—
Pisali ste mi in vprašali, če je kak Slovenec zgorel v zadnjem gozdnem požaru v Minnesoti. Zgorela je samo ena Slovenka po imenu Margareta Sever iz Pine-ville, Minn, (nedaleč od Aurora, Minn.) Bila je učiteljica po poklicu, ter je ravno isti* čas prišla obiskat svojo prijateljico, živečo na Pike Lake. Med tem je ono naselbino pridivjal požar in uboga rojakinja rala končati svoje mlado nje v strašnjem ognju. S pozdravom
Joliet, 111.
Cenjeno uredništvo: —
"Kvišku srca!" — tako prinaša prezadnja številka našega "Glasila" opomin.
Da, naša srca so kvišku, toda v žalosti in tugi. Ko so se dne 11. t. m. ljudje veselili premirja in zmage, da so kar veselja noreli je meni rojila ena sama misel po glavi. Ena sama žalost mi je polnila srce. ,
Torej premirje je sklenjeno. Vse ozemlje na frontah se mora izprazniti in očistiti sovražnika; samo tebe uboga slovenska zemlja, tebe zaseda tvoj smrtni sovražnik — Italijan! Torej, zato je bilo prelite na potoke slovenske krvi, in morje solza pretečenih da bodo Italijani zavzeli naše lepe primorske pokrajine. Ali je šla Amerika zato v vojno, da bi postavila Slovence iz dežja pod kap? Zakaj slovenski listi vedno zatrjujejo, da so bili Italijani sovražniki avstrijske vlader ker v resnici niso imeli vzroka jo sovražiti, kajti bila jim vedno preveč naklonjena. Resnica pa je, da so njih poželjive oči gledale lepo slovensko zemljo, po kateri so se ji cedile vedno sline; to vem jaz iz lastne skušnje in ne iz časopisov.
Morda bodo rekli nekateri: "Mi smo Kranjci. Kaj nas briga, če hočejo Italijani Primorce uničiti?" Ali je to bratovsko? Vsakdo laihko zna, da usoda, ki bo morda zadela Primorce ne bo pozneje prizanesla Kranjcem, kajti polentarska navada je, da pošljejo nekaj svojih tovarišev čez mejo za svojo osvo-bojevalno propagando.
Dobro se še spominjam, ko smo bili še otroci, ko smo si pravili o vojski, smo se vedno s strahom ozirali proti laški meji. In žalita strah se je že preveč ures-
ičil.
Torej voditelji naroda, ako se po vaših žilah v resnici pretaka slovenska kri, poskusite rešiti našo ubogo domovino največjega zla.
A ' ' ji ■	: f- »'» !£r i M £ W
Sobrat Louis Panian. .>.•
Gornja slika nam predstavlje sobrata Louis Panian-a, člana dr. sv. Jurija št- 3 K. S. K. J., Joliet, 111. Prideljen je Inft. Reg. 20 Co. 161 st Depot Brigade v Camp Grant, 111.
Sobrat Josip J. Klemenčič ml.
Član društva Vit. sv. Jurija št. 3 K- S. K. J. Joliet, 111. služi pri vojakih v taborišču Fort Wayne, Detroit, Mich.
Sobrat Louis Berce ml.
Član društva sv. Petra in Pavla št. 51 K. S. K. J. v Iron Moun tain, Mich- Služi kot klerk kor-poral pri 40 th M. G. Bn. Div. C v Camp Custer, Mich.
Delo je najbolj prikladna zaba va za mladino.
fill t41
"Jutri zjutraj, takoj po pogre-bu. Ce ti je prav. lahko jim že kosilo pripraviš. Izbirčni niso, jedo vse od kraja. Mlečna kaša, otročja paša."
S tem je bil razgovor končan, in Micika pobere namiznino in odide v svoje kraljestvo — v kuhinjo. Uboga Micika! Ko bi ji bili gospod napovedali prihod škofov ali cesarjev, ne bili bi je toliko vznemirili, kakor so jo s temi peterimi sirotami. Poznala je namreč le predobro zanikarnost, v kateri se otroci po kmetih večinoma vzgajajo, tako v telesnem, kakor žal tudi v duševnem oziru. Umazani kakor strahovi in raztrgani, da lete cenje od njih, doraščajo, kakor kor ljuba živinica na pašniku. A-ko hočemo biti odkritosrčni, moramo pripoznati, da ni Sovražila otrok, niti bala se jih ni; pač pa si ni nikakor mogla razvozljati vprašanja: kakšni li bodo? Osebno jih niti poznala jii. \
Šivilje Ane truplo je pokrila prha zemlja. Grob je bil do vrha -zasut. Pogrebci potaknejo vanj luči-ce, s katerimi so spremili rajno iz cerkve na pokopališč, potem se ra-zgube. Le petero sirot ostane na grobu, v katerem počiva najboljše srce tiho in mrzlo, ki jih je na zemlji tolikanj ljubilo. Otroci objemajo grob iii ga rose s solzami. Jokajte, le jokajte ljube sirote, kar ste sedaj izgubile, tega vam nikdo ne povrne! Materino srce je le eno, in kdor to izgubi neizrekljivo veliko, marsikdo vse.
"Otročiči, <losti je", nagovore jih gospod župnik po dovršenem opravilu, "obrišite si. solze, katere so se dvignile do Boga v nebesih, kjer se sedaj vaša mama ra-duje in za vas Boga prosi! Vstani-te in pojdite z menoj domov, da se ogrejete!"
Najmlajša dva sta bila takoj na gospodovi strani, ne tako hitro i-vanka in starejša dva brata njena. Dobrohotna in prijazna beseda župnikova pa je tudi tu svoje o-pravila, in mala družba napoti se proti župnemu dvorcu. Že so pred durmi v sobo. Najmlajša dva spredaj, med njima vsakega za roko vodeč Ivanka, zadej pa gospod s starejšima dvema, vsakega ob jc-dni strani za roko držeč. Micika sliši prihod in odpre duri; z jed-nim samim pogledom pregledala je h krati vseh pet sirot, in nekak kamen se ji je odvalil od srca. Saj to niso tisti umazani in raztrgani otrocf, katerih zanikarnosti se je vedno bala. Lej jih no, kako so endar vsi lepo, če tudi ubožno o-blečeni, omrti in počesani! Šli so v izbo, kjer se je že kadila mlečna kaša, otroška najljubša jed. In vendar jim danes ni šla v slast. Kako le tudi, saj so izgubili najdražje in najljubše bitje, katero so tu imeli. In za to naj bi jih od-škodovala še tako dobra mlečna kaša?>Ni mogoče; kar ne gre, ne gre.
Kakor jutro, tako je bil tudi ves ostali dan silno otožen našim malim sirotam brez matere v tuji. hiši. Po večerji mignej'o gospod sestri: ''Najbolje, da jih spravita z Uršo čim preje tem bolje k počitku. Saj sta vendar že kaj pripravili za nje?"
"Kaj pak, da sva!" odgovori sestra. "V svoji sobi sva jim priredili stanovanje, kjer bodo na gorkem, in če bode kaj treba, imajo vsaj koga vedno pfi rokah." In Micika odpelje petorico spat. Ko jim odkaže ležišča, prepusti jih Ivanki in odide v kuhinjo, Urši pri pospravljanju pomagat. Lc-tej pa radovednost ni dala miru. Gnala jo je, da bi zvedela, kaj li se otroci razgovarjajo, predno po-spe. Šla je pred duri in poslušala. Otroci so ravno opravljali navadno večerno molitev. Ivanka je-molila z žalostnim glasom: "Ljubi moj Bog, daj nam svojo pomoč, da bodemo pridni in pošteni ostali po smrti pa, da se zdt-užimo s svojim očetom" — pr; Tebi v ne-
besih, hotela je reči, kakor so o trod vsak dati z materjo doma molili, kar se domisli, da so sedaj ljuba mati tudi že pri očetu in ljubem Bogu. Z jokajoči m glasom ponovi nedolžno v nebesa segajo-cO prošnjo: **Pu smrti pa, da se združimo z očc.ofa m mamo v ne-Virilii;' Dalje n) šlo. zakaj jok jo je zmagal in ž njo vred vse štiri orate. Otroci so klečali ob posteljah in joka i 1 Urša si jc pa tudi solzne oči obrisa Is in v kuhinjo se, rekla kuharici Midki: "Ti o-troci so zlata vredni. Kako lepo znajo le moliti!"
Po opravljenem rožnem vencu se hočejo župnik sami prepričati, kako so otroci spravljeni in jjredo v družinsko izbo.
Oh, gospod", vsklikne Urša solznih očij, "poglejte sirotke, kako sladko so pospali vkljub žalosti!"
Zlasti najmlajših dečkov eden, Lojzek, je kakor angeljček božji svojo kodrasto glavico," pridene gospodova sestra Micika in od za-ega sirotka kar očij ne more od tegniti. "Ta mora biti na vsak način naš!"
V<
Drugi dan so se odpeljali do-bovški gospod po prvi ' maši v Ljubljano, kakor so rekli, da za-j radi otrbk kaj pravega pojzvedo. Zvečer proti mraku so se šele vrnili. Vsi prem rt i in okorni pripeljali so se dopiov.
"Gorje mu, kdor ne more biti pod gorko streho ob takem vremenu," mrmrajo gospod gori L doli po sobi hodeč in si premrte roke mencajo, na kar se zopet domislijo peterih sirot, katerim so ponudili včeraj gostoljubno streho. Prav zaprav jim pa veli^ ki prirastek v mali družini ves ljubi dan niti niNšel iz glave. Sedaj sežejo po zvoncu; Micika-pride.
"No, kako gi pa z novo družino zadovoljna?" vpračajo gospod sestro in jo drobno pogledajo, kakor so navadno vselej1 glcdffli, kadar so odložili za tre-notek naočnike.
"Bolje, kakor sem mislila. Nikomur bi ne bila verjela, da je pri petero otrokih tako malo o-pravka in tako mirno," odgovori gospodova sestra. 1
"No, glede na opravek ti rad prepuščam razsodbo, kar se pa miru tiče, bodo že skrbeli, da ga ne bode, to jaz bolje vem nego ti. Le potrpi, da se jim pri nas kri ogreje, pa bodeš videla, kako ti bodo ves ljubi dan šgoTeti, kakor škrjanci pod nebom, in skakali, kakor jagneta pondadi na paši.'
"In tako hitro so se privadili; kako tekajo povsod menoj! Če dam temu kak grižljej, o katerem ni vredno ni, da bi človek govoril, stegnejo vsi drugi h krati ročice: 'Teta, meni tudi, meni tudi.' Najmlajša dva sta pa, ka-(kor bi bila enega telesa in ene duše, vedno skupaj tiščita. Kjer je eden, priteče takoj za njim drugi.' '
"Da, da' potrdijo gospod, "o-troka sta tako eden drugega navajena, da ju bode težava ločiti."
Micika upre nekako boječe in proseče svoje oči v brata ter pravi bolj zase: "Mar-li ja moramo ločiti?"
"Kaj ti kaže drugega? Z obema se menda vehdar ne bodeš hotela ukvarjati?"
"Zakaj ne! Ako že enega obdržimo, naj ostane še drugi."
"Če ti le ne bodeta prizadevala preveč dela?" f
"Kaj še? Niti ne vera, da so pri nas; sicer pa Ivanka tudi še nekaj dni' tu ostane, vsaj tako do*go, da se ji najde kaka pripravna hiša, in ta mi že sedaj pri otrokih vse opravi. Ne morem povedati, kako pripravna je deklica za vse, karkoli ji daš v roke. Zjutraj ti jih vse lepo obleče, o-
1 South Side Turn Hall
National Ave. med 2. in 3. Ave
Milwaukee, Wis.
dne 27. novembra. Začetek.ob 7. uri zvečer in na Zahvalni praznik (Thanksgiving Day: dne 28. novembra.
Začetek ob 1. uri popol. in ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi ujludno vabi
Cerkveni odbor. West Allis, Milwaukee, Wis.
mije, irt potem opravijo vsi skupaj jutranjo molitev. Na to že prihiti v kuhinjo vprašat, ali nama more kaj pomagati, bodisi so-čivje izbirati, repo beliti, krompir strgati ali pa tudi posodo brisati. Kadar sem v sobi, je I-vanka že zopet za menoj. Jaz pospravljam, ona pa zbrisu jc pohi-
(Dalje prihodnjič.)/
ZAHVALA.
j Povodom nepričakovane izgube najine ljubljene 6 in pol letne hčerke
Anice,
katero je angel smrti dne 14. novembra rešil hudega trpljenja, sva za časa njene bolezni in smrti prejela od številnih znancev ter prijateljev toliko izrazov sočutja in tolažbe, da izrekava tem potom vsem tem naj prisrčne jšo zahvalo.
Zahvaljujeva se botrom, osobi-to pa Mrs. Jennie Terselich, ker je nas hodila vsak dan obiskovat. Še enkrat iskrena hvala vsem skupaj!
Draga nam Anica! Ti si že prestala v svoji nežni dobi to, kar nas še vse čaka. Preselila si se iz doline solz v kraj večnega veselja. — To jc edina tolažba tvojih žalujočih starišev, bratov in sester. Prosi Boga za nas, da bi se enkrat vsi skupaj zopet videli tamkaj — nad zvezdailj! Anton in Marija Gregorich z o-stalo družino.
Chicago, 111. dne 20. nov. 1918.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Potrtega srca naznanjam vsem prijateljem, in znancem žalostno vest, da nama je neizprosna smrt dne 7. novembra o pol 10. dop-ugrabila prvorojenca, ali drago-ljubljenega sina,
Math Kregul
po samo 5 dni mučni bolezni. Rajni je bil rojen dne 23. febr. t. 1. pokopan je bil dne ^8. novembra na katol. Resurrection pokopališču v Summit, 111.
Tem potom se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so nam bili v tolažbo pri tako hudem udarcu. Hvala botru Math Lepej; najlepšo hvalo pa izrekava družini Martin Kučič za pomoč in darovane cvetlice. Lepa hvala vsem, ki so se udeležili pogreba.
Ti pa nepozabni nam sinček, ki se že veseliš med krilatci v nebeških Višavah prosi Boga za svoje žalujoče stariše.
Matija in Katarina Kregul, stariši.
Chicago, 111. dne 20. nov. 1918.
NAZNANILO.
Naznanjamo, da imamo še dosti dobre in rodovitne zemlje na prodaj okoli Willard, Gormans in Greenwood v državi Winscon-sin, v največji slovenski farmar-ski naselbini v Združenih državah.
Večina zemlje leži ob cestah in blizu šole ter sirarne. Zemljo ši še lahko kupite zraven železniške postaje Gormans. Lahko si kupite zemljo na obrežju reke Black River, dve milji od Greenwooda.
Cena zemlji je $20,00. do $25,00 aker. Eno četrtino celokupne svo-te se mora plačati takoj, ostala svota se plačuje na lahke, večletne obroke .
Bonde Svobode vzamemo na račun za popolno vrednost. ' Za natančna pojasnila pišite v Slovenskem ali angleškem jeziku na naslov:
N. C. POSTER LUMBER CO.
FAIRCHILD, WIS.
Opomba: Čez 16,000 (šestnajst tisoč) akrov zemlje so Slovenci že od nas kupili.
an gA
Za Člane, na let«..............................
2.00
Za nečlane

Za inozemstvo
. «. . •• •• • . . ..«»»»«
• •••••
ORGAN	' •. .
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION UNITED STATES OF AMERICA	^ ^
issued everjr Wednesday*' ■
Owned by the Grand Csrnielian Slovenian Catholic Union of the United
States of America.	.; - , * ,.__
1911 West 22nd Place,
OFFICE: Phone: Canal 2487.
CHICAGO, ILL.
SnbKrtptioa price:
For Members, per year.........................................^-'gg
For Nonmembera...............................V..........
For Foreign Countries... ~.....................».............
Glsvne društvene seje so pred durmi!
Ka ko hitro nam poteka letošnje drušveno fiskalno leto! Zadnji meseci, tedni in dnevi so se krčili z nepopisno naglico. Čemu pa tudi nef Saj je nam prinašalo bhš to leto toliko nepričakovanih novic porodom minule sv'ctovne vojne. Z novimi pa tudi velikansko izprc-»uembo iu — konec 41etnega krvavega svetovnega klanja. Vse to je vplivalo na javnost in posameznike, da nismo imeli časa računati dolgosti dobe. pač pa smo vedno nestrpno pričakovali nvega dneva, novih vojnih poročil in naznanila o sklenjenem premirju.
Po večletnem presledku se bodo torej vršile na*Cfgtavne dj-n-k t vene sc jo; zopet enkrat v normalnem (mirnem) času. Kakor obi-«:>jno, se pričenjajo te važne seje že a prvo nedeljo meseca decembra, i. t. d. torej že čez 4 dni. Zdi so nam torej umestno pri tej priliki ponovno razložiti članstvu K. 8. K. J.pomeu podpornih društev in pomen glavnih društv sej za leto 1919 ki so baš pred durmi.
Nikjer na svetu ni duh bratstva ozir. bratskih organizacij tako razširjen, kakor baš v Ameriki. V draženih državah spada k raz podpornim organizacijam nad tretjino vsega prebivalstv
tem smo že Cestosrat pi-društvenih naznanilih, krajevnega društva je ta,
____________________________________renih pravilih. Kjer vlad«
ta lepa navada, tem je red, mir, sloga in napredek. Baš v Jednotinih in društvenih pravilih so natanko označeni predpisi in določbe za vsakega posameznega uradnika. Pravila-so bila sestavljena cd več me članstva, 1orej so 1udi za večino članstva merodajna. Istotako veljajo razne določbe pravil za posamezne člane.
• K sklepu še omenja mT> to. da bodo prihodnje glavne volitve pri rajevnih društvih vsled tega pomembne, ker bodo izvoljeni uradniki vodili društvo za leto 1919 ali ob 2.rj-Ietnici obstanku K. S. K. J., kar bo za vsC posebna čast. spomin in priznanje.
Vsem krajevnim društvom K. S. K. J. želimo tem potom pri prihodnjih letnih sejah največ uspeha in blagoslova božjega!
Urtdaištvo.
■■■■w^^t Mm'
alni dan.
Sledeči oklic smo dobili od urednika "Ave Maria'V ter ga priob-
Jutri, dne 28. novembra obhaja ameriški narod zelo pomenljiv praznik "aZhvalni dan". Običaj praznovanja Zahvalnega dneva je že zelo star. Uvedli so ga že prvi najefjeiici, živeči po prvotnih iztočnih kolonijah.
Namen tega dne je, da se Američani kot narod zahvalijo večnemu »Stvarniku za vse prejete dobrote in milosti v niinuleni Jctu. Ta praznik "Zahvalni dan". Običaj praznovanja Zahvalnega dneva je Boga, vladarja nebes in zemlje. Kdorkoli trdi, da je Amerika brezbožna deiela, ta se moti. Kdorkoli Irdi, da celo ameriška vlada ne - ----------* - i
nun
?30,000,006). To ogromno število pa od dne do dne vidoma raste. Prišla bo po naših mislih doba, ko bo cela Apierika velika podporna organizacija. Tako-se tudi v tem ozira uresničuje prelepo narodno geslo "K phirihus umira," koje najdete na vsakem kovanem do-<lolarju. •	,
Amerika ne i so najbolj praktičen narod na celem svetu, bodisi že v tem ali drugen ozira. Te lepe navade sc drže vsled tega, ker je v 11 ji h lastno korist. Kar-.®e praktičnosti tiče se živali v prvi vrsti njih duh bratstva j podpornih organizacijah. Dandanes je pri nas že splošna navada .da če kdo umre, nastane prvo vprašanje. "Je li pokojnik pripadal k kakem podpornem društvu?" — Amerikanci nam gredo vedno z lepim izgledom naprej, osobito v^teni ozira. Ti ne spadajo namreč samo k enemu podp. društvu, ampak k dvema, trem, ali cclo ver. >	r
Kar velja za Amerikanee, naj bi veljalo tudi za nas Slovence. U še bolj nas veže dolžnost oklepati se podpornih Jednot, kot Ame-rikance, ker sm6 večinoma priseljenci in bolj navezariina samopomoč kot domačini — Amerikanci.
Te glavne razloge o pomenu podpornih organizacij v obče smo navedli tukaj, vsled tega, da naj bi bil vsak ameriški Slovenec vesel in ponosen, če č'an kake podporne organizacije, pred vsem pa če je £lan(ie») n^še dične K. S. K. J. pravi v redu ost i in pomenu podpornih organizacij se je pred vsem prepričalo že na tisoče in tisoče onih naših rojakov, ki so prejeli od njih že kako podporo v nujni -ili in pa oni,^ki so prejeli njih posmrtninsko podporo.
V današnji številki Glasila najdete v Naznanilu asesmenta za november 191S 84 fštiri in osemdeset) smrtnih slučajev. Žal. da je nesrečna influenca hudo prizadela tudi našo K. S. K. Jednoto. Toliko članov in člaijie naenkrat še nismo nikdar za večno izgubili, kot zadnje tedne. Ni pa v tem prizadeta samo naša K. S. K. Jednota, tenpreč so prizadete tudi vse ostale slovenske podporne Jednote in driige, morda še bol j ?
skupna posmrtnina za temi člani in članicami Žnaša $78,250. Le pomislite cenjeni sobratje in sosestre kolikim sirotam in vdovam bo prišla ta posmrtnina v dobro? Vsak dedič bo dobil posmrtnino v • kratkem do cenita izplačano. Seveda bo treba v tem nekaj ukreniti da se pokrije to ogromno svoto. Ra-zne ameriške podporne organiza < i je so že razpisale na svoje čjanstvo posebne asesmente. Vsakdo jih rad plačal v zavesti, da je storil s tem človekoljubno delo, za katero Araerikanee vedno vnet. Mesec december je za vsako podporno društvo najbolj važnega pomena, kar smo že enkrat zgoraj omenili. Kakor naredi vsak praktični trgovec koncem leta svojo bilanco, da se prepriča o uspehu celoletnega delovanja, o dobičku ali izgubi, takorse kaže isto pri glavnih letnih seiah n*>dv>omih društev, fv
iiriJL mnrrln trnrrtvf»n rfnhinnlr
priznava Boga, ta se moti. /
Jutrišnji praznik bo gotovo v oči bodel našo prosvitljene slovenske svobcdomisclce, ki venomer kričijo: Proč z Bogom! Proč s cerkvami! Proč z duhovniki! — Mi smo v svobodni deželi, radi tega ne sme nihče v Boga verovati! -r- Tako mislijo, tako zahtevajo in tako pridigujejo naši zapeljani proti vers ki agitatorji. Pa kako se v tem motijo. Zahvalni dan, kojega pomen smo označili že zgorej se bo jutri .praznoval po vseh ameriških državah še na idovesnejši način, kot se jc praznoval minula leta. Predsednik Wilson, člani njegovega kabineta, rasni guvernerji/in župani, bodo šli jutri k službam božjim v ra?.ne cerkve, da se v imenu svojih podložnih, ali v imenu naroda za w | hvalijo Vsemogočnemu za vse prejete darove in milosti v tem letu, j predvsem pa za sijajno zmago in doseženi mir. Naši slovenski svo-'a bodomiselci bodo pa ta dan sedeli doma pri polnih ga'lonah in se inor-da norčevali iz vsega, kar je ameriškemu ljudstvu najbolj svetega, 1o je vera.
Že v zadnji številki smo priobčili na prvi strani lista nad vse k rajni o proklamacijo predsednika Wilsona. v kateri poživlja ljudstvo, da naj gre ta dan v cerkev. Trdno smo prepričani, da te zanimive predsednikove proklamacijc ne bo priobčilo glasilo slovenskih svobo-uomiselcev.
Ker jc označena proklamaeija namenjena baš za jutrišnji dart, zato jo priolmtjemo danes še enkrat na tem mestu. Zaeno pa pozivamo vse članstvo K. S. K. J. in vse naše* Čitatelje. da se jutri odzovejo klicu predsednika WTilsona.
Predsednik Wilson poziva ameriško ljudstvo s sledečimi bese dami, ila naj Zahvalni daii primemo praznuje.
"Že dolgo časa je bil naš obioaj, da smo se v jfesenskem letnem času zahvalili Večnemu Bogu za vse Njegove številne blagoslove in milosti, katere je izkazal nam kot narod. To leto imamo pa še posebno važen vzrok, da smo Bogu hvaležni iii da sc radujemo. Bog nam je po svoji veliki milosti dodelil mir.
. Dosegli nismo samo premirja it* rešitve v tragediji minule vojne; dočAkali smo velikega zmagoslavja pravice. Popolna zmaga nam ni donesla samo miru, ampak tudi obljubo novega dneva, s katerim se D. C. bo nadomestilo silo, zavist in spletke med narodi s pravico.
Naše vrle armade so>c udeležite t^umfa, ki ni imel nobenega sebičnega ali osvojevalnega namena. 'Dosegle so nesmrtno slavo s tem., da so služile svojemu narodu za prospeh človečanstva.
Bog je bil v resnici usmiljen. Mi (mamo povod, da se veselimo, kar nas oživlja in utrjuje najboljše tra ticije naše narodne zgodovine. Novi dan se je pričel nad nami prikazovati, ki daje našini dušani po-p;um, da gledamo v bodočnost z novim zaupanjem do novih in večjih
dolžnosti.	'
'{ Medtem ko izražamo zahvalo za »te stvari, nc pozabimo iskati božjega vodstva v izvrševanju onih dolžnosti, božje milosti in odpu-
čujemo dobesedno kakor sledi:
"Italija je skupaj z združeuimi močmi zasedla velik kos naše slovenske zemlje; celo Primorsko do Idrije, Tr3t, celo Istro, Reko in velik del dalmatinske adrijanske obale.
Res je, da se je to zgodilo samo začasno, dokler se ne sklene mir in se celo vprašanje kOnčno ne reši pri mirovni konferenci.
Vendar je gotovo, da je zlasti Amerika imela pri tem tudi namen, da vidi in poskusi, kako bomo sprejeli to mi Jugoslovani in kako Italijani. Kot demokratski vladi je tudf veliko ležeče na tem, kako mi-si i jo njeni državljani; zato je gotovo, da ji je veliko ležeče na tem, kako mislimo mi jugoslovanski državljani in kako italijanski.
Italijani se baje silno vesele po teh pokrajinah in kakor beremo po listih z velikanskim slavi jem sprejemajo svoje "odrešenike" in njih "Mater domovino". Jasno je. da ta poročila pošilja italijanska vlada z namenpm,. da bi svetu in zlasti Ameriki dokazala, da tukaj v resnici* bivajo sami ifaJijani, katere je odrešila.
Tudi amerikanski Italijani z velikim slavljcm prirejajo seje in shode, na katerih se zahvaljujejo Ameriki, da je pomagala rešiti svoje neodrešene brate". Po listih izdajajo zahvale amerikanskemu narodu za to pomoč pri "odrešenju".
Naši rojaki doma nimajo pota ne načina, kako bi svetu izrazili svoje ogorčenje. Vemo, da so protestirali, pa sc jc njih protest skušal zata jiti in ga je le malo listov priobčilo. Italija skrbi za to. da njih protest ne pride v javnost.
Vendar pa mi vsi dobro vemo, kako je v resnici. -Mi dobro vemo, kako malenkosten je del naroda po teh,krajih, ki bi v resnici pozdravljal Italijo. Mi dobro vemo, da so, kakor mi tukaj tako tudi oni pripravljeni do zadnje kaplje svoje srčne krvi braniti svoje "Morje Adrijansko".
Zaradi tega bi pa bil sedaj naš molk glede tega vprašanja naravnost izdajalstvo na našem narodu. Š tem bi odobrili korak vlad, zlasti korak Italije in s tem bi postavili v nevarnost, da se tudi pri mirovni konferenci za stalno ne preda teh dežela Italiji. Amerika, vsaj bi se čutila obvezna pritrditi temu, ker smo mi milčali in ker so nasprotno Italijani toliko odobravali pogodbo premirja.
. Zato jc potrebno, da se takoj ves jugoslovanski naroet dvigne kot en mož v odločnem protestu proti iasedenju Italije naših dežela. Zatorej poživljamo vsa naša društva, vse naše organizacije, politične, podporne ali kakoršnekoli, vse liste, vse posameznike, da nemudoma odpošljejo svoj protest na vse oblasti, vse posamezne vplivnejše može in liste, da bi tako v^a širša publjka izvedela za naš protest, da se na rti godi velika krivica.
Zanimivo je, ako pomislimo, kaj hoče Italiji to ozemlje.. Kaj ji hoče Trst? Ali ima za njo kako gospodarsko vrednost? Ali bode Italija svoje blago pošiljala v inozemstvo skozi Trst? A\i misli, da bomo* Jugoslovani eksportirali skozi italijanski Trst, ako ga nam vzamejo? Dobro vedo, da bi morali takoj vstvariti svoj novi, Trst na lazili obali in da bo ves promet sel samo skozi ta naš Trst. K^j hoče ItJmji obala Adrijanskcga inorja^ ako je pa celo ozadje sovražno -f jugoslovausko ? Iz tega lahko sklepamo, da hoče Italija te kraje samo. da jih uniči,"samo, da pred vsem Jugoslovanski narod pahne od morja, ga izstrada in uniči. Zato jc jasno, da je to vprašanje naše živliensko vprašanje.
Zatorej, rojaki na boj!.Na delo! Posebna iredentovska komisija gre sem, da bode skušala Ameriko prepričati, da je to ozemlje njih. Nadelo! Prehiteti jih moramo! . .
Zatorej kakor omenjeno, naj začne od vseh strani, iz vseh kolonij, iz vseh društev in vseh župnij deževati protestov proti vsemu temu.
Prflagamo tukaj obliko protesja, kakor bi še naj moFda glasil. Vendar pa naj vsak posameznik, vsako posamezno društvo sklene protest, kakoršnega hoče. Kolikor krepkejši toliko boljši.
Ti protesti naj se pošiljajo v angleškem jeziku na:
Hon. President Woodrow Wilson. White House, Washington.
ščanja vseh napgk v našem nehanju. Prosimo Boga, da bi v vseh na ših delih utrjeval vezi prijateljstva in medsebojnega spoštovanja, kar
sejah podpornih društev. Če ima morda trgovec dobiček po sklepu bilance, se bo tega veselil. Skušal bo celo ta dobiček povečati prihodnje leto. Ako mu pa knjige kažejo izgubo, bo previdni trgovce ukrenil potrebne korake, da se še pravočasno izogne banke-rota. Če ima preveč tirjatev v knjigi dolžnikov, bo vsem tem kredit ustavil, kajti delati v lastno škoHo in izgubo bi bilo naravno*** nespametno,	-	\ ' •
Slednji čdstavek naj velja osobito za ona naša krajevna društva, ki prerada plačujejo asesmeute za gotove člane in imajo vsled tega običajno izgubo. Naravnost smešno in nespametno se nam zdi -dejstvo, da nočejo nekateri člani plačevati svojih rednih asesmentov, pri tem pa zahtevajo takoj .podporo v slučaju bolezni. Dragi mi brate: Le idi brez centa v lekarno po zdravila! Ali jih boš dobil zastonj ? —Ali ti bo dal kak hotelir zastonj večerjo, če iste ne boš plačal i Ali si .lahko kupiš par novih cevljey brez denarja? itd. — Ne. ("emu pa potem zahtevaš, da naj ti Jednot a in drflštvo da kako podporo če nisi rednega asomenta pačal ' Ali misliš, da padajo v dni-
k. ^ i 'A 11 A l \ 1 r»n m A. <i lr \ « 1 AA« «n i \	^ 1«	~ — 21— A -_____ ____i _	_____ \' -
ljudstvo široni držav, da naj označeni dan preneha s svojim običaj n\m delom, ter naj se na svojih domov:h in prostorih molitve zahvaljuje Bogu. vladarju vseh narodov.
V spričbo tega moj lastnoročni podpis in pečat Združenih držav.
Dafio v distriktu Columbia, danes, dne 16, novembra v letu našega Gospoda 1918 in 143. letu ameriške' neodvisnosti.
v . a* f • Woodrow Wilson.
Po naročilu predsednika
Robert Lansing, državni tajnik.
To Woodrow Wilson, President of the United States o! America.
štvene blagajne cekini kar iz neba4, ali da jjH tajniki po cestah grabijo.' Samo to pomisli malo, pa ne boš nikdar več dolgoval centa kakemu društvu!
Jasno kakor beli dan jc dejstvtf. da je uspeh in napredek vsakega podpornega društva odvisen od delovanja njegovih odbornikov, ali uradnikov. Če so uradniki drnštva na svojein mestu, edini, složni in če se ti v prvi v isti ravnajo po pravilih, io vladala tudi med ostalim članstvom sloga in red. Slaba pa prede društvu, kjer ni celo med odborniki pravega soglasja, Jjubczni in zastopnosti. Odbor je duša vsakega podpornega društva. Odbor je podoben ^marljivemu in skrbnemu gospodarju (očetu) kake številne družine:* zato naj pa v prvi vrsti člani spoštujejo odbornike, ker nadelajo v njih lastno i>ri<l, ampak v korist celokupnega članstva.
Težka, težavna in nehvaležna služba /je služba kakega draft ve-negm predsednika ali tajnika. Koliko svojega prostega časa. skrbi in denarja žrtvuje za društvo. Ko pride seja, mu pa meče morda članstvo polena pred noge v zahvalo v obliki obrekovanja, zabavijic itd Dosti uradnikov podpornih društev je takih, ki so si vse to sami krivi •i siror vsled njih prevelike popustyivosti. velikodušnosti in usrai-
Victory crowns the noble effort you have made in the cause of ____________
World Humanity. Universal acclaim echoes through the bv-ways of (nosti razburjeno. 4 be.Earth.
Out of the mouths of all the Foreign Language speaking peoples comes the expression of thanksgiving. From their hearts \\\e emotion of a gratitute that is inexpressible.	'
hi our America, with its multitude of pcoples from all climes and Nations, goes forth a paen of praisp for the uplift that you have vouchsafed to civilization. '	.
You have interpreted the aspirations of afl the nationalities, ancient and modern, who have been harbored by America.
You have for them and through them cultivated the spirit of Liberty and Freedom to the utter recesses of the Earth.
You have scattered in'fertile human fields the seed of thought that will reap a mighty harvest for the subjects of the Almighty, the Freemen of all time.	»
In your espousal of the welfare of America, you have Represented the aspiring lovers of Liberty within all the Nations. You are the guide and counsel to God's common people the Nations through.
In a thunderous shout of joy and thankfulness, the millions of foreign born in America, for themselves and their brethren the World over, greet you at this opening of the new era for Workl Democracy. ^	v	-
The Foreign Language Press of the United States, the volunteer interpretei*s of your human philosophy to the eighteen millions of Foreign Bora, pays you homage and Iovef Thanksgiving Day, November 28tb,19i8.
Hon. Secretary, of State, Washington, D..C. Senat'Commit 1ee of Foreign Relations, Washingt on, D. C.
Department of Justice, Washington, D. C.
Military Inteligence Bureau, Washington, D. C.
Military Intelligence Bureau (lokalni če obstoji).
Associated Press. Washington, D. C. V .
Ilk Excellency The British Ambassador, Washington. D. C.
His Excellency The Ambassador of Italy, Washington, D. C.
His Excellency The Ambassador of France, Washington, D. < \
Serbian Legation, Washington. D. C..
Jugoslav Press Bureau, Southern BIdg., Washington, D. C.
In kjerkoli rojaki še mislijo, da bi bilo uspešno, da se pošlje.
Velikanske važnosti bi bili tudi protestni shodi s protestnim ipa-radami, kjer bi se sprejele in potrdile posebne resolucije in prošnje na vlade.
Rojaki! Kričimo! Branimo I Sedaj je čas! Amerika hoče čuti naš glas. Ona žc^posluša! Naj ga čuje! povejmo odkrito, kaj mislimo! Povejmo, kaj želimo! Da, povejmo, kaj in kje je pravica!
Buči, buči mor je Adri jansko! , '	L
Mi (Jaz) podpisani......kot ameriški državijan(i) s tem kar
najodločneje protestiram (o),,<Ja je Italija zasedla naše Jugoslovanske pokrajine, kjer jo velika večina ljudstva sovraži in katerega ona sovraži. Poživljamo vas kot državljani Z. D., da sc zavzamete z vso silo, da Italija nemudoma zapusti te pokrajine in da jih zasedejo samo Amerika, Francija in Anglija. Zahtevamo odločno, da se za vse te zasedene pokrajine organizira in izvrši plebiscit pod ameriškim ved-st vom, o katerem vemo, da bode pravičen in nepristrauski.
Enako svarimo ameriško vlado proti prihodu Iridentovske misije, katere namen ne more biti nič drugega; kakor Ameriki dokazati nekaj, kar ni res, da so namreč tc pokrajine italijanske. Mi s tem odklanjamo vso odgovornost za vse morebitne posledice, kajti naš narod, Jugoslovansko delavstvo, brez razlike strank in mišljenja, je do skraj-
S tem slednjič izjavljamo, da Jugoslovani nočejo niti palca tuje zemlje, toda da so pa pripravljeni vsako ped svoje zemlje braniti do zadnje kapljice krvi in do zadnjega svojega -vinarja in da nc bodo nikdar mirovaji, ako bi se zgodila ta strašna uapaka, da bi se te pokrajine za stalno dale Italiji, dokler se nc odrešijo od tc nove sužnosti.
Mi Jugoslovani stojimo absolutno na načelih našega ljubljenega in velikega predsednika Wilsona, zlasti na načelih demokracije in sa-nioodločevanja narodov. t
^	* Podpis in naslov.
--, -
Jugoslovani, Slovenci, Hrvati in Srbi!
Washington, D. C.. 21. novembra 1918.
Vojna je za vršen a. Naš narod se je osvobodil iu zedinil. Osvobojen in zedinjen, močan in složen, se bo oprijel in bo odotel pohlepnosti in krivičnosti onih, ki hočejo ugrabiti naše kraje
Vojna je završena. Ni pa konec potrebi in trpljenju našega naroda. Stradanja in pomanjkanja obleke jc povsod dovolj, od koder so bile pregnane grabežljive nemške in avstro-madžarske oblasti.
Sedaj je vrsta na nas, da pomagamo bratom, da nahranimo glad-ne in oblečemo gole, da ohranimo naš narod in njegove sile za nadaljnje delovanje in borbe.
Mi moremo in tudi hočemo pomagati.
Jugoslovanski Narodni Svet v Washingtonu, zavedajoč se svoje dolžnosti in odgovornosti napram narodu, ki ga je odlikoval s svojim
1218 AMBROŽ BAKSIČ, star 12 član društva sv. Jim< nika St. 20, IronWood, Mich.,.umrl 1. novembra 1918 smrti: Influenca. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k
!»?fS
, i*
27. NOVEMBRA
I
-mm
K. Se K| ::
rstnnovljcna v Jolietn, HI., dne 2. april« 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dno 12. januarja; 1898. OLAVNI URAD: JOLIET, ILL. - .	Telefon 1048.	- -
od ustanovitve do 1. nov. 1918 skupna izplačana podpora
$1*474,816.62.
GLAVNI URADNIKIr
Trcdspduik: raul £ehncller,	Clair Ave.,- Cleveland, Ohio.
1. podpredsednik: Jonrph tSta*, 607 N. Uickorv 8t IL podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St.", Pueblo, Colo. Glavni tajnik: .Jo*iP Zalar, 1004 N. Chiea^ HtJ, Joliet, 111. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 X. Broa.lwav- St.. Joliet, 111. ,J Duhovni vodja: Bev. FraneU J. Ažbe, 6£Q—10 St./Waukegan, III. PooblaS.-enee: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Ave.*, So. Chicago, 111. \ rhovm zdravnik: Dr. >tartin Ivee, »00 N. Chicago St., JoHet, 111.
NADZORNI ODBOR:	^
•los.p Dunda, 704 Xorth Baynor Ave., .Toilet, 111.
Martin Nomanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. % ' ;	> <
Math Kostainšek, 303 No. :ird Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. 8. Pittsburgh, Pa.	« . '
Frank Frančie, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis.
POROTXIODBOR: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., AsaeAnda, Mont. \ 1 (Jco. Flajaik, 4413 Bntler St., Pittsburgh, Pa. Anton Greyorkk, 2112 W. 23rd St., Chicago, III.
PRAYXr ODBOlt: Anton P.urgar, 82 Cortlandt St., Now York, N. Y. Jo54t })li liuss, iS17 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank PUunel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 19.11 W. 22nd Place, Chicago, III. Telefon Canad 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jodnote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAB, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise', društvene vesti, razna naznanila, oglase iu naroeqino t a na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1915 W. 22nd Place, Chicago, 111.
zaupanjem, je podvzel korake. da pomaga setrtradanemu in prezeba-jočemu nn^edu v domovini.
Na soji dne G. novembra je sprejel zaključke, na podlagi,katerih se bo priieklo jVratom v starem kraju na pomoč.
Ameriške oblasti so se izrazile, da so pripravljene, pomagati v velikem humanitarnem delu prehrane iu edeje za! jugoslovanske trpine in sirole.	,	.
Sedaj je vrsta na tebi, na rod ^ da pokažeš, da imaš sree iu človekoljubje. Sedaj.ali nikoli, kajti zima je pred vrati in beda velika.
Kot prvi korak za pomoč si rad a j oče mu in prezebajočemu narodu v starem kraju, pozivanj vse naše rojake po vseh naših kolonijah, naj se brez odlašanja sestanejo na dogovor in izvolijo odbore, ki bodo prevzeli veliko in sveto dolžnost, obirati denarne prispevke, darove A' hrani in obleki. Pri tem poslu se ne sme gledati na to, kaj in kako kdo nnsVi, temveč kako čuti.	, .
To je stvar srea, posel ljubezni, delo milosrčnosti; v tem mora sodelovati Vsak naš -moški in vsaka ženska.
Odbor Yiaj deluje in nabira ped imenom Jug03lav Relief Fund, sestavljen pa na j bo iz najboljših in najvrednejših mož in žena. Naj sodelujejo mofiki, ženske in otroei. Vodijo n&j društva, zbira pa naj se rued našim narodom, pri sosedih, Amerikancih in tujcih. ✓
Vodi naj se točen račun in strogo nadziranje. Sramota pa za onega, na katerega pade le najmanjša upravičena sumnja, da je kriv solza sirot. Pozivamo vsa naša druStva in organizacije, da sprejmejo zaključke, na podlagi katerih se dajo že sedaj nabrani denar 7o slovenske, hrvatske in srbske sirote ameriškim oblastim na razpo-
:' \ lit vse' 'i: IL JO 'JMIIa .>V ''i"t J'	•>V4».' .-'< >W
lago v svrlio prehrane m objaeejija naših siror, naših mater m vaših
ol rok v starem kraju.	. .	'
Ko prečit ate to, ne zamudite in ne odlašajte niti trenutka, temveč se. lotite takoj dela. Vsi od prvega do zadnjega na krov!
V najkrajšem času vam bomo sporočili, kam in kako boste po •
s'al i vaše darove.
Kakor vi bratom sedaj, tako Bog in narod vam!
N ' •	Jugoslovanski Narodni Svet.
Pok. Dr. Janezu Ev. Krek-n.

Sejavec šel sejat je seme, y In seme padlo je na rodovitna tla . . Umrl je Sejavec. — Seme, v zemlji mrtvo, Rodilo je življenje novo, nov stoteri sad . .
Umrlo Solnce je na večer za gorami.
Žareli žarki so — poljubljali so hrib in dol —
In žarki ti prižgali so nam nova solnca,
ki nas ogrevajo in kažejo nam — novo pot . . .
Pastir je pasel čredoin ljubil svoje je ovce, In ovee so ljubile Pastirjevp sree. Umrl je Pastir — a glas Papirja še živi Ker glas Pastirja — Kreka mrtev nikdar ne bo!
Iz groba gluhega še čujem glas močan, ki moli, kliče, zbira, vabi nas k molitvi: 4'Ti Oče naš, Ti ljubi Bog! (>j čuvaj, reši naš Slovanski rod!''
' Anton So jar, učenec Krekov.
URADNO NAZNANILO.
IZ USADA GLAVNEGA »TAJNIKA K. S, K. J.
NAZNANILO ASESMENTA 12-18 ZA ME8EG DECEMBER 1918.
Imena umrlih članov in članic.
10.0« lAiiV mT\R star 37 let. član društva sv. Jožefa fit. 2, Joliet, UL imirl^i oktohia ,918. V«k «.1: M" J™"* ,a *1 000.00. Pristopil lt Jednoti 1. septembra 1912 H. »I. li . vr v (GODA. star IS let, član društva sv. Jožefa st. 2, leMll « t novembra J918. Vzrok smrtiMnfluenca. ■ Zavarovan' Za* 1,000.00. Pristopil k iednoti 3. febr. 1918. H 18. ->-„ Tr^FAPUCEU, sira :!9 let, Hiidca društva sv. Jožefa st. 2, llfe ill um a ll. oktobra 1918 V^k smrti: Influenea. Zavarovana /a f 1.000.00. Pristopila k Jednoti 12, junija 1918.
R 19
18311 JOHN ROSMAN, star 32 let, član društva sv Jožefa št. 2, Joliet. 111., umrl 21. oktobra 1918. Vzrok/»mri.: M « % ....______.. . nnnnrt Pristonil k Jednoti 2. junija 191i.
,oiv»van za $1,000.00. Pristopil k Jednoti ^. junija ANNA ŽIVEC; stara 29 let, članica društva sv. Jožeta st.
varovan	- -—_ .	;___ i _v9
.joliet, 111.. umrla 21. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenea. "
varovana za 1909. K. 22.
$1.000.00. Pristopila k Jednoti 8.
Za-
februarja
5487 MARGARETA AXCELJ, stara 28 let, članica društva sv Jožefa, Joliet, III.,"umrla 8. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenea. Zavarovana za $1,000.00. Pristopila k Jednoti 2. decembra 1912. R. 20,	'
13468 ANTON BQLE, star 28 let, SI an druStva Vitezi sv. Jurija »t. % Joliet, III., umrl 221 oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenca. Za-varovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 37. decembra 1908, R. 18.
31060 JURIJ BABIČ, star 30 let, član društva Vitezi sv. Jtfrija št. 3, Joliet, 111., umrl 6. o(ktobra 1918. Vzrok smrti: Influenca. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 14. februarja 1907. R. 19.
667 JOŽEF HROVAT, star/6 let, član druStva sv. Družine st. 5, La Salle, III., umrl 25. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenea. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 1. julija 1900. R. 28?
13183 JOSIP &MIGEL, (starejši), star 46 let, član druStva sv. Družino Al. 5, La Salle, 111., umrl 27. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenea. Zavarovan za $,1000.00. Pristopil k Jednoti 8. aprila 1912. R. 39.
10384 JOHN SKUBE, star 3d' let, član društva sv. Jožefa St. 12^ Fo rest City, Pa., umrl 16. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenca. Zavarovan za*$1,000.00. Pristopil k Jednoti 8. junija 1913. If. 24.
20870 JOHX SEVER, star 19 let, član društva sv. Jožefa st. 32, Forest City,"Pa., umrl 28. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenca Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 9. maja 1915. R. 16. 10940 KAROL ZALAR, star 36 let, član društva sv. Jožefa Rt. 12, Fo resi,City, Pa., umrl 29. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenea. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 24. januarja 1907. 0. 24.
2709 VINVEXC SUME, star 45 let, čian društva sv. Jožefa :st. 12, Forest City, Pa., umrl 29. oktobrn 1918. Vzrok smrti: Influenea. Zavarovan za #1,000.00. Pristopil k JednoU 22. majia
1901. R. 2f).	m
re:>t Ctty, Pa., umH 27. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenea. 4866 FRANK pREC.AR, star 46 let, član druStva sv. Jožefa 12, Fo-Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 22. decembra 1902. R. 29.
5)20 IGNAC KALAR, star 49 let, član druStv« sv. Jožefa st. 12, Forest City, Pa., umrl 5. novembra 1918. Vzrok smrti: In^lu-etiea. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 19. februarja 1900. R. 31.	,
862 JOSIP SVETE, star 53 let, član druStva sv. Jožefa žt. 12, Forrest City, Pa., umrl IS. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenca. Zavarovali sa $1,000.00. Pristopil k Jednoti 13. septembra 1896. R. 31.
13G00 FRANK ŠVELC, star -11 let, član društva sv. Jožcfd št. 12, Forest City. Pa., umrl 23. oktobra 1918. Vzrok .unrti: Influenea. Zavarovan "za $j;000,00. Pristopil k Jednoti 22. junija 1909. R. 33.
5432 FRANK SEVER, star 50 let, Član društva sv. Jožefa št. 12, Forest City, Pa., umrl 26. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influen-/ ea. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 11. maja 1903. R. 34.
2795 URŠULA. ČUK, stara 30 let, članica društva sv. Jožefa št. 12, Forest City, Pa., umrla 18. oktobra 1918. Vzrok smrtih Influenea. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednot i 19. julija 1906. R.' 18.
17653 FRANK IVANEZ, star 30 let, član društva sv. Roka 15, Allegheny. Pa., umrl 18. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenca. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 16. julija 1911..
r. »Tancza Krst-Vzrok
an za *l,uuu.uu. rnsTopu k Jednoti sl5. maja'19^. 22. ' "" 22235 'JOSIP GORKNČIČ, star 41 \et, član društva sv. Vida št. 25, Cleveland, Ohio, umrl 26. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenca. Zavarovan za $1,000 00. Pristopil k Jednoti 4. niarea 3917. R. 40.
7380 PETER BAUOR, star 33 let, član društva sv. Petra št. 30, Calumet, Micb., umrl 31. oktobra ,3 918. Vzrokom rt i: Influenea. Zavarovan za $1.000.00. Pristopil k Jednoti 25. oktobra * 1904. R. 19.
1658 JOSIP ROM,, star 48 let, član društva sv. Petra št. 30, Calumet, Mich., umrl 4. novembra 1918. Vzrok smrti: Ubk v rudniku. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 26. decembra 1897. R. 28.
1920 FRANK PLUT, star 37 let. član društva, sv. Alojzija št. 42, Steelton, Pa., umrl 29. oktobra 1918. Vzrok -.smili: Influenca. Zavarovan za $1.000.00. Pristopil k Jednoti 5. januarja 1900.
V- 19-	- i
10822 ANTON GORŠIČ, star 31 let, član društ va sv. Cirila in Metoda št. 45, E. Helena, Mont., umrl 6. novembra 1918. Vzrok smrti: Influenea. Zavarovan za $1,000.00. P/istopil k Jednoti 28. decembra 1906. R. 20. 19390 MATT SKALA, star 44 let. član društva sv. Jožefa št. 55, ' Crested Butte, Colo., umrl 22. oktobra 1918. Vzrok srnHi: Influenea. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 26. maja 1913.
R. 38.	i
10903 JOHN KOMOLI, star 45 let, član društva sv. Jožefa št. 56, Lead vil le, Colo., umrl 20. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenea. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 10. januarja 1907. R. 33. '	v
30890 MARTIN GRADIŠAR, Star 36 let, član društva sv. Jožefa št. ^ 56, Lead vil le, Colo., umrl 20. oktobra 1918. Vzrok v>mrti: Influenca. Zavarovan ta $1.000.00. Pristopil k Jednoti 10. januarja 1907. R. 24. ' ' ' 212i3 ALOJZ ŠTIMEC, star 32 let, član dtuštva sv. Jožefa št. 57, Brooklyn, N. V., umrl 21. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influ-.enea. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 21. novem-' bra 1915. R. 30.
10252 GEORGE SLATIČ, star 55 let, član društva sv. Jožefa št. 57, Brooklyn, N. umrl 1, novembra 1918. Vzrok smrti: Poškodovan pri delu. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 13. septembra 1906. R. 43. 10387 JOSIP RUDOLF, star 40 let, član društva sv. Janeza Krstnika št. 60, Wenona, 111., umri 21. oktobra 1918. Vzrok.smrti: Influenea. Zavarovan za $1.000j00. Pristopil k Jednoti 18. oktobra 1906. R. 28. 13245 PETER HREN, star :)() let, član društva sv. Lovrenca št. 63, (Me vel and, Ohio, umrl 24. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenea. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 14. marca 1907. R. 19...
18654 ANTON ADLER, star 23 let, Član društva sv. Lovrenca št. 63, Cleveland, Ohio., umrl 1*8. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenea.' Zavarovan za $1.000.00. Pristopil k Jednoti 10. novembra 1912. R. 17. 471(» MARIJA ZNIDARŠIČ, Stara 50 let, članija društva sv. Lovrenca št. (»3, Cleveland, Ohio, umrla 25. oktobra 1918. Vzrok smrti: Vnetje možganske mrene. Zavarovana za $500.00. Pristopila k »Jednoti 9. oktobra 1910. K. 42.
11601 MIHAEL TURK, star 30 let. član društva sv. Lovrenca št. 63. Cleveland, Ohio, umrl 24. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influ-V enca. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 22. maja.
1907. K. 19.	.
7117 MIHAEL UR BANC, star 44 let5 član društva Vitezi sv. Martina št. 75, La Salle, III., umrl 20 oktobra 1918. Vzrok smrti:
»
<
c; " .
Zavarovan za $1.000.00. Pristopil k Jednoti 30. avgusta 1904. R. 29.
17908 ANTON MAJHEN, star 30 let, član društva -Marije Vncbov -. zete Št. 77, Fbrcst City, Pa., umrl 18. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenca. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 12. nov. 1911. R. 23. 5946 MARIJA ŠfcPIC, stara 23 let, članica društva Marije Vnebovzetje št. 77, Forest City, Pa , umrla 18. oktobra 1918. Vz-
Jroik smrti: Influenca. Zavarovana za $1,000.00. Pristopila k Jednoti 9. novembra 1913. R. 18. 12006 FRANK BERVAR, star 35 let, Slan društva Marije Vnebovzetje št. 77, Forest City, Pa.; umrl 21. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenea. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 31, julija 1907. R. 23.
18025 FRANK KOTAR, star 31 let, član društva Marije Vnebovzetje št. 77, Forest City, Pa., umrl 29. oktobra 3938. Vzrok smrti: Influenea. Zavarovan za $1.000.00. Pristopil k Jednoti 14. januarja 1912, R. 24. 1348? JOSIP KONCUT, star 33 let, član društva Marije Vnebovzetje št. 77, Forest City, Pa., umrl 20. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenea. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k .Tednoti 17. decembra 1908. R. 24.
3147 FRAN KNOGRA&EK, star 38 let, član društva Marije Vnebovzetje št. 77, Forest City; Pa., umrl 29. septembra 1918. Vz-rok smrti: Obistna bolezen. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k jednoti 11. avgusta 1901. R, 23. 17222 KAROL BOKAL, star 35 let, član društva Marije Vnebovzetje št. 77, Forest City, Pa., umrl 29. oktobra 1918. Vjrok smrti: Influenca. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 12. februarja 1911. R. 27.
19927 FRANK SEPIC, star 32 let, član društva Marije Vnebovzetje št. 77, Forest City, Pa., umrl 21. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenea. Zavarovan za $r.000.00. Pristopil k Jednoti 9. novembra 1913. R. 28.
4655 MARJETA NOVAK, start 27 let, članica dr. Marije Vnebovzetje št. 77, Forest City, Pa., umrla 23. oktobra 3918. Vzrok smrti: Influenea. Zavarovana za $1,000.00. Pristopila k Jednoti J4. avgusta 1910. R. 19.
5317 JOH^NA OKOREN, stara 37 let, članica društva Marije Vnc-l>ovzete št. 77, Forest City, Pa., umrla 25. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenca Zavarovana za $1000.00. Pristopila k -led-I / noti 9. junija 1911 R. 33.
19281	JOSIP HRVATIN, star 31 let, član društva Marije Vneho-y*c je st. ,7 Forest City, Pa., umrl l. nov. 1918. Vzrok smrti.
ma-mi 1^24r0Vai1 ™ -*1'000-00- Pristopil k Jednoti 11.
19282	PETEK, star 32 let. član društva Marije Vnebovzetje St. y, lorest City, Pa., umrl 5. novembra 3918. Vzrok smrti-Influenea Zavarovan za $1,000.00.'Pristopil k Jednoti 11 maja 3933. R. 27.	•
4485 KATARINA MIHELIČ, stara 37 let, članica društva Marije Sedem Žalosti st. 81, Pittsburgh, Pa., umrla 21. oktobra 1918 \zrok smrti: Vnetje črev. Zavarovana za 000.00. Pristopila k Jednoti 1910. R. 28
2690 MARIJA BALKOVEC, stara 49 let. članica društva Marije Sedem Žalosti st. 81, Pittsburgh, Pa., umrla 8. novembra 1918 \zrok smrti: Influenca. Zavarovana za $1,000.00. Pristopila k Jednoti 2^. marca 1906. R. 36
5662 MARIJA RIBIČ, stara 24 let, članica društva Marije Sedem Žalosti st ol, Pittsburgh, Pa., umrla 30. oktobra 1918. Vzrok
uonca. Zavarovana za $1,000.00. Pristopila k Jed-( , noti 30. marca 1913. R. 18. .
„6174 BRANKA DELAČ, .tar.r 30 let. članica društva Marije Sedem Žalosti at 83, Pittsburgh. Pa., umrla 22. oktobra 1918. Vzrok
^ $1,000.00. Pristopila k Jednot) 26. julija 1914. R. 26.
21221 FRANK CAUKO, star 26 let. član društva sv. Antona Pado-vaiLskega št. 87, Joliet. 111., nuirl 33. oktobra 1918. Vzrok smr-ti: Inflyenca. Pristopil k Jednoti 14. novembra 1915 R 23 4682 ANA PETRINA, stara 27 let, članica društva sv. Petra (n Pavla st. 93. Rankin, Pa., umrla 13 oktobra 3918. Vzrok smrti - Influenca. Zavarovana za $1,000.00. Pristopila k Jednoti 31 sen-tenibra 1910. R. 21.
7903 TEREZIJA GORIČKI, stara 22 let, članica dru&va sv. Bar-, - bare št. 92, Pittsburgh, Pa., umrla 30. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenea. Zavarovana za $1,000.00. Pristopila k Jednoti 13. novembra 1916. R. 20
12608 ANTON MUIČ, star 36 let, član društva sv. Barbare št. »7, Mt. Olive, 111., umrl 1. novembra 1918. Vzrok smrtii Influenca' Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 11. decembra 1907 R. 25.
16773 PETER MIHEL1C, star 27 let, član društva sv. Petra in Pavla št. 89, Etna, Pa., umrl 1. novembra 1938. Vzrok smrti: Influenea. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 4. septembra 3930. R. 19.
20745 MATIJA MATIC, star 33 let, član društva sv. Petra in Pavla št. 89, Etna, Pa., umrl 6. novembra 1918. Vzrok smrti: Influenca. Zavarovan *a *1,000.00. Pristopil k Jednoti 25. februarja 1915. R. 30.
20231 IVAN BENKOVIČ, star 37 let, član društva sv. Petra in Pavla št. 89, Etna, Pa., umri 1. novembra 19-13. Vzrok smrti: Influenea. Zavarovan za $3.000.00. Psitopi! k Jednoti 5. aprila 3914. R. 33. 6186 FRANČIŠKA IPAVEC. stara 25. let. članica društva sv. Alojzija št. 95, Brougliton, Pa.^ umrla 30. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenca. Zavarovana za $1,000.00. Prislopila k Jednoti 7. avgusta 1934. R. 21. 5155 ANNA STRUTZEL, stara 31 let/Članica društva sv. Genovefe št. 108, Joiiet, umrla 14. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenea. Zavarovana za $1,000.00. Pristopila k eTednoti 5. decembra 1911. R 24.
18489 IGNAC ŠPIOELSKI, star 40 let, član društva sv. Družine št. 109, Aliquippa, Pa., umrl 12. novembra 1918. Vzrok imirti: Influenca. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 33. avgusta 1912. R. 34.
3177 JOHN KUŽNIK, star 51 let, član društva sv. Jožefa št. 332, Ely, Minn., umri 30. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenea. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 2. septembra 1901. Elyv Minn., umrla 3. oktobra 1819. Vzrok smrti: Operacija na R. 40.
3759 JOHANA PESHEL, stara 33 let, članica dr. sv. Jožefa št. 112. umrla 3. oktobra 1918. Vz\'ok smrti : Operacija na možganih. Zavarovana za $1,000.00. Pristopila k Jednoti 27. ' avgusta 1908. R. 23. 13588 ANDON KUMAR, star 41 let, član društva sv. Roka št. 113, Denver, Colo.; umrl 27. oktobra 1938. Vzrok smrti: Influenca. Zavarovan za $3,000.00. Pristopil k Jednoti 25. januarja 3909. R. 32.
20573 JOHN BAUDEK, star 20 let, član društva sv. Roka št. 133, Denver, Colo., umrl 31, oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenca.
Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 30. oktobra 1914. jj jg ......
19644 \NTON KUHOVIČ, star 36 let, felan društva sv. Roka št. 113, Denver Colo., umrl 10. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenca. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 13. avgusta 191:,.
R 31
ANNA Š4JNIČ, stara 32 let, članica društva sv.' Veronike št. 115,* Kansas Ctty, Kans., umrla 21. oktobra 1918. Vzrok smrti:
bra 1909. R
771S ANNA MillKVt \ stara 35 let, članica društva sv. Ane št.,12U, Komi <'itv. Pa., umrla 20. oktobra 1918. V/.rok smrti: Influence. Zava.-ova-a za *1.000.00. Pristopila k Jednoti 16. julija ni«. ii. -M.
0327 ANNA OKHCHMAN, stara 20 let, članica društva sv. Ai.e St. 120, r.mst City. Pa., umrla 24. oktobra 1918. Vzrok smrti: In-ftdenea. ZktiardVafta za fl.'OOO.OO: Pristopila k Jednoti 21. fc-buarja 1915, R. 17.
-20801 .JOŽE PRHMO&A. star .10 let, Član društva sv. Jožefa st. 148, Bridgeport, Conn.? umrl 2*. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influence. Zavarovan za $50(100. Pristopil k Jednoti 13. marca 1'ti:,. R. 27.
•Mil ANNA KnsTKLlC, stara :?2 let, članica dr. sv. Ane št. 150, Cleveland, Ohio, umrla 17. septembra 1918. Vzrok smrti: influenca. Zavarovana za .*f)00.00. Pristojila k .Jednoti 23. okto-bra 1907. R. 21.
20955 STE PA X (JRGIČ, star 32 let, član društva sv. Mihaela št. 152, 8. Deerini?, 111., umrl 22. septembra 1918. Vzrok smrti: Bolezen na želodeu. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 30. junija 1915. R. 29.
3733 VERONIKA SIMONČIČ, stara 29 let, članica društva sv. Ane št. 123, Bridgeport, Ohio, umrla 29. oktobra 1918. Vzrok smrti-Influenca. Zavarovana za $1,000.00. Pristopila k Jednoti 6. av-fuJtta 1908. R. 19.
TiiTT ROZI ORŠIČ, stara 26 let,članica društva sC. Ane št. 150, ( hisholm, Minn., umrla 13. oktobra 1918. Vzrok smtfi: Porod. Zavarovanri za $1.000.00. Pristopila k Jednoti 2. aprila 191K. R. 24.
<>29 r MARTA JIALICH, stara 36 let, članica društva sv. Ane št. 156, Ohisholm, Minn., umrla 9. novembra 1918. Vzrok smrti: Infju-enca. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 9. februarja 1915. R. 32
8142 HELENA HOČEVAR, stara 28 let, članica društva Kraljica Majnika ?t. 157, Sheboygan, Wis., umrla 24. oktobra k 1918. Vzrok smrti: Influenca. Zavarovana za $250.00. Pristopila k Jednoti 10. marca 1917. R. 27.
7548 MARIJA sKLANDER. stara 21 let, članica drušiva Kraljica .Majnika št. 157, Sheboygan, Wis., um^lfl 28. oktobra 1918* Vzrok smrti: Influenca. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jed* noti 17. novembra HM5. R. 18.
7046 ANTONI A RAJ K, stara 26 let, članica društva Kraljica Maj-nika št. 157, Sheboygan, Wis., umrla 25. oktobra 1918. Vzrok, smrti: Influenca. Zavarovana za $1,000.00. Pristopila lr Jednoti 11. maiva 1915. R. 23.
22182 JOHN M UST AR. star 21 let, član društva sv. Alojzija Št. 161, Gilbert, Minn., umrl 13. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenza. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 6. februarja 1917. R. 20.
Imena poškodovanih in operiranih članov in članic.
4174 FRANČIŠKA FAJFAR, članica društva sv. Janeza Krst nika v.tev. 11, Aurora, 111., operirana 10. oktobra 1918. Opravičena do podpore $50.00.
1695 JOHN ŠVNIČ, Član društva sv. Petra št. 30, Calu/net, Mich., poškodoval 13. julija 1817. Opravičen do podpore $750.00 za nerabljivo levo nogo, roko in oko.
22704 FRANK CKSNIK, član društva sv. Jeronima št. 153, Canons-burg. Pa., nperiran 7. oktobra 1918. Opravičen do podpore $50.
Mladinski oddelek.
pri voljni
......... ........................______________________J, ki SO veiie
Sfveilift poslov, ki poznajo pršvila in se zanimajo za napredek dru-šiva in tako je od odbora odvisno društveno gospodarstvo ter sloga med članstvom in red pri društvenih sejali. Radi tega je priporočati, da si društva izb<*o izmed zr.iclnih najzmožnejSe člane •(ice) za svoje uradnike (ice).
Ravno tako tudi pripo.očam, da društva, ki imajo dobre, poštene in marljive uradnike (iee), na svojih mestih, da jih ponovno izvolijo in to posebno v kolikor se tiče odbornikov (ie), ki imajo glav-:ie društvene posJe, v oskrbi
Darfe tudi' naznanjam vsem društvenim tajnikom (icanV), da nom z mesečnim ■ azpisom za mesec december razposlal listine "lMo-$4 URADNIKOV" za objavo izvoljenih društvenih odbornikov Ui odbornie za leto 1919. Vsled tega opozarjam vse cenj. tajuike in tajnice, d.; takoj po izvolitvi izpolnijo dba lista in odpošljejo M UflT NA OiAVNI URAD, DRUGEGA PA NA UPKAVNIfiTVO J»D< NOTINEGA GLASILA. To je obvezno za vsa krajevna društva in prosim, da se Vsestransko vpošteva.
Pri volitvah želim vsem društvom najboljšega uspeha, ter beležim spoštovanjem in bratskim pozdravom vdani
Josip Zalar, gl. tajnik.
•Glavni urad 22. novembra, 1918.
^_.
DEVETI IZKAlZ
izplačil nakaaanih Mr. A. Mitchell Palmer, Alien Property Cu3todiar (oskrbniku tujezemskega premoženja), Washington, D. C.
Zadnjič poročana izplačana svata ....................$ 43,923.00
Cert. št. Ime umrlega *	Dr. št. Nakazana
svota
2360. i.... John Nemanich .......... 29......$1,000.00
20722......Joseph Grebene ........... 40 ...... 750.00
12245......Mihael Savor .............. 65...... . 300.00
1840......Frank Potokar ..........131...... 200.00 2,250.0f
Skupno nakazana izplačila ....... \... .......$ 4fi,173.0f
Izplačilo nakazano dne 15. nove, Ipltf. , ■ Brate zastopnike imenovanih društev prosim, da blagovolijo t' vpošfcvati in izplačilo vknjižiti v zastopniško knjigo. ; Z bratskim pozdravom,	• ' •
Josip Zalar, glavni tajnik.
Finančno poročilo K. S. K. Jednote
za mesec oktober 1918.
Dr. štev.
marca
Zaporedna- številka Smrtnega slučaja 41.
FREI) A. WOLF, star 4 leta, 7 mesecev in 29 dni, član društva Vitezi sv. Jurija št. 3, Joliet, 111. Umrl 17. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenca. Pristopil v Mladinski oddelek 2. junija
1917.	Opravičen do $100.00 za pogrebne stroške, katera svota je bila nakazana pok. starišem 25.. oktobra 1918. .
Zaporedna številka smrtnefa slučaja 42. JOŽEFA A. BOLE, ktara 1 leto, 8 mesecev in 13 dni, članica dr. Vitezi sv. Jurija št. 3, Joliet, 111. Umrla 23/ oktobra 1916. Vzrok smrti:'Influenca. Pristopila v Mladinski oddelek 10.
1918.	Opravičena do $100.00 za pogrebne stroške, kateri znesek je bil nakazan pok. starišem 15. novembra 1918.
Zaporedna Številka smrtnega slučaja 43. FRANK PLANINŠKK star 6 let, 9 mesecev in 14 dni, član društva sv. .Janeza Evangelista St. 65, Milwaukee, Wia. Umrl ~°.5. oktobra 1918. Vzrok smrti; Influenca. Pristopil v Mladinski oddelek 3. febr. 1918. Opravičen do $}00.00 za pogrebne stroške katera svota ie bila pok. očetu nakazana 15. nov. 1918.
Zaporedna številka smrtnega slnčaja 44. PAVEL J AG AH. star 7 let, 2 meseca in 19 dniv član društva sv Mihaela 163. Pittsburgh^. Umrl 2$. oktobra 1918. Vzrok smrti* Influenca. Pristopi} v Mladinski oddelek 30. aprila
1917.	Opravičen do $100.00 za pogrebne -stroške, katera svota' jc bila pok. starišem nakazana 18. nov. 1918.
Zaporedna številka smrtnega slnčaja 45. KATARINA AVSKC, stara 9 let. 11 mesecev in 22 dni, članica društva sv. Frančiška Sal. št. 29, Joliet, 111., umrla 8. oktobra
1918.	Vzrok smrti: Influenca. Pristopila v Mladinski oddelek 1. junija 1916. Opravičena do $100.00 za pogrebne st roške, katera svota je bila pok. starišem nakazana 22. nov. 1918.
Zaporedna številka smrtnega slučaja 46. ŠTEFANIJA ŽAGAR, stara 1, leto, 10 mesecev in 13 dni, članica društva sv. Petra in Pavla št.- 38, Kansas City, Kansas, umrla 4. nov. 1918. Vzrok smrti: Opečena z vrelo vodo. Pristopila v Mladinski oddelek 12. maja 1918. Opravičena do $100.00 za pogrebne stroške, katera svota je bila pok. starišem nakazana 22. nov. 1918.
Opomba:—
Pr^dstoječe poročilo umrlih, je največje mesečno poročilo, kar jih pomni zgodovina K. S. K. Jednote. Še nikdar poprej ni bila naša flična organizacija prizadeta tako ogromnim številom umrlih, ka-Stor ravno sedaj: Iz imenika umrlih lahko vsakteri razvidi, koliko nladiii člnnov in člani.- je podleglo neizprosni smrti vsled r^zširje-ne "španske influence'. Ravno tako se mi naznanja od raznih društev, da imajo po več umrlih siučajev, toda ne morejo še poslati mrliških listin, ker je težavno dobiti zdravnika, da bi listine izpolnil in podpisal. Iz te^a je sklepati, da nevarnost še ni odstranjena in da bolezen še vedno razsaja. In dokler se zdravstvene razmere ne zbolj-šajo, ne moremo sprejeti v Jednoto nobenega novega Člana ali članice bodisi odraslega ali za Mladinski oddelek. Radi tega prosim vsa društva, da so previdna v tem in naj ne sprejmejo nobenega prosilca ni prosilke, dokler uradno ne naznanim, da se zamorijo zopet sprejemati novi Člani(iec. i
Z bratskim pozdravom,
Josip Zalar, gl. tajnik.
Pr«j*li n» račun
uses. it. 10-18 u meneč okt. _1918._
$ aift.or
581.01." 224.11 140.14 217.27 I 660.00 jI
166.03 si • 26.66 j'
Rti
Izplačali £ Smrtnina"! Poftked. I Boin.podr $ 1,000.00 "........j,
91.19 "i 413 17 >1 % S3.53 t . 282.86 233.55 198.40 1 31.10 J
76.98	i 95.75' 58.26 ji 14.97
636.12	i 456.87 H 423.79 -1
96.07 •'!
227.13	!! 130.73
30.28 Pj 162.96 140.87 197.82
213.66 332.55
84.91 25.36
142.57 88.93 411.84 81.15
89.99 283.37
85.82 131.75 267.70 153.34 99.03
317.67 80.49
190.89
36.92 264.98 147.21' 201.91
85.06 33.63 152.93
.vV .'. i'.") I .......
100.66'
......i.
500.00
350.00
500.00
i......
250.00
28. 119. 68. 77. 79. 281. 287 128. 243 239. 69 59 73. 70. 175. 60. 207, 30. 178. 105. 198, 50,
104, 65
105, 14, 74
126 99 68 144 52 74 44 125 94 44 129
72 79 71 08-56 31 02
29 75 50 36 26
05 03 33
40 55 97
41 45 48 55 70 69
06
30 ,82 88 69 21 05
31 94 ,57 .42 .07 .66 ,79
1,000.00
t . .
1,000.00
50.00
50.00
£0.00
500.00
50.00
$ 40.00
li^t t 117.** 4*
55.66 JI
gtf
202.33 94.29 H.
39.78 47.45 135.28 . 87.61
54.98 H. - 47.-37 -I!. 46.19 i'.
154...................
16	6.........A..,.....
167...................
II!:::::::::::::::::::
180...............
161...............
162..................
16	3...................
16	4..................
16	5...................
16	6............'......
16	7....................
Skupaj............! $17,631/M \\ $10,000.00 $550.00 !$ 40.00
Preostanek 1. okt. 1918. . .............................. $570,271.83
1............ f........... 1...........		
!!. . . 1. . . . . .		
f		
.....;.....	----j . . .	
Prejeli tekom meseca oktobra 1918:
Plačanega od društev
Obresti ............
Najemnina . a.......
Izdatki
lačana posmrtnina lačana poškodnina Plačana bol. podpora
iki____
Upravni strošl
Preostanek 31. okt. 1918. Glavni urad 12. okt. 1518.
$ 18,199.48 $588,471.31
$ 12,585.66 $575,885.65
JOSIP ZALAR, «1. tajnik.
Kovice iz stare domovine.
(Jug. Čas. Urad, Washing-ton D. C.)
Roparske tolpe se po štajerskih okrajih želo množe in dogajajo »e mnogo številni ropi, tatvine in 3elo umori. Štajerski namestnik ^rof Clary pa ne ukrene nič izdanega, ker nima časa: kuje liam-eč načrte zoper Jugoslavijo in »repoveduje šolskim otrokom po-virati podpise za majsko deklaracijo.
Uboji, umori in samomori. —V
Uorovljah je delavca Ivana \Yie-»erja ubila njegova Žena v poste-ji s sekiro. Na m ki jc pustila pi-»mo z besedami: "Umorila sem »vojegjfi moža in skočim v Dra-^o." Menda je izvršila čin v hip-li duševni zm'edenosti. Zakonska ita šele leto dni poročena in *ta »rez otrok. Ženo so našli nasled-ljega dne v Čebelnjaku skrito. — 'osestnica Voglar v Skrbijih jc lila sama doma. Ko je prišel njen .in domov s paše, je našel vežna rata zaprta. Skozi kuhinjsko o-<no je videl strašen prizor. Na lleh sta ležala s krvjo oblitn in urtva njegova mati in lTletni so-edov. sin Ivan Gajser. Deček je Jical na pomoč, pa so prihiteli -osedje in opazili, kafko je neki /ojak s težko obloženim nahrbt-likom izginil v bližnjem gozdu. — V mestnem vrtu v Trstu so na-51 i nedavno mlado dekle, težko zdihajočo. Pila je lizol in je v jolnišnici umrla. Zapustila je pi-;mo na nekega gospoda, v katc-em piše, da ni zakrivila ničesar ega, česar jo dolži. Samomorilka ie 18let.na služkinja Leopoldina ^abjan iz Štanjela na Krasu.
Tatvine. — Pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah so izvršili ne-'nani tatovi drzen vlom. lzdrli so )kno, vdrli v notranje prostore, popolnoma slekli gospodinjo, jo zvezali in ji zamašili usta; isto so tori 1 i z nekim fantom, ki je pri hiši. Odnesli so pol suhega pra-"<iča, vina, moko, obleko, in dr. lelali so tako tiho, da v hiši sta-lujoči orožnik ni ničesar slišal. Vsi zločinci so imeli krinke in so varno odnesli pete. — Iz železniškega voza. ki se je pripeljal iz Puerstcnfelda, jc bilo ukradenih 13 velikih zabojev cigaret, dve veliki bali tobaka za pipo in trije '.aboji smodk. Tatvino so opazili v Mariboru, kamdr je došel to-Sak. Tatvina se je'morala izvršiti' v Fuerstenfckfu, preden je bil voz plombiran. — V Trstu,je bila pri belem dnevu, izpraznjena vila arhitekta Zaninoviča v Skorklji štev. 332. Sestra Zaninoviča, ki stanuje v bližini, je že popoldne opazili, kaj se godi, klicala je na pomoč, toda preden, jc priklicala redfrja,-o tatovih že ni bilo duha v»e sluha. Zaninovičeva družila je vsa odsotna.
Ob odkritju spominske plošče dr. Kreku v St. Janžu. — Slovenski Clospodar piše 22. avgusta: Vlada jc poslala v At. Jnnž 4 strojne puške in dve stotniji hon-vedov, ki pa niso imeli prav nobenega epravka. 'Vladal je vzoren red in mir.
<>hi in Poljaki so po bratovsko občevali s priprostim ljudstvom m prav dobro smo se razumeli. Sklepali smo zvezo in odkritosrčno prijateljstvo z našimi severnimi brati. Vsi so povdarjali, da jih je sprejem na slovenskih tleh tako veselo, nresunil in ganil, da ne bMtfiffifflsfr'pozabili tega dne.
Poslance in goste so na povrat-ku na posameznih postajah zopet burno pozdravljali. Ko se je napravil večer, pa so po gorah za-žareli kresovi, kar jc slovanske goste posebno veselo presenetilo.
Ta dan ostane zapisan v zgodovini Jugoslovanov kot zgodovinski dan prve vrste.. Slovenci, Hrvati in Srbi smo sklenili zvezo, tesno prijateljstvo z močnimi severnima slovanskima narodoma: z milimi nam brati Čehi in Poljaki. In ta zveza nam je poroštvo lepše in sreč.nejyšc bodočnosti.
Šušteršičevo lopovstvo ob ljubljanskem kongresu. — Zagreb-ške Novine pišejo 20. VIII.: Šu-šteršičeva vlada je potoni emi-sarja drv Lani pet a odredila, da se ne smejo držati na zborovanjih 1 nikaki govori. To jc vzbudilo silno ogorčenje med prebivalstvom. Sttšativ je bilo klice: "Izdajalci narodaToda kljub temu jc dr. Korošec govoril ob silnem nav-jdušenju ter je ovaeija trajala več i minut. "Ker nam ni dovoljeno govoriti, tako .sc je izrazil, veni hočem prečitati pismo s poročilom našega vrednega škofa dr. Jegliča."
Knezoškil' Jeglič "pošilja prisrčne pozdrave vsem slovenskim gost oni in jih vzpodbuja, da vs-trajajo v borbi za neodvisnost in narodno svobodo, katero morejo Slovani doseči edinole s skupnim dedovanjem".
Odločilne škofove besede so povzročile ovacijo in nepopisne manifestacije."
Izrek dr. Korošca na ljubljanskem kongresu. — Hrvatska država poroča 20. avgusta: "Tekom svojega govora na ljubljanskem kongresu se je izrazil dr. Korošec: "Mi smo podobni novemu letošnjemu vinu. Ako ga (vino) spravite prehitro v posodo, ne da bi mu dali dovolj časa za kipenje, bo razneslo sod, v katerem je shranjeno\ (Splošno odobravanje in ploskanje).
Od Odanskega do Trsta. — Muenchener Neueste Nachrilitcii poročajo iz Dunaja:
"O slovanskem kongresu v Ljubljani smo izvedeli naslednje, podrobnosti:
V. brzojavki, katero je po$hl dr. Kramar jugoslovanskemu \a-
ivmatfcem. pro tin in rtbujvte kako dobro •atlete zunanji, its morda 2* takoj; at boat« prepričali i osti. Ni vam treba
jagode in korenine,
is.-v^ t-r*
kot

da
m
katna, če
se
"potišbčiii
revijam osnovanje _jega Narodnega S korist naših dveh narodov/' " Poljski poslanec *
je izjavil: "V tremi Xeraceui dovoljeno gram "Od Baltika do
da * \ je tudi nam Slovencem dovoljeno imeti devizo: "Od Gdan-skega do Trsta!" Urof Skrabek, je tudi rekel: "Nihče se ni toliko naučil od te vojne, kakor m Slovani. Reči smemo, da je sedaj prvikrat govoril zastopnik poljskega naroda v Ljubljani. Vsi, ij smo tukaj, nimamo drugega na u-mu, kakor privesti naš skupni i-deal do realizacije.", ^
Jugoslovani in avstrijski parlament. — BudapeSti Hirlap piše 24
avgusta: V Iz Zagreba smo prejeli poročilo, da se je vršilo vzporedno z jugoslovanskimi razpravami v Ljubljani vee sej Jugoslovanskega kluba .Tekom debate, katere sta se udeležila dč Korkovič in Surniin (poslanca v hrvatskem saboru), je bilo sklenjeno, da bo Jugoslovanski klub zahteval z ozirom na položaj v Bosni in Hercegovini jn v Dalma-
S«
bodo F.n,
pomočjo
evanj, se zastopniki Poljakov Čehov-»Slovakov in Jugoslovanov sklenili v uri tega svetovnega gibanja, osnovati trajno in nerazdruiljivo zvezo med tremi slovanskimi narodi :„ Poljaki, Če-ho-Slovaki in Jugoslovani."
lajava ogrskih Slovencev. — Ljubljanski Slovenec piše (J. avgusta: "Osamljeni in pozabljeni od vseh — nepoznani celo našim najbližnjim sosedom — smo se mi ogrski Slovenci sami pridružili splošni jugoslovansfo deklaraciji, Želeč s tem dokazati, <ja se nismo dali odnesti po madžarskih valovih in da se čutimo dovolj niOčne, da vržemo s sebe madžarski jarem, ki nas je tlačil skozi stoletja. Brez razlike vere, strank ali političnega naziranja izjav ljamo v splošnem da nas bo vodila ista ideja: uresničenje jugoslovanskega programa.'' Na Ogrskem živi kakih 150.000
■L
ioi* klobase brez niso dobre. Na te redi., Se etom tjakaj
eiji, da se nemudoma skUčejo de-"Slovencev, ki so po veri katoličani
legacije avstrijskega parlamenta, in da bo kar najbolj energično nasprotoval vsakemu poskusu, da l>i se zasedanje izpolnilo edinole z načrtom glede oddačenja." Grof Tisza proti Jugoslovanom.
—	Po poročilu v Mueuchener Ne-ueste Xachehten od 22. avgusta — po informacijah iz Dunaja
—	je objavil grof THsza v svojem glasilu Yigasmindo serijo člankov, v katerih poživlja Madžare v prid svete zveze in v katerih dolži Jugoslovane veleisdaje.
"Jugoslovanska organizacija proti vladi ima vedno vee pristašev na Hrvaškem, in'vsled tega je potrebno, da gredo vsi pravi Madžari roko v roki."
0 Trumbičevem sprejemu pri italijanskem kralju so pisali tu jugoslovanski listi v Avstriji, kakor poročajo švicarski listi, kakor tudi o njegovi deklaraciji glede nameravane reformacije avstro-ogrske monarhije. Oči vidno pa je, da je cenzor odvzel jugoslovanskim listom pravico, podati svoje komentarje.
Socijahsti in jugoslovansko vprašanje. — Splitsko Naše Jedi nstvo piše 21. avgusta: "Lava-tore v Trstu naznanja, da so se vse frakcije socijalistične stranke udeležile shoda v Zagrebu z namenom, da se določijo taktike, ki naj se odobre z ozirom na rešitev jugoslovanskega problema."
Tržaški italijanski socijalisti in Jadransko vprašanje. — Zagrebške Novosti poročajo 23. avgusta o sestanku, ki se je vršil en dan prej v Trstu in na katerem so i-talijauski soeijal- demokratje sprejeli med drugim tudi naslednjo resolucijo:-	•
"Upoštevajoč posebni etnogra-fični položaj naših pokrajin — vštevši Trst — poziva sestanek oba lokalna izvrševalna odbora, pripradajoč k italijanski in jugoslovanski sekciji socijal-denio-krakratske stranke na skupno konferenco, da se razpravlja in določi natančno in brez oklevanja glavne točke glede rešitve narodnostnih vprašanj ob Jadranu, namenom, da se o teh re#olu-cijah razpravlja na kangresu, kateri naj se skliče čim prej mogoče."
Češki otroci na Hrvaškem. —
Splitsko Naše Jedinstvo poroča 22. avgusta: "Avstrija je poslala H0.000 otrok na Ogrsko-— samo (Češka 20,000, toda niti en .otrok od teh ni bil čeških stainšev. Kot posledica tega se je osnoval v Zagrebu poseben odbor z dr. Budi-savljevičem' in s češkim veleposestnikom Kržefielko, kise je sam ponudil, da bo itastanil 40,000 čeških otrok na Hrvaškem, na ee-lu." \ , .	^ ■
Stradajoči otroci. Zagrebška Lokalna JCorenspondenca poroča, da teka i\a ogrsko-hrvatski meji vsak dan po več sto otrok za vlaki in da prosijo s po vzdignjenimi rokami kruha. Očividec izjavlja, da je ganil ta prizor vsakega potnika do solz."
Poljsko -češko- jugoslovanski dogovor. — Dunajski Zeit priob-^uje 10. avgusta naslednjo važno
m kalvinci. Madžarske oblasti jim ne dovoljujejo posluževati se matecinega jezika, niti v šolah, niti pfri oblastih, ter so se vrgle na splošno odnarodovanje teh naših nesrečnih bratov. Kljub temu pa so se oni ohranili ter hočejo stvo-riti polno celoto s svojimi brati pod avstrijskim jarmom v svobodni Jugoslaviji.
Kdor si s par dolarji'nakoplje dolg, se ali istega izaiebi, ali pa
čez čas še bolj vanj zabrede. •
Kako iznenadenje med -zaljubljenim parom obvaruje lahko tega, ali onega še pred večjim izne-nadenjem (po poroki.
TORBICE
IZ
MIKE
GE6ARE
TA
Vnardu imajo bom pa eiikrat z
peljal, ali pii na Happy.ta obrnil.
V	sredo smo naš Viktori gartelc rihtaji in štihali. Najbolj hudo mi je. bilo, ker nisem mogel dobiti pravega govejega gnojs v bližini.
V	Štak yarduf ga imajo plendi. Kdo ga bo pa pO Strit karah riosll in vozil in kako 9 Moral sem se torej zadovoljiti s konjskim gnojem, ker drugegaoii bilo pri rokah. Pravijo, da ima Maršal Fild kom-panija v Čik agi vse na prodaj. Aj bed ju lajf, da kravjega gnoja pa le nima!
V	četrtek sem bil bizi v wd šendi, ko smo drva žagali iu cepili. Tudi s tem je bilo dosti dela, ker sem moral t rame iu stare tajse z inč mesram natanko na Vs čevlja premeriti, da niso bili predolgi. Od žaganja sem dobil kar tri mehurje in žulje 11a roki * zaradi tega Vam danes tako slabo pišem. Da bi tudi pri pisanju ne dobil mehurjev, sem si nataknil debelo ledrasto rokavice na roke. Bolj nerodno gre stvar, pa kaj si hočemo pomagati ? Previdnost je boljša kot vsaka žavba.
V	petek zjutraj sem fŠel na Riverzajt žabe lovit iu gobe brat. Dobro je_če si človek kaj piišRara da ni treba v fiš štoru denarja trositi. Pa me je zopet smola zadela in sicer ta, da me je ravno opoldne I ujel prvi letošnji sneg. Gut baj žabe in gobe za to sizn!
V	soboto smo doma ribali in če-dili, .kakor je to pri bonding bo-sovkah sploh navada. Čednost je poglavitna reč. In te se tudi jaz držim, bqdisi že po dnevu ,ali po noči, domA, ali na štritu.	•
Kaj sem clelal minulo nedeljo sploh ne bom pisal, ker nedelja je ekstra, ne spada k tednu in ima vse druge dneve pod sabo.
Drug iteden bom pa zopet bizi.
V	bezmentu imam namreč tri bakse grozdja, katerega bo treba sprešati. Kako bo stvar izpadhi, Vam poročam prihodnjič.
— Punce, dekleta, gospodične, neveste! Sedaj me pa le dobro poslušajte! Dne 20. nov. je dospel iz Francije neki amerikanski general. Ta gencrtfl pravi, da so mu vsi naši amerikanski fantje "ober jder" naroČili; da imejte sauio. še malo potrpljenja glede vofceti, da se oni domov vrnejo. Mislim. da b^rabi^em jo zastavi lpri ne-j bo prišla tudi nova postava ven, kem §im?tu za $4.50, denar bom pa
Gothard Oil
(Severovo Gotbardsko olje), katero ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. To zdravilo se samo priporoča kot najboljši liniment za take bolezni. Izborno zdravilo, ako imate okorele milice in sklepe, kake poikodbe, in ysakovratne druge bolečine na telesu. Vzemite ga. kadarkoli je vam treba kakega mazil-nega krepčila. Prodaja se v vseh lekarnah. ♦ Cena 20 in OOe.«
w. f . srvrwA go. CEDAR RAPIDS, IOWA
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA LOSTI" ŠT. 60. K. S. K. J.,
N. S. PITTSBURGH. PA.
žajfa, če tudi v štacuni žajfe za " " fanje tje dobi, Tako ae pOvra-> Mbo sa slabo. Jaz bi mu privoščil, da bi na stara leta Se krompirja v oblicah stradal.
— Ko sem dne 22. t. m. čital tele gram i* Washing Tona, da nam bodo drugo leto pijačo ustavili, sem skoraj omedlel. Kaj misli stfet vendar? Že zgodovinski Noe. pred vež tisoč leti ga je rad pil. Pili so ga tudi drugi narodi. Mi, mi svobodni Amerikanei naj pa vodo žlampamo ? Ako nam še jed prepovejo, potem jo bom pa kar v Evropo premufal. Če ne bo Že nihče drugi kake "petoženge" gor dvignil, jo bom pa jaz. Šel bom k našemu senatorju, da mu razložim razliko med vodo, visko in vinom. Mene večkrat trebuh boli. Dosedaj sem to bolezen običajno pregnal s kvortom žina, ali vlake. — Kako bo pa v prihodnje, ko bo vse bond raj! Ali naj se morda s praznim viski batelnam po trebuhu uiažem? Takoj pri prihodnji vol it vi bom glasoval zoper "draj". Že zaradi trebušnega zdravja bi morali ostati saloni vedno odprti. 'Morda bodo še celo Trinerja odpravili! —Drugi teden si ga bom res par galone naprewal. Pa kaj bo to za celo večnost ? Če me "ta žejna" prime, ga pol ga-lonce kar en večer spi jem.- Ko bomo enkrat draj, bomo pa \ue! pirove pajnte v staro šaro zmetali, j ker bodo zarjaveli, ali pokvarjeni od žalosti. Ni čuda, da so vsled j suše v Ohaji salon lajsensi sedaj vredni samo $ti — Kmalu bodo padli na 0. Oj ti nesrečna Ohaja! Vsak gostilničar te graja. Politič- podpore na teden., na "ringaraja" mu namreč na- J Slovenci in Hrvati, gaja, ker stara navada in vaja,: kako se za baro sprehaja — mu odhaja. Hudo je, če suša razsaja,1 oj smetana ti nam Ohaja!
Zadnji petek opoldne kakor j že omenjeno, smo dobili v našem mestu prvi sneg. Tudi sup rajs za ( mesec november! Vse moramo vzeti za novo, ker zoper zimo tudi j pokojni doftar Kollins ni znašel' zdravila. Od sedaj naprej se ne ponaša samo naša slovenska prestolf-1 ca na Kranjskem s čisto barvo. Od nedaj naprej lahko trdim, da je tudi nača Cik Aga "bela". -
'j
Jaz nimam nič zetper sneg in j zimo. Ravno nasprotno!, Se vesel sem je; prvič tadi tega, ker mi ni j treba pozimi slamnika nositi; drugič zato, ker si človek desti pri ajskrimu 111 ledu prišpara. Ker ajsbakse doma za več .mesecev ne
ima tvojo redno mesečno aejo ritke drago nedeljo v mesecu v Kranjske Slovenskem Domu, 57 in Butler St„ Pittsburgh, P«.
Urnliki s« leto 1018: Predsedn ic: John Mravints, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa I. tajnik: Frank Trempus, 5146 Carnegie S!., Pittsburgh, Pa.
Zaatopnil-: Jurij • Greguraš, 4517 Butler St, Pittsburgh, Pa.
Društ zd'-avnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh.
Člani se sprejemajo v društvo od! 16. do 50. Ma; posmrtnina je $1000, j $500 ali $2. 0. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške
in Hrvati, kteri še nistt pri nobenem društvu, spadajoče k K.
======
influence.
V sedanjem času razširjanja kužne bolezni španske influence,
morali bi se zelo paziti, da sc je obvarujete. Kadarkoli opazite vnetje oči, tok nosnic, bolečine v hrbtu, glavobol, bol udov, mrzlico, vročico in splošno oslabelost, priporočamo vsem sledeča' navodila kot najboljše sredstvo za obdarovanje proti tej bolezni: (.';-granje in izpiranje grla in tjtboa s Severoviiy Antisepsolom, kateri naj se vporablja raztopljen, vzemite po en del tega zdravila ha tri dele gorke vode. Ko se počutite z mrzlico ali takoj za pričet kom kihanja, vzemite takoj eno ali dve Severovi tablete za prehlad in gripo in ponovite na vsake tri ure, dokler vsa čreva nc pričnejo dobro delati. Ako se vas prime kašelj, tedaj vzemite še Se-verov^ balzam za pljuča. Pojdite v postelj, vzemite kakšno gorko ko pijačo, da se dobro spotite. Ce se pa še ne čutite boljše, potem pa hitro pokličite zdravnika in naredite vse kar vam on svetuje. (Jo-ri navedena zdravila bodo veliko pomagala, da se obvarujete prej influence, zatorej je zelo umestno, da imate vedno sledeča zdravila pri rokah doma. Prodajajo se v lekarnah, po sledečih cenah: Severa' s Antisepsol, 35 centov; Se vera's Cold and Grip Tablets, 30 centov in Severa's Balzam for Lungs, 25 in 50 centov. Ako Vam je nemogoče dobiti ta zdravila v .vaši domači lekarni, potem jih naročite naravnost od F. Severa Co. Cedar Rapids, Iowa.
(Ad vert is.)
Pomnožite svo|e znanje v naravoslovju.
Narava nam <$je mnogo rastlin, s
katerimi je mogoče zdraviti razne bolezni. Jaz imam v zalogi ter razpošiljam raznovrstne suhe rastline, cvetja,
zgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Frank Golobič, 5212 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., Uti dan ko sboli in ravno tako zopet ko oxdraW.	vseh delov sveta. Pišite po moj brezplačni cenik. Knjiga "Mali domači zdravnik", ki stane samo 25 centov, obširno opisuje velijo število rastlin in daje nasvet, za katere bolezni in kako ^ naj rabijo. Ne odlašajte, naročite takoj to poučljivo knjigo. MATH. PEZDIR, P. O. Box 772, City HaU Bta., New York. N. Y.
	
Ameriško Slovenska P R A T I K A ' za leto 1919 « Je isti?.. Cona 15c.' Razprodajalccm popust. PRATIKA Publishing Co. 45 Vesey St., NEW YORK, N. Y.	
	CENJ. ČLANI IN ČLANICI TEE ČITATELJI! Kupujte pri tvrdkah ill podpirajte trgovce, Id oglašujejo v nafti m listu)
da se ne sme nobena mlada dekle poročiti s kakim starim vdovcem, ali pečlarjem. Ta postava bo narejena na podlagi znanega gesla: i "Gliha sklep štriha!" — Saj tako je tudi prav! — Saj. pravim. Če bi i?il jaz danes mlada punca, jaz bi vzel raje eneg& mladega priproste-'ga junaka, kakor tri stare hiiljo-! na rake junc ksele. — Sedaj v
porabil za hat visko ,namesto ajs Krima. A'saka slaba reč prinese kako dobro: tako je tudi z novo zimo. Največ vrednosti za človeka je pa zima zato, ker mu ni treba od vročine zijati in švicati, kot poleti. Samo čikaški otroci se mi smilijo, ker ite bodo mogli sedaj bosi po cestah letati; bo pa to za šu mekerje več vredno.
Bizi t od en. — Punce pozor! — Oj ta draginja! — Falirani cesarji. — Oudbaj pajnti in galoncel Bela Chicaga. — Mastna služba.
Spoštovani gospod urednik!
Od zadnjega pondeljka, oziroma minuli teden sem bil tako bizi, da sem mislil to pismo že kar preložiti zi> naprej. Vsled dela sem celo enkrat pozabil na večerjo; zato sem pa naslednji dan trikrat po vrsti fruštkal. Kaj pa tudi net Le poslušajte minuli moj tedenski dnevni red:	*
V	pondeljek sem imel zehto, žaj-fanje, pranje, šterkanje in pegla-
^nje perila. Ker se je ttdi laiundrij podražil, raje kar doma sam pe* rem. Samo smolo sem imel pri srajci, ker sem jo malo preveč pointkal, preveč poštirkal in celo malo s pegleznom zažgal. Koncem konca nisem vsled domačega perila dosti na prefitu, ker srajca me je veljala $2.50. Žal mi jc zanjo, kerjjem si jo še predlansko zimo za .Miklavža kupil za spomin. Zanaprej bom pa dal vse perilo inšurati zoper ogenj. — To je bilo torej v pondeljek.
V	torek Sem kislo zelje in kislo __ repo ribal. Pa tudft pri tem sem
vest. Lvovsiri'"kouveau "journal! »nel uesvečo. ker sem si z nabruše-poroča- Pred kratkem se je vr- mm pipeem »koro polovico nohta šila konferenca Poljakov, Čehov Led rezal tako. da nosim sedaj in Jugoslovanov, na kateri je bil i "punčko" na levem kazalcu. Od->prejet ultimatum in na kateri skodninc ne bom zahteval od dru
adventu še ne bo nič z^vofcetjo;! __ Tc dni S01T1 ?ital v novinah.
je bila znova potrjena s pismeno ,'proklamacijo solidarnost avstrijskih Slovanov z naslednjfmi besedami :
štva nobene, ker je preved trubel-na z doftar jI in notar republiki. — Zelja in repe sem si naredit precej velik piske r za pondeljke. Kislo
pač pa za predpust. To se bomo vrteli! Mislim, da me bo kaka naša slovenska zaročenka povabila na merič parti? Sedaj se učim že na kitaro. To ga bomo skupaj isti dan žingali in žagali — če dovčakam.
—	Te dni je vsa naša Čik Aga pokoncu, ker je Bla veter ali &ur fee lajn kompanija podražila vožnjo na 6 centov. Pravijo, da je imela premalo miljonov prefita. Od moje vožnje že ne bode obogatela, ker jaz se vozim običajno s "štefleten cugom^ zastonj, ali pa skočim od zadej na kak tovorni Ata mobil, če se mi l^am mudi. — Drugi mesec se bo tudi kravje mleko podražilo,smetena in,puter. tfaj se le, jaz pijem samor črni kofe. Če bo pa sila za mleko, si bom pa od kakega. degota kako molziio kozo kupil, pa bo vee pri hiši. Samo v gospodinjsko ivning šolo bo treba hediti, da se b dm molzti privadil. — Od krogetjca moram sedaj v laundrij že 3c plačati. Da si pri tem kaj prišparam, nosim krogelc en teden na eni strani ,en teden pa na drugi. Znat se mora, pa gre! — Odkar so kajzer ja "lifrali" je draginja^ na Nemškem malo pojenjala. Čital sem, da prodajejo secUj v Berlinu\ železne Ferdiiwtkrajce (križe) po,; 5 fenigov. aH po c. Jaz ga pa še zastonj he maram. . 'Kn- -
—	Odkar so naši Amerikanei pokazali v Evropi svojo moč. je nastopila zunaj splošna kriza za kralje in cesarje, tako, da so skoraj že vsi "faHrali". Da, da. časi
da je glavni blagajnik Amerike resegniral, ker je imel prenizko plačo. Ali ni to čvdno ? — Sedaj jc pa ta služba razpisana. — Ne vem. — Ne vem, če hi jaz to srečo poskusil? Denar znam šteti, pa trdi velik prijatelj spm & -r & jih imam. Samo tega se bojim, kedaj in kako bi jaz vse one miljone in biljone preštel, kar bi mi vzelo par sto let. Toliko časa pd sploh živel ne bom. — Služba jc sicer mastna. $12,000 letno; pa kaj se hoče. ker nisem rojen pod srečno zvezdo! Bom pa ost al raje še VcS report ar in dopisnik.
S pozdravom . ^ i ^ ' v Vaš udani	H. C,
P. S. Kar sc tiče moje razpisane nagrade glede kajzer je ve "štra fenge". sledi več zanimivih odgo vorov v prihodnji številki. Naj bo še en teden eaSa za to, da sc moj purman še malo bolj zredi. Debel je že tako in vampast. da sem ga moral s špago prevezati da ga nc rasžeue. •!< •• j*'--'-;''

I JAKOB STAUDOHAR
9520 Avenue L, South Chicago, 111.
Telefon: 8o. Chicago 1236. te priporoča Slflveneen ia totn. . , • - f i" i " "
P rod s jam in rasvaUm premog la drva. selim pohiitve in opravljam ekspresae ppala.
Svoji k svoj to l
Vaš denar je varen!
Ce tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna preklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vale; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi »držite mirno in ne rujete zoper našo državo.
3 %
obresti na hranilnih slogah
3%
Obresti ako nedvig-njene, se pripišejo h glavnici in se tako avpet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postreieni po svojem rojaku.
Naša banka je pod nadrorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v stari kfa} ✓am sedaj ne svetujemo pošiljati, tndi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $3.00 na leto za ahranjenje vrednostnih papirj«v in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi.	>• m .VSaa
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
Nate banka ja dapozitni urad sa mmo postno hranilnico, sa motto Joliet, sa okraj Will, sa driavo IllinoU fas sa vlado Zdraiaaifc drisv.
Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 8. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $160,099.
r
i
gUVtKVVV WX\WXXXXV\X\\\X\X\X\XWWXV^\\\VXXVW\W\> AV
Telefon: Canal 8C
IVfartin Nemanlch
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
Ž 1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln S t, Chicago, IIL
j Rojaki Slovenci vedno dobro došli!
n trdo vezan«. J ;a,jnikc u ispl* lotuice. Tiskane
izdatkov, ter po-
bolniike


Nadaljevanje.
Kralj je poslušal te razlage z očitnim nezadovoljstvom^ V svoji preveliki dobrotljivosti si ni mogel niti misliti, da bi moglo priti do krvave odločitve. Že za-htevanje večje zaloge streliva za grad in topov za Švicarjfe bi mo-.ralo v sedanjih razmerah razvneti boj. Njemu se je zdelo bolje poskusiti beg, s katerim se upa izogniti prelivanju krvi. Pot naj bi šla takrat skozi Normandijo, in naj bi zasedli glavne točke od Pariza do Evreux-a, češ da krijemo dovažanfte žita za mesto. Pokazal je na zemljevidu pot, ki jo je izbral, in Bachman si je zaznamoval kraje. Za dva dni bo zvečer ležala ob Seninem bregu ob kra-ljičnem vrtu pripravljena velika tovorna ladja, v katero bodo ube-žali čez vrtni zid. Mi moramo skrbeti za to, da zasedejo stražno mesto na tem skritem kraju možje našega polka. Potem se J>odo lahko mirno odpeljali po Seni navzdol do Saint-Clouda, kjer bo stal pripravljen voz, ki bo prepeljal njega in njegovo družino do Ev-reui-a.
Načrt ni bil slabo sestavljen in bi se lahko posrečil. Kakor hitro bi prišel kralj do Evreux-a. naj bi mu sledili mi s celim polkom. Ali namerava iti od tam proti belgijski meji, ali čez morje na Angleško, ali pa, kar je bilo najverjetnejše, v zveste pokrajine Bretanije in Vandeje, nam ni povedal. Z veseljem smo obljubili svojo pomoč, in Veličanstvi sta nas odpustili zelo prijazno.
D'Hervilly nas je vedel doli po stopnicah v neko drugo sobo, kjer smo se dalje posvetovali o načrtu. Meni se je zdelo najtežje priti iz vrta, in d'Hervilly je povedal, da se kraljica sedaj v teh soparnih dneh vsak večer iz-prehaja z otrokoma po svojem vrtu. V utici, pokriti z zelenjem, .bi se kraljeva rodbina lahko mudila do dogovorjene ure ponoči. Težje je bilo spraviti kralja samega v ta konec vrta in premotiti stražo, ki bi ga gotovo spremljala. Vendar je d'Hervilly upal, da bi se lahko dal straži kak sobar, ki je približno kraljeve postave, v mraku odvesti nazaj. Saj spremlja straža kralja vedno nekaj korakov zadaj, in se pri vhodu v kraljičin vrt ustavi.
Načrt je bil videti izvedljiv, posebno, če 1l>i se posrečilo ena vrata palače, ki vodijo, na vrt, sti z našimi ljudmi. Ce bi enkrat na Seni, bi lahko brez ovire do St. Clouda, smo nameravali postaviti močen oddelek za straže vozu. Pot naprej bi mu odprli in ustavili vsaj prvo zasledovanje.	/
"Bojim se le tega", je dejal Bachman, "da kralj v odločilnem trenotku zopet popusti ves načrt za beg. In ko pride potem do boja, l?o nas že tako maloštevilni polk še bolj oslabljen, ker pošljemo oddelek v Normandijo."
"O ne, Veličanstvo sedaj ne o-pusti določenega načrta", je za trdil d'Hervilly.
Izvršili bomo vse potrebno, oddelek v Evreux pa odpošljemo še le, ko Veličanstvo to zagotovo u-kaže, je odločil oberstlajtnant Maillardoz. #
Major mi je potem narekova potrebna povelja. Karer iz Sobo-turna naj bi dobil poveljništvo nad 300 možmi. Uprašal me je, ali bi hotel oditi s Karerjem v Evreux; jaz pa sem ga prosil, naj me pusti pri glavnem polkOvem oddelku; kajti bil sem prepričan da bo le prišlo do odločilnega boja za Tuilerije, in zato nisem hotel ni takorekoč na dopust za čas nevarnosti. Saj bi se vendar sramovali pred svojimi tovariši, ki so nekaj dni prihajali prostovolj no nazaj v dopusta, da bi se sku pno bojevali z nami.
"Dobro", je rekel Bachman "Vi ostanete pri nas. Upajmo, da se ta zadnji rešilni poskus kra ljev posreči. Drugače ne be tudi marsikateri izmed nas več dožive konca drugega tedna."
XXXVI.
Ženitna pogodba.
Kakor hitro sem bil prost, hi tel sem iz Tuilerij do Malteške ga hotela, da pozdravim svojo ne
vesto in njenega ^očeta. V sobi sem našel Retiinga z obema sestrama. Po prvem pozdravu sta stopila Rudolf in Marta k enemu oknu, Izabela in jaz k drugemu.
Izabela je bila lepša kakor prej. Zdrav deželski zrak je lepo pordečil njeni lici; velike modre oči so se svetile od veselja radi snidenja, in sladek smehljaj ji je ležal na ustih.
Sedel sem poleg nje na nizek stol, ji poljulbil roko in ji dajal razna ljubezniva imena, česar nisem storil do zdaj niti v pismih Smejala se je in me šaljivo vprašala, ali se je začel že tajati švicarski ledenik, ki pravi njena sestra o njem, da ga vedno nosim v prsih. Potem me je okarala, da sem jo bil zanemaril. Niti enkrat nisem prišel k njim na Menar-dov dvor ter se vedno opravičujem s lužbo. Saj ta^ni bila zadnji čas tako stroga, in bi bil lahko dobil dopust kakor Reding. Če bl mi med časom postala nezvesta, bi moral pripisati to le samemu sebi. Naj ne mislim, da ni imela nič izkušnjav. Mladi Montpierre, nek daljni sorodnik, je bil celo pomlad pri njih in jo snubil.
"Montpierre!" sem vskliknil., "Nekega Montpierra sem srečal pri scvojemu botru baronu Zur-laubenu.'
"Prav. Ta je Henrijev nečak. In priznati ti hočem, Damian, da je on pisal očetu zelo grdo pismo. On je bil tako hud nate, da je hotel takoj pretrgati vsako zvezo s tabo. S težavo sve ga z Marto prepričali, da je vse le umazana spletka, da bi pridobili mojo ro* ko — in mojo doto za Henrija Montpierra! Oče bo hotel še govoriti s teboj o tem; le glej, kako mu odgovoriš! Že tako je napol obžaloval, da naju je zaročil in bi rajši imel Henrija že radi njegovega plemstva, če bi ne bil dal že tebi besede."
Nagrbančil sem čelo in rekel: "Doforo! Dal bom markizu besedo nazaj."
Lahno je zakričala, zatisnila mi usta z roko in rekla: "Hudobnež! Tega ne smeš storiti! Ker jaz te imam dosti rajši ko Henrija. lenri je grd. Nočem te povzdigovati, Damian da si dosti, dosti epši. Jaz ne morem prestati nič grdega. Henri je drugače čisto dober človek; toda če vidim njegov kozav obraz — fej!"
šinila v glavo mosel: tudi jaz dobil koze? potem iz najine ljubc-In če bi strašna bolezen spa-lepi Izabelin obraz — kaj potem t — Je li to čista, prava ljubezen? — Jaz mislim, da bi osep nice ne mogle ločiti Verenke in mene!" To sem mislil in sem mol čal.
"Kaj ti je Damian?" je nada-jevala Izabela. "Kaj tako premišljuješ?"	i
"Prišlo mi je v misel, ali bi me še ljubila, če bi koze kaj .pokvari e moje oblic je~,rali če bi me te dni ranila kroglja?" sem odgovoril in jo vprašujoč pogledal.
"Oh! — ne govori vendar kaj tako groznega!' je odgovorila vsa preplašena. "Niti misliti ne morem o čem takenu Mislim, da bi šla v samostan, če bi bilo se ka; samostanov na Francoskem. Ne besedice več o tem; če bom sanjala o tem, in niti v sanjah bi te ne videla rada takega. Povej mi raje, kaiko je bilo to — si-li res i-mel v Žugu drugo nevesto, kateri si se radi mene odrekel, kakor je pisal Montpiere očetu?"
Čutil sem, kako mi je udarila kri v glavo. "Nisem imel nikake neveste, nisem bil zaročen," sem odgovoril.
Glej, kako rdiš! Nekaj je vendar na tem. Le na dan z jezi kom in arpovej se^lepo, če hočeš da od veže m." v
Odkrito in pošteno sem ji po vedal kratko zgodbo svoje mla dostne ljubezni in ji tudi nisem zakrival, da sem sprejel predlog njenega smrtno bolnega očeta le zato, ker sem menil, da Verenka noče ničesar več slišati o meni Izabda je obledela pri tej izpove di. Najbrže jo je pekla misel, da ji ni njena lepota, marveč jeza nad Verenkino nestanovitnostjo in sočutje do,njenega bolnega o-četa pridobilo moje srce. Molčala je nekaj časa. Potem je izprego-
da, je le moje vzrok, da sem ti > ta gospodična Kajzer?'
Vznevoljen aem vstal. Ona pa me je trdno držala in zahtevala odgovora. 4Ko me jje spravil tvoj oče sem, nisem niti slutil, da Si premočna. Mislil sem takrat, da so dragulji, ki jih je rešila Marta ob polaru gradu, vse vaše premoženje. Pozneje sem pač stišal od tvojega očeta, da si bogata; toda to ni nič uplivalo name, da sem pritrdil zaroki."
"Glej to sem si mislila. Nikdar te nisem imela za samopašnega. Tudi Marta je rekla očetu, da te Montipierre črti. On je namreč trdil, da me hočeš vzeti zato, da poplačaš z mojim denarjem dolgove svojega botra in nekoliko popraviš kolibo gradiča, ki si jo tako lepo naslikal, ki pa mora'biti revna stvar v primeri z našim starim Valduler jem."
Jeza do nesramnega spletkarja je kuhala v meni. " To je pisal ta plemenitaš, med tem ko biva pod streho mojeiga botra in je njegov kruh!" sem izbruhnil, "In kaj' plemenitega ga nagiba k temu, kakor to, da In pridobil svojemu gospodu nečaku tvoje premoženje? Ravnoto ga nagiiba k temu, kar podtika meni!'
"Otroka, ne prepirajta se!" je za/klicala Marta pri drugem oknu.
"Saj se ne prepirava," je odgovorila Izabela. "Damian se jezi na Henrijeve«ga strica, in po pravici. Stari spletkar ga je grdo očrnil, kakor sve medve trdili o-četu. — Pridi, dragi, sedi zopet k meni in bodi lepo miren. Glej jaz nimam rada hudih možkih, in ko bova enkrat poročena — in to bo prav kmalu — ne smeš se mi več tako ujeziti. Tako, imam ti še nekaj povedati. Kaj misliš, kdo je Sedaj-le pri očetu v njegovi sobi in kaj delata? Povem ti na uho: Gospod pisar Picoteri. In onadva izdelujeta dvojno ženit no pogodbo, eno za Rudolfa in Marto, in eno za naju. In bojim se, da bo ista za Rudolfa in Marto doeti mastnejša kakor najina. Kaj praviš k temu? Ne boš li zavidal svojemu prijatelja če da oče sko* ro vse njemu?" *
Rekel sem, kar je njej prav, jte tudi meni, in ona je pohvalila md-■PVelikodušnost. Potem- mi je prišlo na misel: "Kaj pa poreče Zurlauben k taki .pogodbi?" Mojega botra mi je bilo žal; če pa je lotel Valduler dati svoji mlajši ičeri manjšo doto, nisem mogel nič proti temu. Pač mi je prihajala misel, da bi taka naredba la-iko bil vzrok, da bi zaroko raz-drl; in pater Sekundus mi je re-cel pozneje, da bi bil pred vestjo zadosten vzrok. Toda zdelo se mi je grdo, le radi denarja postati nezvest obljubi. Tedaj sem rekel po kratkem premisleku, če ji zadostuje to, kar ji1 morem ponuditi v svoji revščini, ne bom izgub-jal nobene besede radi njene dedščine. Seveda ji ne bom mo-
tlaikovana s zaoblju-
.prevfcč ponižen. — Celo simliol ponižnosti — ljubko vi-jiMco pohodi človek.

iON CANAL 9027
Frank GrtlTs Dairy
1818 W. lind Street	dilemi«. Illinois.
Mleko razvtiam strankam po hišah točno vsak dan.
Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvalki mlekar
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
vila, Učno izdelana pisma, tiskovine, obrnite ,
Kadar potrebujete nova društvena pn*vjla, li&io kuverte, vabila in vstopnice sa veseliee, ah nake dru« se na največjo slovarsko unijsko tiskarno v Ameriki,
NARODNO TISKARNO, H46-5« Me total Ave., CWcaflf, DL
Ta Vam bode isgotovila vse tiskovine v popolno sadovoljnnrt glede cerfe, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo selo prjpmme Vplačilne knjižice za člane in Članice, izdelane r malem žepnem formatu
'imamo tudi Boinlfike pole za vodstvo članov, da se ima na
teh pol lahko v
redih«*
uuif	▼ uush * v utatuvT, us .v —	_
tsnčen pregled številk Članov po skladik* ali raz*
tr Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote".
MARIJA SLUGA
1828 W 22id S!. CWew, in.
T«I«>> H— Cmu| 473» Izkušena in s dri**
nim dovoljenjem / potrjena BIOA
Tvrdkt E. Bachman,lokorp
ZASTAVE, REGALUE » KA. ZNB DRUŠTVENE POTREB-
ftčm.
8107 8. Hamlin Ave., Chicago, 111. Telefon: Lawndale 441.
TISKOVINE
Posebne cene za slavna društva, cerkvene in šolske upravitelje, trgovce in zasebnike.
500 papirjev..........$2.00
500 kuvert............ 1.75
250 vel. kuvert........1.75
500 vstopnic..........1.50
Bolniška liat«. n&kaznic« in pobotnic«
po Utotnko nizki ceni. Pilit« nam «n e«no predno naročit« pravila In tiakorine kj« drugje.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 1006 N. Chicago St., Jolfct, IU.
Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
Skoro ie 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo s največjim zaupanjem. A to tndi sadi pravega vzroka. ker ssupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih, odjemalcev. Malo povišanje een je sedanja potreba, da ss ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili sifao se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil ie zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko v** plačevati sa potrebščine, in tndi lekarj* stane stvar ve«, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Ztfto pa bo trSdnost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar ve« plačajo sa nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno ===== Grenko Vino =====
torej ima tako sanpanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v lelodcn. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti ielodee in odstrani is notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvefnih tvarin savirajpčih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lek! so proeti vsakorfne ne-
frebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasbo žareče rudeče vino. zadevi zabasanosti, neptebavnoeti, glavobola, pol-glavobola,' nervoznosti, navada« elaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi iitja ali rudarje in an^e delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite jO v vseh lekarnah.
TRINERJEV
in gotovo pomoč. Jako je dobro tndi v sad zanje po kopanju nog. Dobite je v vseh
prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevnlgije, lum-
' bago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša odrgnin in oteklin itd., tndi za drgnenje živcev in za ma-

je izvrstno in prav prijetno zdravilo Posebno
BBMBWWP^^PWBBM^B^MMjM navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako sa čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
HAJlTOVBJtS NAOBADB 80 DOBXXJL TBXMS&JSVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD	flAlf FRANOEBOO 1015, GRAND PRH—PANAMA 1916.
Opomba: Od sedaj naprej je mogočo dobiti Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino, Trinerjevo "Angelica " grenko toniko in vsa druga Trinerjeva zdravila izključno le v lekarnah ali pri prodajalcih zdravil. Ker je sedaj Trinerjevi laboratory do skrajne meje zaposlen z izvrševanjem naročil za IckSrne in vlado — za razne zdravilne potrebščine — vsled tega ne pošiljamo več naročil drugim trgovcem. Proiimo vas, da se pri nakupovanju Trinerjevih zdravil obračate zanaprej edinole na lekarnarje, ali na prodajalce Trinerjevih zdravil.	,
gel gradiča svojega botra tafco —	kakor sem želel ra-1 ^^
epo urediti,
di nje. Da, morda bi morala pre-1-
aivati celo v mali hišici moje bolne matere, in jaz bi jo moral preživljati s svojim slikanjem, ali če \A šlo po poti, s peresom kakor mestni pisar.
(Dalje prihodnjič.)
JOSEPH TBINER CO.
«	Manufacturing Chemists
1333-1343 So. Ashland Aval	CHICAGO, ILLINOIS if
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRZAV.
Uljudnost pretvarja celo laž-nike pri nastopu v navidezne po-1 štenjake. r
Držite se navade!
Tekom štiritedenske epidemič-ne bolezni 'influence," si je pri-j dobilo Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino več svojih novih prijateljev in naklonjencey. Iz raznih krajev sirom držav smo prejeli veliko število priznalnih pisem. Vsakdo se izraža, da je bil s tem zdravilom zadovoljen in da mu je v resnici ludi pomagalo. Presodite torej to izkušnjo. Na' Trinerjev ameriški eliksir se vedno lahko zanesete. To vino iz-čišča črevesje, krepi okus, pospešuje prebavo in odganja vse škodljive snovi iz telesa. Dobiva se v lekarnah. Cena $1.10 — Trinerjevi Liniment je najboljše zdravilo, ki vam daje telesno moč. Rabite ga, pa vam bo prešel rev-matizem, nevralgija, hrbtobol, iz-pahki, otekline in vse druge sli-čne bolesti. Cena 36 in 65c v lekarnah, po pošti 45 in 75c. — Joseph Triner Company, 1333—1343 So. Ashland Ave. Chicago, I1L
' g* i _ (Advertis.)
Ustanovljena
leti 1857
Nacionalizirana . leta 1864
ŽE 6 0- LET '
./ > - ' i > - ip ' je ts banka varno Suvala in držal* prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857 Bedaj ima žs 14,000 nk^steljsv. Njeno skupno premoženje, sli imetje sdsšs nad $8,500.000.00. Freostsnek glavniee In iisti dobi&ek maša nad $660.000.Q0f kar ss diii v posebnem laščitnem skladu*	m*«	. .
■slofttts torsj Vale pritaaafit v ■AJBTABKJll Of HAJVZta BUTEIV JOLI2TU,	~ JU
QHL Narasti« obresti si pMi pripisujejo k glavnici, OrtjL vnO ali pa Izpli&jejt la hranili« uloge od $1.00 naprej.
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
Joliet,
Illinois.
u
•W'"T
Jt i
LJUDSKA BAJR4'