Katollšk cerkven list. I.jsi V četertik 27. prosenra 1853. Tečaj i Pesem mornarja. IVIarii Kraljici. O polna ti Devica Nebeškiga mirii, Posta a ni Kraljica Človeškiga rodu. Ko dih p» morji plašč razvije ln zvezdica pri zvezdi sije. Kov lin ih sinja plan miglja: Za tč čisto Se mi v na m 6 Marija, čutja v dnu serca. Ko samoč nakorablji*~)čtijcm In zoro božjo ogledujem. Ko vzdiga glavo nad morje: Tud meni ž njo Dvigujejo Marija, k tebi se želje; Ko zvezde sc začno srebriti. Nebo in morje rudečili. Ko jasni dan se porodi: Z molitvico Tc jutranjo Marija, tvoj mornar slavi; Ko mi pa zadnji dan zasveti. Za vedno ko neham sopeti, Marija, ti me pelji v raj: Da bom s tabo V sveto nebo Sc šel rado vat vekomaj! Janez Valjavec. •) To besedo prosim obder-žite. ker je barka laško slovo; ali pa sanskriško rplavakau postavite. Ta beseda ima neko mogočnost v sebi. ni treba, de bi jo samo Rusje imeli, naj se v pelje tudi v slovensko narečje ! Spisatelj. Nam Sina si rodila. Ki je z nebes peršel, Nas smerti odtegnila. Ko Sin je tvoj lerpel. O koljko si prestala Za Sina ljubiga! Herodov serd spoznala, V Kgipt pobegnila. U koljko si prestala Za Sina ljubiga! Ko željno si iskala Na pot' Zgubljcniga. O koljko si prestala Za Sina ljubiga! Ko milo si zdihvala Pod križem Božjiga. Za to si, o Divica! Cez kore angelov Postavljena Kraljica, Kraljica narodov! Pripelji, o Visoka Kraljica! prosim te! Pred Jagnje svojga otroka,— Pred Jagnje pelji me! Leopold Zaterlin. Sv. ftembert. stet otrok. Sv, Hcmhert je živel nekako pred tavžent leti. Doma je bil v deželi Flandern. Starši so ga lepo učili in k dohrimu napeljevali, on pa je zgodej že razodeval ljubezin do lepili čednost in gorečnost do pobožniga življenja. Nekiga dne je bil veliki Ham-burški škof sveti Anzgar v tisti kraj peršel in je vidil šolske otroke, ki so po šoli v cerkev šli. 0-troci so skakali in se zaletvali, kričali in mnoge otročje napake vganjali. Kden pa, nar mlajši iu nar manjši zmed njih, je lepo mirno šel. pohlcv-nost in pamet se mu je v hoji in v obličji bolj kot pri vsih njegovih tovarši h vidila. Se bolj resnotin je bil Kembcrt, ko jc peršel v cerkev, posvečeno Gospodovo hišo. S svetim straham sc jc bližal oltarju, v kterim je presveto Rešuje telo, sc je na kolena vergel, križ storil, in je šel, pohlevno v se ob'*rnjcii. na svoje mesto. Sveto veselje se mu je svetilo na obličji, in vse njegovo djanjc in nehanje je kazalo znotranjo pobožnost in bogo-lj u h nos t. Tako pobožno in ljubeznjivo obnašaje so si škof zapomnili, so otročiča precej v svojih mislili za duhovski stan odločili, in njegove starše k sebi poklicali. Starše, to slišati, je sveto veselje navdihnilo, in hlagrovali so sami sebe zavoljo toliko pobožniga otroka. Kmal po tem se verne sv. Anzgar v svojo školijo v Hamburg: mladenčka pa je priporočil pobožnim in znajdenim učenikam, ki so ga svetih naukov in drugih potrebnih vednost učili. Kcmbert je v vsih rečeh popolnama dopolnil, kar se je od njega pričakovalo, je rasel v Božjim strahu in učenostih, de je bilo le čudo, in se je spodobno pripravljal na sveti duhovski stan. Poznejši so škof ljuhljeniga učenca k sebi vzeli, so ga še sami učili, vodili in godili. skof so vidili, de je Hembert v vsih dobrih rečeh vterjen, so ga sebi pomočnika postavili, in v poslednji bolezni tudi v svojiga naslednika v školijstvu odmenili. Rekli so: -Ako Rembertove zasluženja premislim, smem reči. de je on nadškofovske časti bolj vredin, kakor jest diakonske". Po smerti sv. Anzgara je bil res Hembert leta 865 v en glas naslednik izvoljen, in je visoko pa težko službo skoz veliko let v srečo in blagor svoje škofije tako zvesto opravljal, dc je krono nebeško zaslužil. — Taka sreča čaka mla-denča, kteri nima le samo veselja do lepih naukov in učenost, temuč se tudi z vso skerbljivostjo hu-diga varuje in modro obnaša. J. Družba treznosti v Krajnski Gori. ( Dalje.) Udov, kteri so precej o začetku napravljene družbe k njej pristopili, in o poprej omenjenim per-vim očitnim sprejetju žganim pijačam se odpovedali, in slovesno obljubo treznosti storili, je bilo moških in ženskih skupej KM ; kmalo nato se jih je še deset pripisati dalo, in k tej zderžnosti posebej zaobljubilo. Veliko zlasti moških, ker se po letu v p t nji m kraju na delu znajdejo, in še le po zimi domu pridejo, pa zato dozdaj od te družbe še nič slišalo ni. Veliko drugih moških in ženskih pa, po lastnih krivih sodbah moteuih, po lažnjivim na- sprotnim govorjenju beganih, ali pa po kakšni nap-čni sramožljivosti zadcrževanih je zato dozdaj omahovalo, de k tej družbi pristopili še niso. Tode, ker bodo od te dobrotne naprave zmiram bolj po-dučeni, in po dobrim izgledu vpisanih družnikov od njeniga prida djansko prepričani, je upati, de se jih bo po zadobljenim pravim spoznanju še veliko v to družbo zapisati dalo. Gotovo je tudi, de molitev in prizadevanje družnikov ravno tako brez sadu ostati ne more. Posebno pa upanje kaže, de bo o svečniei, ko se bo sprejetev udov in zaobljuba treznosti spet slovesno v cerkvi napravila, ta potrebna družba veliko novih družnikov moških in ženskih pridobila. Potrebna je družba treznosti v naših krajih, ker se. kakor skušnja očitno spričujc, pregreha pijančevanja z mnogimi s to hudo strastjo združenimi pregrehami in nesrečnimi nasledki zlasti iz žganjepije zmiram huji razširja; ker se ta strašna "kuga ravno s to družbo nar gotovši in nar močnejši zabraniti ali odverniti zamore. Potrebna je precej; ker, ako se nje vpeljava dalje odlaša, bo žganjepija toliko dalje segla, se toliko bolj vko-renimla, in se torej pozneji toliko težeji zatreti dala; zatorej, ako bomo mi to družbo začeti in se je poprijeti omahovali, bomo iz imenovaniga vzroka ravno mi krivi, ako bodo naši nasledniki nad nje vpeljavo in vspeham popolnama obupali: zatorej: zdaj ali pa nikoli ne. S serčnostjo in z zaupanjem v Kozjo pomoč in Marijno priprosujo se bo vse premagati in storiti dalo. K velikimu pridu jc družba treznosti ne le takim, kteri so žganjepije že navajeni, ampak tudi takin;, kteri jc šc nič vajeni niso. Veliko pi-janeov in žganjepivcov se je po tej družbi in storjeni zaobljubi ze poboljšalo, ter poprejno zdravje, srečo iu zadovoljnost, mir vesti, mir z Kogam in z ljudmi spet zadobilo, pri kterih vse drugo ni nič pomagalo, in bi se drugači gotovo nikoli poboljšali in spreobernili ne bili. Drugim pa. kteri zdaj le malo pijo ali pa žganja šc elo nič vajeni niso, ako k tej družbi pristopijo, in se z obljubo k zder-žnosti zavežejo, bo to pomagalo, de se bodo toliko ložej hude strasti pijančevanja obvarovali, ter trezno, zadovoljno in keršansko živeli; ker je veliko lozcji. te hude strasti in posebno žganjepije z mladiga skoz in skoz čisto obvarovati se, kakor pa privajeno pijančevanje, privajeno žganjepijo potlej zapustiti. Torej naj taki, ki za pijačo sploh, in zlasti za žganje ue marajo, nikar nc mislijo, de njim k tej družbi pristopiti ni treba. Ako pristopijo, bodo vpervič sami sebi pomagali (vsi tisti, ki so pijanci in hudi zganjcpivci postali, tudi nekdaj tako pili niso): s svojo pristopnjo bodo pa na dalje tudi drugim lep izgled dali, jih s tem za seboj potegnili, pa jim tudi s svojo združeno molitvijo in s svojim prizadevanjem toliko bolj k poboljšanju pripomogli. Zatorej, mladenči in dekleta! pristopite z veseljem k tej potrebni družbi, dc se od mladih let skoz in skoz kuge pijančevanja in strupene, nesrečne žganjepije obvarujete: nc poslušajte lažnji-vih in zapeljivih besedi, s kterimi bi vas morebiti kdo. kakor hudič Kvo, motiti, slepiti in od te blage naprave odvračati utegnil: veliko več šc za čast iu srečo imejte, dc častitljivi družbi toliko tavžent iu milijonov treznih bratov iu sester po svetu prišteti biti zamorctc. Očetje iu matere! imejte vso skerb pri svoiih otrocih; dc sc nikdar žganih pijač vadili ne bodo — ne le de jim tega sami nikakor dajali ne bote; ampak de tudi drugim ne bote dopustili, de bi jih kdo z žganjem ponujal. Zato pa tudi vi k družbi treznosti pristopite, de bote toliko bolj svoje otroke te kuge obvarovali, jih z besedo in izgledam učili. Storite to, ako vam je dušno in telesno zdravje časna in večna sreča vaših otrok resnično pri sercu. Gospodarji in gospodinje! vi v zatiro pregrehe pijančevanja in žganjepije nar več storiti zamorete, ako sc sami dobro varujete, ter trezno in zderžno živite, pa tudi k družbi treznosti pristopite, in med seboj zavezo napravite, de nihče ne svojim domačim, ne hlapcam in deklam, ne šivarjem in šiviljam, ne drugim najetim delav-cam in rokodelcam žganja dajal ne bo, ampak jim raji v hrani kaj priboljšal, ali namesto tega kak krajcar privergel; de pa tudi o drugih priložnostih pri merličih, na pogrebšinah in sedminah, na bo-trinjah itd. v svoji hiši žganjepije terpel ne bo. Ako bi s perviga tudi kdo zato godernjal, vam bo pozneji vsak hvaležin, de ste tako ravnali; še veči zasluženje pa si bote s tem pri Kogu za svoje in drugih duše pridobili. O de bi se pač ta družba po mnogih krajih, kjer je potrebna, in po vsim Slovenskim sploh vpeljala, bolj in bolj razširila in vstanovila! Veliko pregreh se bo potlej zaterlo, veliko zdaj nepobolj-šanih spreobernilo, veliko družin, sosesk in krajev mir, strah Kož ji, dušni in telesni blagor spet zadobilo. Hog daj in pomagaj, de bi se vse to spol-nilo! Žganju vojsko! Žganju slovo! Na boj, na boj človekoljubi! Vesoljni ustav te se pogubi! Sovražnik strašno že divja, Vasi in mesta v lasti ima. On grabi, ropa silovito; Vse sprav1! bo v revšno strahovito! Spodjeda zdravje — černi čert, Množi bolezni, zgodnjo smert! Hedi duha temo, slepijo, Pregreho, zleg in hudobijo! Že sto in več let naletvan Zmaguje vselej, — ni ugnan. Sovražnik ta jc žganjepija; Šent-Janž pomagaj in Marija! Oe šli nad njega bi z vojsko, Oe vsi bi dali mu slovo. Vsi v družbo treznosti stopimo! Nikarmo žganja več ne pimo! Tako bo vojske kmalo kraj, Sovražnik zmagan za vselej. P. Pismo apostolskiga misjonarja g. Jerneja Mo žgana iz .srednje Afrike do Xj. milosti risokorastitiga La-rantinskiga škofa. (Dalje.) V deževanju je to leto od druzih razločno, ker sicer so se le maliga in veliciga serpana nektere plohe uderlc, veliko večji mem cvropejskih; to leto pa je žc v sušeu deževalo, in še zdaj se pogo-stama oblaki perkažejo in po dolgim prenehu, kakor v pretečenih mescih, kratke deževja prihajajo, in zmočijo le poverhnino zemlje, ktero pa pekočisolnčni žarki precej zopet posušijo, ker deževanja tukej so iakorekoč le mem gredoče navihte, in se precej zopet razjasni. V rodovitnosti pa je to leto slabši mem druzih, v kterih je saj ob odločenim deževnim času delj časa neprenehama deževalo, in so s praham in peškam obsute ravnine nekaj časa s svojo lepo zelenjavo oči razveseljevale. Po drugi strani ima pa pričujoče leto spet to dobro, de bolezni in merjenja ni bilo tako pogostama, kakor druge leta, ker iz pralni, ki je po čevelj na debelim, in s kterim vsak veter stanovanja napolni, ki so iz ilovce in iz opeke, ktera je na solncu posušena, se naredi blato, de ga je komej bresti, in iz kteriga po deževanji zdravju zlo škodljiv sopar puliti. V Hartum pridši smo samo osem (zamorskih) otrok (v misionski hiši j dobili, ker una misjonarja, ki sta ravno odšla, v svojim težavnim stanu v ne-pričujočnosti gospoda namestnika nista mogla nobenih iz sužnosti odkupiti, in tudi rediti nista mogla ali hotla njili veliko, torej sta veči del poprej odkupljenih iz hiše odpravila. Zdaj bo, z otroci ločenih (šizmatiških) koptov vred, kteri pa vsi, po njih lastnim spričevanju, gospoda apostolskiga velikiga namestnika (l)r. Knoblcherja) za svojiga duhovskiga poglavarja spoznajo in ves blagor od njega pričakujejo, 3. kimovca 50 do 60 otrok v šolo prišlo. Nedavno je pripeljal kopt otroka v ladijo in jc prosil g. namestnika, ga v šolo sprejeti, ter je rekel med drugim : ,,Mi vsi smo t voj i otroci". Nisim mogel zapopasti, kakšin dober duh je v te ljudi prišel, ki so pod dolgimi vednimi stiskami v duši čisto spačeni, za vsako hudobijo pripravni, in nar hujši zaničevavci katoličanov, ktere maloprid-niši od samih turkov štejejo, ko je ta priprosti človek, od g. namestnika prašan, odkod de to ve, odgovoril: „Jest bi ne vedil, ali eden naših duhovnov, Abuna Mihael, nam je rekel: mi vsi smo Abuna-Soliinanovi (našiga očeta Salomona; tako imenujejo tukej apostolskiga namestnika). V naši kapeli, ki z evropejskimi primerjena, pač komej to ime zasluži, je fisharmonika iz Dunaja, na ktero vsako nedeljo in praznik pri peti maši g. Daninger igra. Kop-tiški šolski otroci morajo kakor ob delavnikih k tihi, tako ob nedeljah in praznikih k peti maši hoditi. Otroci že nekoliko pojo, pri koptih je pa petje in glasba preklicano, kakor je znano; vender nam je zanesljiv mož pravil, de je kopta nude-lau slišal , kteri se je s tem hvalil, de se je njegov sin pri katoliških mašnikih zraven branja in nekolikiga pisanja tudi peti učil, in de ga je sam v kapeli slišal peti. Tako tedaj je veliko upanje. dc bo naš Gospod in Učenik sčasama tudi tem ljudem, zmed kterih se je dosihmal le en sam razkolništvu (kri-voverskimu ločenju) odpovedal, oči odperl ter jih spreobernjene vnovič zedinil s svojo cerkevjo. Njih škof, ki je v Habesinii po koptiškim škofu posvečen, in je bil obilnimu številu koptov v Hartiimu mende le nekako vsiljen, je v Kairo odšel, pa kmal potlej so pismo za njim poslali, v kterim njih mašniki in deželski (svetni) priterdijo. de ga nočejo več škofa spoznati, iu so veseli, de je zmed njih odšel, de se mu ni treba nazaj truditi. Kam de bo s tem peršlo. se ne ve: smemo pa vender svesto pričakovati, ko bo že enkrat poštena od revnih ilov-nih bajt razločna misjonska hiša sozidana, ko bo lepa cerkev z lečo (prižnico) in razdelkam za drugi spol stala, ko bo tolikanj potrebno dekliško učiliše začeto, de bo vse to prav veliko pripomoglo, marsi- kteriga kopta za katoliško cerkev pridobiti, ker kakor se zdaj malim v šoli nauk deli, se bo zr^iogel potlej odrašenim s prižnice pravi zapopadek od katoliške vere v serca vsajati Potlej bo misjon kakor zdaj z dečki, tudi z deklicami napolnovan. Kopti so grozno nevedni ljudje, kteri bi se pa vender kej učili, ako bi imeli priložnost, in tudi se njili nevednosti ni čuditi, ker od svojih mašnikov, kisu zlo na nizki stopnji olike in učenosti, nič nc slišijo, kakor samo evangeli suho brati. De bodo potlej še bolj kakor zdaj k svetim opravilam prihajali , jih bo nekaj lepotičnost nove cerkve v primeri z njihovo, nekaj lepota in veličanstvo katoliške službe Hožje vabilo, nekaj bo pa tudi dostojnost katoliških mašnikov pripomogla. Ker deviško življenje katoliških mašnikov ne napolnuje le kar koptov. ampak tudi mahomedance z velikim spoštovanjem in občudovanjem. Tega sim se pretečeno nedeljo, v praznik sv. Mihela arhangela, prepričal. Gospod namestnik so bili ta dan že ob jutranjim zoru odmaševali, in potem smo šli z -Zgodnjo danico" v Hartum k veliki maši dopoldan in k blagoslovu popoldan, in še po druzih opravilih. Ko se ura bliža, ob kteri je sicer blagoslov (žegen), sim otroke iz ladije skoz vert v dvoriše peljal, in sreča me cel harem (turško ženstvo) imenitniga turka. kteri je dobil od g. apostolskiga namestnika privoljenje, svoje ženstvo na vert poslati, kadar bi ondi nobenih delavcov ne bilo. Kapela je bila že odperta, in prosila me jc sita (naj imenitniši zmed žen) privoljenja, de bi smele kapelo pogledati. Dovolim jim, ker so g. namestnik imeli obiskanja in so se v ladii pontudili, zakaj mislil sini, de bodo kapelo nekoliko malo pogledale in odstopile : pa našle so mnogotere reči, ktere so ogledovale in se jim čudile, dokler ni bilo g. namestnika. Zdaj so se sveče peržgale in znamnje k začetku blagoslova jc bilo dano. Tukaj so se nektere zmed njih napravljale v vert iti. Ko jc pa g. Trabant k altarju pristopil in so fisharmonikini glasi pričujočim na ušesa zadoneli. so se vse v kapelo povernile, in niso nič pomišljevale, drugimu spolu odločeni prostor prepustiti, in se med moštvo gnesti, kar se sicer nikoli ne sme zgoditi, in se s tem nar hujši sramota nakoplje, vender so sterpele, de so le glasbo slišale in po moči ozaljšani altar bolj na tanko vidile: še celo po blagoslovu jih ni bilo spraviti. Tedaj sim si mislil, kako bi bili ti ljudje še le ginjeni, ko bi cvropejsko cerkev vidili, ali ko bi zamogli pri slovesni Božji službi v katoliških deželah biti. D. si. Ogled po Slovenskim. Iz b r e d u je Afrike je poslal misionar g. Oton Trabant v lamasti ali plehasti škatli nekaj starinskih reči odMeravi-e izNubie, in 60 molkov ali roženkran-cov; :*0 belih je iz biserov ah perlnov rudeciga morja. 30 rudečih pa iz egiptovske palme. Te reči so namenjene v spomin g. misjonarjevim prijatlam in zuaDeam; neki misjona rje v prijatel jih bo imel razdeliti. Ta s t it i m d rožnikom sv. Mohor a. Kavno zdaj smo dobili iz Celovca bukve; komur jih ledaj za preteče u o leto še k?j mauka. je prošeu po nje poslati. Namesto „ Povest niče44, ki je pošla, nam je ča-titi odbor naročil, kake bukve za domestilo zvoliti, ktere bi ne veljale čez 24 kr. Bomo poskusili za ktj pri-pravniga pozvediti. *) Iz tega je jasno tudi pri pomočkih za ta misjon, „kdor naglo da, de dvakrat da-1. Vred. V Marija Hojah na Koroškim 30. g rod. O ° ). /nabiti de Ti bo po volji zvediti. de sc je blizo nas te dni grozna hudobija zgodila. V naši sosednji fari Rttendorfu bajta na samim stoji, v kteri so trije pošteni ljudje, postaran možej. ena babica, in ena prav pametna dekliea okoli 25 let stara, (vsi trije so si bili žiahta) prebivali. Od možeja se je vedilo, de je premožen, in de ima dnarje doma hranjene. V sredo pred Božičem okoli G zvečer 3 tolovaj' v hišico prihrumejo, in vse tri s sekiro do mertviga potolčejo in poropajo. Pa že čez 4 dni s