štev. 60.
V Ljubljani, g M, dnč 14. marca 1905.
Leto xxxm.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13'— za čelrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-— za četrt leta „ „ 51— za en mesec ,r 1-70
Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i* tf Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
__dvorISČe nad tiskarno), — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74,
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
„Pu mirti!"
Ruski listi se pritožujejo, da je ruski vojski največ škodovalo to, ker častniki niso umeli ljudskega jezika in se niso mogli ogledni oddelki prav nič zmeniti z ljudmi. Ruski državni jezik, ki je ravno tako pripraven za ruske birekrate, kakor nemški za avstrijske, je v Mandžuriji izgubil eno najvažnejših bitk svetovne zgodovine.
Japonci so pa znali ne le kitajska narečja, ampak so se učili celo ruščine, samo, da so bili v vsakem oziru kos svoji nalogi na bojišču. Rus je dobil veda* edgovor: „Pu tundi!" — ne razumem Japenec je pa poizvedel vse in vedno znal o pravem času nastopiti na pravem mestu.
In pri nas ? Pu-tundi je geslo v uradih, pu-tundi tudi v armadi!
Prepričani sme, da ima naš generalni štab zemljevide dežel in krajev, v katere utegne priti naša vojna, bolj v redu, kot Rusi one v Mandžuriji; a zdi se nam velik * nedostatek, da imena vasi in drugih točk v njih niso vselej tiskana tako, ket jih ljudstvo v dotičnem kraju umeva in izgevarja, temveč tuintam se nahajajo v zemljevidih čudne spake, kakor jih pišejo politični uradi po svojih pisarnah in jih ne ume živi krst, a vendar se jih trdovratno drže. Naleteli smo časih o vejaških vajah na častnika, ki je na brzem konju skakal in se sukal okoli kakega kmetiča in vprašal, kje je ta ali ona vas. A kmet je debelo gledal in migal z ramami, dasi bi jo bil lahko pekazal s prstom, ko bi jo bil imenoval z navadnim slovenskim imenom. Kaj pa da mora biti v vsaki vasi deska ali še dve s slovenskim in tudi nemškim napisom, a v sili vojak ne more okoli letati šele po vaseh deske gledat in z njih brat.
Dalje ne moremo umeti, zakaj se Nemci v Avstriji večinoma boje in branijo z vsemi silami, da bi se ne navadili kake slovanske besede, in da vlada s toliko skrbjo in slastjo pošilja v naše kraje nemške in italijanske uradnike, ki ne umejo slovenske besede, a domačine naše pa v tuje kraje, kjer bi se lahko izhajalo s pristnimi trdimi Nemci ?
Beg varuj, da bi tudi za Avstrije kdaj ne postala osodepolna beseda — . P u tundi« !
Javni obrtni shod v Novem mestu.
Veliko obrtnih shodov se je že vršilo v Novem mestu, vendar tako impozantnega še ni bilo, kakor nedeljski. Zborovalni pre-ster v gostilni pri „Slonua je bil natlačeno poln, veliko obrtnikov je stalo v veži, a več jih je odšlo, ker niso dobili prostora Shoda se je udeležil tudi načelnik kosta-njeviške obrtne zadruge.
Predsednik obrtne zadruge g. F r a n -č i č pozdravi navzoče in razloži pomen shoda ter predlaga g pl. Sladoviča, župana novomeškega, predsednikom, g. M a-' o v i č a pa tajnikom shoda, kar se soglasno odobri.
Gosp. župan se zahvali za zaupanje ter povdarja, da je treba, da danes ebrtniki, meščani in posestniki skupaj drže v boju proti birokraciji.
O prvi točki dnevnega reda, o osnovitvi obrtnega kreditnega društva, je govoril g. d r. V. Gregorič, primarij dež. bolnice v Ljubljani. Govornik povdarja, da se je rad odzval povabilu obrtne zadruge, po-
sebno radi tega, ker je prva točka dnevnega reda gospodarskega pomena. Novomeška obrtna zadruga je sklenila, da ustanovi kreditno društvo. Prav je, da si hočejo obrtniki sami pomagatndrug drugemu. Kajti gospodarsko nam je1 triSba delati v prvi vrsti. To prepričanje je dobil gospod govornik v dobi svojega 251etnega javnega delovanja.
Ne gre da bi, kar eden zida, vedno drugi podiral. Industrijo si morajo Slovenci osvojiti. Treba je, da v ta namen združime kapital, da kar posameznik ne more, skupno storimo za narodne blagostanje
Gosp. govornik nato povdarja, da se je v zadnjih letih pričelo delovati na polju zadružništva. Marsikaj se je s tem dobrega storilo za gospodarski napredek. Le hibe je treba odstraniti Naša naloga je, da vse v dobro popravimo. Moderna tehnika je napredovaia tako, da preživimo v enem letu to, kar so preje v 20 letih. Ako je kdaj veljal izrek: „Cas je zlato", velja sedaj, zlasti za nas Slovence. Združiti se morajo vsi Slovenci na gospodarskem polju. Pri tem pa ne pomaga par fraz, treba je skupnega dela.
Gosp. govornik pravi, da mora politični boj v naši deželi prenehati, ako hočemo na gospodarskem polju kaj storiti, ter predlaga premirje med obema strankama vsaj za eno volilno dobo 6 let, v kateri vsaka stranka ohrani svoje mandate. Tedaj se bodo pojavili zopet talenti na narodnogospodarskem polju, ter radi žrtvovali svoje moči.
Za obrtno kreditno društvo predlaga g. govornik, da se naj napravijo deleži pe 50 ali 100 kron, ki se naj vplačajo po mesečnih obrokih po 5 ali 10 K. Izposojati bo lahko in obrtniki bodo dobro vedeli, kdo je sposoben kredita, kde ne. Tudi čas povrnitve posojila naj gg. obrtniki sami določijo.
Obrestna mera je pri nas splošno previsoka in se bo morala znižati.
G. govornik poziva obrtnike, naj se združijo za gospodarsko delo brez razlike strank in naj osnujejo skupno kreditno društvo.
Takih društev je treba tudi na Gorenjskem in Notranjskem. Obrtniki si moraje sami pomagati, to pa je mogoče le na ta način, da je eden za vse. vsi za enega. Treba je dela, to pa je mogoče le v prijateljskih razmerah. Treba je ljudstvu edinosti in vsakega naj se pomendra, kdor bi hotel kdaj podirati gospodarske ustanove. Kdor pa ima talent za delo, naj pride in dela narodu v korist.
Geslo bodi: Skupno delo in skupne koristi. (Gromovito odobravanje.)
G. Malovic omenja potrebe obrtnega kreditnega društva v Novem mestu in presi dr. Gregoriča, da takoj pomaga pri ustanovitvi.
G. župan p 1. S 1 a d o v i č je poudarjal važnost takega društva, pohvali temeljiti govor dr. Gregoriča in predlaga, da naj današnji shod sklene, da se ustanovi obrtno kreditno društvo.
G. F r a n č i č je omenil, da bo lahko pridobiti 100 članov, ker je korist očitna in veliko članov zadruge že davnej sili, da bi društvo čim preje pričelo delovati.
K g. Malovičevem predlogu pristavi še g. ž u p a n dodatni predlog, da se ebrtno kreditno društvo osnuje, ako pri stopi najmanj 100 članov in naj bodo deleži po 100 kron.
G. F r a n č i č je predlagal pripravljalni odbor petih članov, in sicer: G. župana pl. S I a d o v i d, Frančič, M a -lovič, Štefanovič inAgnitsch.
Oba predloga sta bila soglasno sprejeta.
K drugi točki dnevnega reda, e obrtni noveli govori g. K r e g a r iz Ljubljane.
Povdarja, da se z novo predlogo ne bo veliko izpremenilo. Desetletnega boja je bilo treba, preden je vlada 1 februarja predložila drž. zbornici spopolnitev obrtnega reda.
Stranke so bile edine, da se odda novela takoj brez prvega branja odseku, a ugovarjali so socialni demokrati. Ker pa ima državna zbornica tak poslovni red, da ako samo en član drž. zbora ugovarja, se mora vršiti prvo branje, se je seveda moralo to zgoditi in tako se je šele preteklo sobote prvo branje zaključilo in oddala vsa stvar obrtnemu odseku.
Govornik povdarja, da se vlada ni ozirala na kardinalne točke obrtnega stanu vendar treba povdarjati, da je v novi predlogi vendar nekaj izboljšanega. Sploh pa je treba v poštev jemati, da je za vlado tudi težavno, kajti obrtniki bi radi imeli po svoje, veliki industrijci po svoje in delavci seveda bi zopet radi imeli po svoje prikrojen obrtni red. V prvi vrsti bi moral biti obrtni red jasen, vsakemu razumljiv.— Pravice obrtnikov, kakor tudi pravice delavcev naj bi bile natančno opisane. Sedaj pa imamo obrtni red, iz katerega se večkrat niti juristi ne spoznajo.
Pozdraviti je treba izjavo obrtnega pod-odseka, da bo obrtni red temeljito prenare-dil in da mu bo vladna predloga služila pri tem delu samo kot pripomoček.
Tudi trg. minister Call je posegel v debato in ni bil principielno proti prenaredbi vladne predloge, povdarjal je le, da za razne kardinalne točke obrtnikov še niso pri nas godna tla.
Glavna napaka vladne predloge je, da ne loči razmer velikih in manjših mest od dežele Razmere obrtnikov v velikem mestu so popolnoma drugačne nego v manjšem mestu, ali pa na deželi ali celo v kakih hribih. Vladna predloga meče vse v en koš in ne dela nobenega razločka. — O samostojni zadružni organizaciji ni govora v vladni predlogi.
Nato govornik opisuje glavne zahteve obrtnikov ter preide na vladno predlogo o izkušnji sposobnosti.
Razložil je § 14 a), 14 b) in 14 c) ter povdarjal, da ako bo ta vladna predloga obveljala, potem bo dež. gosposka brezmejno gespodarila v obrtnih zadevah Omenjal je nadalje § 3 in 56. — V novi predlogi pa je zboljšano: § 14 e), točka 15, § 15 in 20, § 38 s katerim so dobili črevljarji in krojači nekaj koncesij.
O vajencih tudi mnogo govori vladna obrtna predloga. § 104 b), c) in d) določa, da bodo morali vajenci napravljati pred posebne komisijo izkušnjo sposobnosti. Ta komisija bo sestavljena iz polovice mojstrov in polovice pomočnikov. Predsednika te komisije bo imenovala po vladni obrtni pred logi obrtna gosposka, ki bo preje vprašala za mnenje trgovsko in obrtno zbornico. Obrtniki stoje na stališču, da imajo v rečeh | ki spadajo v zadružni delokrog, in taka je i oprostitev vajencev, odločevati edino mojstri | kot dlani zadruge.
Sploh pa ta izkušnja ne be prav veli-' kega pomena, kajti zadnji odstavek § 104. ; deželnovladne predloge pravi, da se more | vajencu, ki ne prestane izkušnje, učna doba j podaljšati največ za pol leta. Po preteku i tega časa pa se mora vajencu izročiti učne ; pismo, ako je prestal pred komisijo izkuš-; njo sposobnosti ali ne.
Za večie zadruge je večjega pomena § 119 , kateri določa, da ako ima zadruga čez 500 članov, se zadružni shodi lahko vrše po delegatih. Izvzeto je le, ako se ob ravnava o §§ 115b in ll5x Prvi govori o obligatornem zavarovanju, drugi pa o go-i spodarskih podjetjih, bolniških blagajnah h ! p, dpornih skladih. Tudi je velika pridobi-i tev za zadruge, da bodo imele pravico do i rekurza na upravno sodišče. — Govornik končno poziva h krepki organizaciji ter predlaga sledečo resolucijo:
Obrtniki, zbrani na javnem shodu obrtne zadruge v Novem mestu dne 12 marca 1905, 'z veseljem pozdravljajo izjavo pod odseka za obrtno reformo v državnem zboru, da misli isti obrtni red temeljito prenarediti in da mu bo pri tem ,služila vladna
predloga samo kotpripomo ček. (Odobravanje.)-
Resolucija se odobri seglasno, kakor tudi tri resolucije gospoda M a 1 o v i č a. Prva zahteva izboljšanje obrtnega reda, druga, da se naj vojaška uprava ozira pri premestitvi vojaštva na Novo mesto, da bi tudi to mesto dobilo vojaško posadko, kakor jo je že imelo, in tretja zahteva, d a se podaljšajo dolenjske železnice iz Novega mesta čez Metliko in Črnomelj v Karlov e c . in dru»a proga bodi K o s t a -njevica-Brežice.
Na predlog g. dr. Gregoriča se sklene, da se vse te resolucije pošljejo dr-žavnozborskim poslancem.
Predsednik nato izraža veselje, da je bil shod tako impozanten in tako stvaren. Resno se je treba pogovoriti in uspeh ne more izostati. Zahvalil se je ljubljanskima gostoma ter zaključil shod. Gospod Hrovat pa se je v imenu zborovalcev zahva lil gosp. županu, da je tako spretno vodil zborovanje.
Rusko-japonsko vojska.
Nepopolna japonska zmaga.
Listi obširno razmotrivajo Kuropatkinov poraz pri Mukdenu. Nekateri cenije Kuro-patkinove skupne izgube po dosedanjih podatkih na približno 150000 mož. Ako bi bilo to res, bi bil izgubil polovice armsde, poleg tega pa ima na zalogah in drugih potrebščinah velike izgube. Zgorajšnja številka se bo pač nekoliko zmanjšala
Umikajoči se Rusi so danes skero gotovo že v Tjelinu. Zahodno rusko krilo, armada Kaulbarsova, je bila v sobote s svojo ava/itno gardo pod generalom Heršelmanom na polovici pota med Mukdtnom in Tjelinom, vzhodna (prva) armada pod poveljstvom generala Lineviča je bila v soboto le 25 verst južnovzhcdno od Tjelina in rusko središče (tretja armada), katera je bila posebno v nevarnosti, je bila v sebote ob mandarinski cesti 25 verst od Tjelina. Seve so te armade sedaj vsled velikih izgub silno zmanjšane. Kuropatkin je dobil zopet zvezo z vsemi svojimi armadami.
Dopisnik Reuterjevega urada iz Kuro-kijevega taborišča pravi, da je Kuropatkin umikanje dobro izvršil. Na levem krilu je rešil skoro vse topove, pač pa so Rusi tudi na tem krilu pustili v obrambnih jarkih veliko število patron.
Londonski „Daily Chronicle* pravi: Japonci so si priborili veliko zmago, a popolna ruska katastrofa ni. Zmaga pri Mukdenu je sijajna, a nepopolna. Kuropatkin je morda izgubil tretjino, morda dve petini svoje armade, ampak armade ni popolnoma izgubil, medtem ko je rusko levo krilo cel teden izvrševalo boje na umikanju in se je umaknilo skoro z vsemi tope vi in zalogami. Tudi ruske desno krilo se je končne umaknilo še precej v redu.
Danes prilagamo zemljevid, ki kaže bojišče zadnjih dni.
Zmešnjava na ruskem umikanju.
Peterburg, 12. marca. Dopisnik Peterburškega brzojavnega urada poroča danes iz Tjelina: Glavni stan je bil 9. t. m v Mukdenu. 11. t. m. zvečer sem bil odrezan od umikajoče se armade. Bila je velika panika. Dne 10. t. m. je obstrelievalo japonsko topništvo, ki je došlo od juga, naš tren na mandarinski cesti. Med tem trenom se je nahajal tudi naš glavni stan. Bil je popoln nered. Posebno hudo je bilo med vasema Tava in Poha. Zmešnjava, ki je bila tudi med drugimi četami, je trajala dve uri. Veliki oblaki prahu so pokrivali ljudi in vozove in tema je branila ljudem, držati se prave poti. Tren, ki je došel na mandarin-sko cesto, so potisnile čete nazaj. Ko se je panika polegla, so se pričele čete zbirati in voziti vozove nazaj.
iaponoi zasledujejo Ruse.
Tokio, 13 marca. Brzojavka iz japonskega glavnega stana se glasi: Vse naše dete so prodrle proti severu ter zasledujejo sedaj sovražnika na vse strani. Pri tem mu zadajajo na raznih krajih, kjer se izkuša ustavljati, velike izgube. Naše čete so do nedelje odstranile v prostoru 25 km severno od Mukdena vse sovražnike ter nadaljujejo zasledovanje Rusi so pustili v ozemlju 13 milj od Kaolitua do zahodno od Cinuti-kuena ter zahodno od železnice do 16 milj severno od Mukdena mnogo potrebščin in veliko množino streliva. Natančno zaplenjenih stvari še nismo mogli določiti vsled pomanjkanja časa. Uplenili smo zastavo vilen-skega polka. V Sinmintinu je padlo v naše roke mnogo zalog, namenjenih za Ruse.
Tokio, 12. marca. (Reuterjev urad.) Zasledovanje ruske armade se nadaljuje. Sodi se, da se bo pri Tjelinu vršil nov boj; tu bodo Rusi poizkušali zadržati japonsko prodiranje. Japonci stoje pri Tjelinu Rusi so očividno utrujeni ter v neredu; imajo baje malo živil in municije.
Kavamura ni mogel obiti Line-viča.
London, 13. marca. O begu ruske armade se poroča: Japonski general Kavamura ni mogel obiti Linevičeve armade, vkljub velikanskim maršem, 40 (?) km na dan. Ruska armada pri Mukdenu je štela 300.000 pešcev, 26000 konjenikov in 1368 topov. Na begunce Japonci grozno streljajo s topovi. V okolici Mukdena se je hotel ustavljati del sovražnikov, a japonske kar-teče so jih požele. Med plenom je mnogo ruskih polkovnih zastav.
Oku v Mukdenu.
London, 13 marca. Dopisnik Reu-terjevega urada poroča iz glavnega stana Okuovega dne 11. t. mes.: Oku in njegov štab sta danes došla v Mukden. Okuova armada je našla pj bolnicah le 800 ranjenih Rusov in 300 ranjenih Japoncev. V začetku ruskega umikanja so Kitajci hoteli zažgati bolnišnice in druga poslopja
Izgube.
London, 13. marca. Iz Tokia uradno poročajo sem : Število ujetnikov vedno narašča. Pri zadnjem transportu od reke Sa je došlo sem nad 40.000 ujetih Rusov, med njimi general Nahimov. 26 500 Rusov leži mrtvih na bojišču, ranjenih je 30 000. Izgube Japoncev od 26. febr. do 12. marca cenijo na 41.222 mož.
Ojama je sporočil, da je zaplenil v Mukdenu tudi železniških šin v dolgosti 45 angleških milj.
Maršal Ojama poroča:
Tokio, 13. marca. Danes je došlo poročilo maršala Ojame, da v smeri proti Kinkinu še ni bilo mogoče dognati sovražnikovih izgub. Nad 800 ruskih mrličev se je že našlo. Po izjavah ujetih Rusov je 71. divizija skoro popolnoma uničena. Ako-ravno so Rusi svoja skladišča v Mahmitanu in drugod sežgali, vendar je padlo v naše roke še mnogo krme, streliva in vojnega materijala.
Poročilo iz Tokia.
B e r o 1 i n , 13. marca. „Lokalanzei-ger" poroča iz Tokia : Umikanje popolnoma izmučene in demoralizirane ruske armade se vrši v paničnih razmerah. Med posameznimi deli armade je pretrgana vsaka skupnost.
Kuropatkinova poročila.
Peterburg, 13. marca. Kuropatkin poroča dne 11. t. m.: V bojih, ki so neprestano divjali nekaj dni so znašale naše izgube 50.000 mož ranjenih. Umikanje iz Mukdena je bilo silno težavno. Zadnje čete so se umikale v popolnem redu ter so se ustavile le na točkah, določenih že poprej. Umikanje trena je bilo silno težavno, ker so Japonci streljali na mandarinsko cesto. Mi ne korakamo po cestah, ampak po polju. Ker teko po ozemlju med Mukdenom in Tje-linom reke s strmimi bregovi, so mogli vo zovi le drug za drugim naprej, vsled česar je nastala velika zamuda. Sovražnik je dobil mnogo o j a č e n j. Na preiskanih mrličih in po izjavah vjetnikov smo se prepričali, da so se bitke udeleževale tudi Nogijeve čete ter poleg tega tudi nove divizije. Z ozirom na kratko daljavo od Japonske ter lahko dovažanje po morju je bila japonska armada vedno v popolni moči. Poleg tega poznajo Japonci vedno stališča naše armade, ker so imeli že v mirnem času tu svoje ogleduhe
Druga Kuropatkinova brzojavka poroča 12. t. mes.: Po poročilih poveljnika zadnjih čet so naši konstatirali navzočnost poldruge japonske divizije, vendar pa ni došlo do resnejših bojev. Po poročilu poveljnika zadnjih čet druge armade je imel posebno težke boje prestati prvi sibirski strelski polk. --Korakal je v ognju sovražnika, ki je prodiral od zahoda, ter je bil tudi od vzhoda obstreljevan. Polkovniku Sešu se je posrečilo, rešiti tri častnike in 150 mož s pol-kovno zastavo ter eno baterijo. Ta polk je izgubil v boju 6. t. mes. nad 1000 mož. Od
dorpatskega polka 25 divizije je ostalo le še 619 mož in dva častnika.
Nova ruska mobilizacija.
Pariz, 13 marca. Kakor se sliši, je vojni svet v Carskem selu v principu sklenil, odpoklicati Kuropatkina ter imenovati velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča za ge-neralisima. Sklenilo se je tudi mobilizovati 10 armadnih zborov. Grippenberg se odpošlje v Vladivostok.
Peterburg, 13. marca. Mobilizacija dveh nadaljnih armadnih zborov se je že pričela.
Dunaj, 13. marca. Neki diplomat se je izrazil napram pariškemu dopisniku „N. W Journala": Poročila o novi mobilizaciji v Rusiji se naj smatrajo le za manever, da bi se Japonci nekoliko prestrašili m stavili ugodneje pogoje Ru sija ne more v času, ko povsod vre, poslati na bojišče nobenega vojaka več. To je dejstvo, s katerim mora danes car računati.
Nova slaba poročila ?
Pariz, 13. marca. Peterburški dopisnik „Echo de Pariš" je govoril z neko osebo z dvora, ki mu je rekla: „V Carskem selu so popolnoma potrti. — Car je dobil nova, zelo slaba poročila. Več ne smem povedati." Neverjetna vest.
Pariz, 13. marca. Iz Peterburga poročajo: Oficielni brzojavi poročajo o izgubi več ko 500 topov, 20 zastav in več kot 200 tisoč mož. Občinstvu obseg izgub ter demi-sija nadpoveljnika ni znana, toda že podrobnosti, ki jih je ruska cenzura dovolila priobčiti, vzbujajo občno začudenje, ker so oficielna poročila zadnjih tednov poročala o uspehih.
Zasluge generala Nogija.
General Nogi, ki stoji na najskrajnejši japonski levici, si je stekel mnogo zaslug in njemu se je posebno zahvaliti, da se je okupacija Mukdena izvršila tako hitro. Od bil je mnogo protinapadov. Mal oddelek njegovih čet je odbil celo rusko divizijo. Njegovi ljudje pravijo, da je bila sedanja bitka v primeri s Port Arturjem le vaja. Ustavljen promet.
T j e n c i n , 12. marca. Uprava kitajske železnice naznanja, da se od jutri naprej promet na progi Inkav-Kaopance-Sin-mintin ne bo vršil vsled nenadnih ovir — Sodijo, da se je to zgodilo na zahtevo japonskih vojaških oblastij, ki zahtevajo, da se hitro prepelje strelivo.
Govorice o miru.
Peterburg, 12. marca. Peterbuiv ška brzojavna agentura je priobčila komu-nikč, ki izjavlja, da so popolnoma neosnovana vsa poročila o namenih ruske vlade, češ, da je ista pripravljena pričeti predpogajanja o sklepanju miru. Japonska se pogaja sedaj, pravi ko-munikč, z angleškimi in ameriškimi bankirji o novem posojilu 100 milijonov jenov s „Stanard Oil Com-pany" pod pogojem, da zastavi naftine jame v severni Japonski. Interesovane stranke podpirajo govorice o sklepanju miru.
London 13 marca. „Eveningpošti" se poroča iz Washingtona: V tukajšnjih di-plomatičnih krogih pričakujejo z gotovostjo, da bo Japonska storila prvi korak za mir in stavila tako lahke pogoje, da jih bo Rusija sprejela.
Trgovci za mir.
Peterburg, 13. marca. Trgovstvo deluje na to, naj se prično mirovna pogajanja. Finančni minister baje podpira to akcijo.
Baltiško brodovje odpoklioano ?
Washington, 14. marca. Od poučene strani se zagotavlja, da je Rusija drugo brodovje poklicala nazaj.
Kako se je vršilo Kuropatkinovo umikanje.
Peterburg, 13. marca. Vesti iz Tjencina poročajo, da se je rusko umikanje izvršilo po štirih vzporednih si cestah. Ge-neralissimus je pri tem postavil v nevarnost svojo lastno osebo. Pogosto je bil v smrtni nevarnosti ter v nevarnosti, da bi bil ujet. Vkljub tej Kuropatkinovi hrabrosti pa je bilo umikanje silno žalostno.
Nova bitka pri Tjelinu.
London, 13. marca. »Daily Chro-nicle" poroča iz Peterburga, da je generalni štab dobil poročilo, da hoče Kuropatkin pri Tjelinu zbrati svoje sile ter se ondi ener gično ustaviti. Bitki pri Mukdenu bo sledila bitka pri Tjelinu.
Kuropatkinova napaka.
Peterburg, 13. marca. Glavna Kurops tkinova napaka je bila, da je oslabil črto Fušun Mukden. Tako je bilo mogoče Kurokiju, da je prodrl 1. in 4. sibirski kor. Kuropatkin je izprevidel svojo napako, ko je slišal, da je Kinzan vzet. Zapovedal je takoj umikanje, toda Japonci so bili že na vzhodu in zahodu in so postavili svoje baterije, ki so obvladovale umikalno črto. V teh okoliščinah je bila le ena možnost, žrtvovati artiljerijo Ruska artiljerija je storila
potem svojo dolžnost ter rešila, kar je ostalo od Kuropatkinove armade.
0>-B ■i M
35 al
o
S
G
a o
3
HB
ia o 3 3
' I
; d 9
3
•	C
' n
. B »<
•	B 3
«X 3 C J
w a ®
Si CD B "O "O
3 i »
nT?«*«
■i •
• B
V J
» a 3 a 3
£ .
B JT
a o 3
B
IX B 3
Ml
3 »f JfXffl
Sv-
9 0
3 o o o
(«3
2.o
o ti ^
2. F.
Z«
0	S
1	■
3«
a a ~3
mi
»r u
£ ux
«x
3 O ?r
S o
sr o
«<
3
ta* n o
0
1 o
f
C
30
C
o a
BI O
OB < B)
sg
o < m o
r*<a
B) g)
90 b N
a
b
kai
b
(D 10
ex a s
"0 i
»Š % U
* a
a m
u
S1
S ti
■ BT O
sT
Dunajska loža organizira ženske.
Framasonsko glasilo .Zirkel" je 5 febr. t. 1. priobčilo notico, v kateri naznanja, da bo vsak prvi petek v mescu ob 9. zvečer sestanek dunajskih framasonk. Prvi sestanek so imele dunajske framasonke 3. februarja.
Poslanec Stransky o položaju.
Poslanec Stransky se je nadalje še izjavil: Doslej so si morali Habsburžani vsakih sto let enkrat Ogrsko z vojsko podvreči. — Zdaj je nevarnost nasprotna: D a Ogri nas ne podvržejo! Novi položaj na Ogrskem je v toliko dober, ker slabi nemški vpliv.
Glede spravne akcije na Moravskem izjavlja, da stoji jako slabo. Čehi se ne smejo udati in volilna pravica se mora razširiti Večino v moravskem deželnem zboru bodo dobili cehi tudi brez sprave. Tisti dan, ko odstopi baron Chlumecky, je konec oblasti nemškega veleposestva na Moravi. Zato pa morajo odnehati Nemci in ne Cehi.
Ogrska kriza.
Posl. Tomašič je izjavil poročevalcu „ Agrarne r Tagblatta", da mu je vladar rekel z ozirom na hrvaške zahteve v armadi: Ce se bo kaj v organizaciji skupne armade iz-premenilo, se bo to moralo zgoditi ustavnim potom v sporazumu z obema državnima polovicama. A o tem sploh govora ni, ker kar je bilo mogoče odjenjati, se je že zgodilo.
Ogrska.
V Budimpešti so se 10 t. m. posvetoval. Košut, Andrassy in Daranyi. Splošno mislijo, da bo za ministrskega predsednika imenovan Andrassy, notranji minister bo Apponyi ali Banffy, poljedeljski Daranyi in pravosodni minister Wlasic
Dogodki na Ruskem.
Pariz, 13. marca. Iz Peterburga poročajo, da so pri preiskavi o razpočeni bombi v hotelu »Bristol* dognali, da so bile bombe pripravljene za napad na carja. Od bombe umorjeni je bil anarhist. Najel je sobo, ki ima okna na cesto, po kateri se mora peljati car s kolodvora v zimsko palačo. Napadalec je več dni čakal v sobi, kdaj se bo car iz Carskega sela pripeljal v Peterburg. Skozi okno svoje sobe bi bil lahko brez vsake težave vrgel bombo v carjev voz. Vsled predrznosti in vztrajnosti napadovalca je policija jako prestrašena. Sumijo, da je več oseb v Peterburgu, ki čakajo ugodnega trenutka za bombni atentat na carja.
Peterburg, 13. marca. Anarhist C u 11 o n , ki je bil v hotelu „Bristol", kjer se je razpočila bomba, ubit, je bil došel dne 25. januarja iz Rige v Peterburg V noči, predno je razpočila bomba, je bilo pri Cul-lonu posvetovanje, ki je trajalo do polnoči. Splošno se obsoja nesposobnost ruske tajne policije.
B e r o 1 i n , 13. marca. „Lokalanzei-gerju" poročajo iz Peterburga: Policija zapira v velikem obsegu politično sumljive osebe. Samo v soboto so zaprli osemdeset oseb.
Krakov, 13. marca. .Czas" poroča iz Varšave, da je sprejel Witte včeraj de-putacijo poljskih visokošolcev, a je izjavil, da ne more zanje storiti ničesar. Varšavske srednje Šole naj bi bile otvorjene jutri, a ker so tako starši, kakor tudi dijaki za nadaljevanje stavke, bodo najbrže srednje šole otvorili šele meseca septembra. Na Litav-
skem in v Beli Rusiji so še kmečki nemiri. Kmetje plenijo poslopja veleposestnikov. Pravijo, da bo spomladi izbruhnila splošna kmečka vstaja.
Peterburg, 13. marca. Med kmečkim prebivalstvom narašča anarhija, osobito v orelski in kurski guberniji. Kmetje ponoči napadajo poslopja, plenijo shrambe za žito in izsekavajo gozdove. Meščanski krogi so prestrašeni.
M i n s k , 13. marca. Neznan človek je streljal na policijskega mojstra Hofifenberga, a ga ni zadel. Napadalec je pobegnil.
London, 13. marca. „Daily Tele-graph" poroča iz Kodanja, da bo carica-mati prej ko mogoče zapustila Peterburg in se podala na Dansko. Kralj Kristjan je svoji hčeri svetoval, naj prej ko mogoče zapusti Rusijo, kjer je položaj nad vse resen.
Bjelostok, 13. marca. Uslužbenci cestne železnice in izvoščki so pričeli zopet delati. Mesto je mirno. Po cestah krožijo vojaške patrulje.
Peterburg, 13. marca. Časopisi jutri ne bodo izšli, ker stavkajo malone vsi črkostavci V Varšavi zahteva delavstvo v 18 železnih tovarnah zvišanje plače in znižanje delavnega časa.
Položaj v Jemenu
je vedno slabši. Iz Carigrada je prišlo poročilo, da je odšlo tja dvajset turških bataljonov.
Tudi štiri ladje z municijskimi zalogami so odplule proti Jemenu, kjer se armada pripravlja za splošno ofenzivo.
lfstaja na Kitajskem?
London, 11. marca. Tu se boje, da vzbruhne na Kitajskem vstaja proti tujcem. Francozi so storili obširne varnostne naprave v varstvo Indokine.
XVI. mednarodni mirovni shod.
bo meseca septembra 1905 v Lucernu. Začasno so določene sledeče razprave : Gospodarski vzroki vojsk ; nevtralizTanje in nev-traliteta; poročilo o francosko-nemškem zbližanju ; ustavljenje in omejitev oboroževanja ; ustanovitev samostojnega mednarodnega kongresa.
Skrivnostni dogodek v sultanovi palači.
V Carigradu so izginili en komornik, dva sultanova pobočnika, neki divizijski in neki brigadni general. Baje so pobegnili. V sultanovi palači (Jildic) so zato jako razburjeni.
Kabinetna kriza v Italiji.
„Agenzia Štefani" poroča, da je italijanski kralj dne 12. t m. sprejel odstop Giollitijevega ministrstva in poveril sestavo novega ministrstva de Fortisu. Listi poročajo, da je de Fortis že sestavil novo ministrstvo in sicer tako, da bo sam ministrski predsednik in pa minister za notranje stvari, dosedanji ministri Tittoni, Pedotti, Mirabello. Luzzatti, Majorana in Ronchetti pa ostanejo na svojih mestih.
Syvetonova vdova
je vložila tožbo proti socialističnemu posl. Jauresu, ki jo je napadal v listu „Huma-nite! Vdova zahteva 100.000 frankov odškodnine.
Dnevne novice.
Zadružna zveza je dobila od deželne vlade ta - le dopis: C. kr. poljedelsko ministrstvo je z odlokom dne 23 februarja 1905, št. 32, cenjeni zadružni zvezi z ozirom na neposrednjo vlogo dne 29. decem. 1904 glede na splošno zelo ugoden u s p e h , ki ga je pokazala revizija splošne zveze meseca avgusta leta 1904, v pokritje upravnih in revizijskih stroškov za 1. 1904 dovolila podporo 10.000 K.
Jeseniški častni občani so spravili pokonci ves nemški tabor. Članek, redigiran od nemškega vodstva v Ljubljani, maršira zdaj skozi nemško politično časopisje in kliče mater Germanijo na boj. Kako Nemci govore o Jesenicah, to mora pognati kri v lica vsakemu Slovencu. V tem članku beremo n pr.: „Doslej so bili Nemci zastopani samo v prvem volilnem razredu ia način, kako so izvrševali svoje mandate, kaže, da je dobro mogoče nemško čutiti in se vendar ozirati na korist občine in njenih tujenarodnih prebivalcev". Torej tujenarodni prebivalci (fremdnationale In-sassen) so Slovenci na Jesenicah tujim pri-vandravcem, ki se bahajo, da so pripravljeni se milostno ozirati tudi na korist občine. To je predrznost, s katero Nemci izzivajo odpor in nasprotstvo slovenskega prebivalstva do skrajnosti in se naj nikar ne pritožujejo, ako dobe primeren odgovor. Zdaj pozivajo Nemci najprej deželni odbor
r
kranjski, da mora imenovanje častnih članov kot nezakonito zavreči. Nemci izražajo upanje, da jim bo Tavčarjeva struja, ki ima večino v dež. odboru, ugodila vsled pogodbe, po kateri je liberalna stranka zavedna, da mora braniti nemško posest. Hkrati pa polivajo vse nemške stranke, da morajo začeti zaradi Jesenic velik ropot «d Sudetev do Adrije. Poživljajo se vsi nemški poslanci, da morajo v državni zbornici zaradi Jesenic nastopiti z vso odločnostjo in prisiliti vlado, da ovrže omenjeno imenovanje Mi sme e tem vprašanju že povedali svojo misel; videli bomo, kaj bo sledilo, in ali bo zmagalo nemško vpitje. To si pa naj zapomnijo vročekrvni Tevtoni, da se bo slovenski ži-velj branil do zadnjega!
Jadranska banka v Trstu. Ta za naše dežele, zlasti pa za Trst vele-važni zavod se v kratkem ustanovi. V pripravljalnem odboru so gg.: trgovec Gjuro Vukovič, začasni predsednik; Ante vit Vu-kovič državni poslanec; Ante Bogdanovic, trgovec; dr. Rad. Kvekič, državni poslanec; dr. M. Pretner, odvetnik; dr. Otokar Ry-bii, odvetnik; Josip Ulčakar, tajnik „Trža-ške posojilnice", in dr. Gust. Gregorin, odvetnik. Po pravilih je potrebna osnovna glavnica 2,000.000 K. Prva emisija bo znašala 500.000 K. Poslovalo se bo v slovenskem, hrvaškem in srbskem jeziku. Banka bo opravljala popolnoma vse moderne bančne posle. Pravila je sestavil dr. G. Gregorin.
Za otroški vrtec ,,Družbe sv. Cirila in Metoda" na Savi pri Jesenicah je darovalo „ V z a -jemno podporno društvo v Ljubljani" 200 K. Društvo postane pokrovitelj I. ljubljanske podružnice. Zastopnik: vsakokratni predsednik, sedaj gosp. dr. Vinko Gregerič. — Iskrena zahvala za lepo podporo! Bog »hrani in blagoslovi vzajemno podporno društvo in njega predsednika!
Pomanjkanje krme. Pozivamo občinske in druge urade, zadruge, društva itd., da poročajo .Zadružoi zvezi" v Ljubljeni o pomanjkanju krme vsled suše. Ta poročila, v kojih se naj navedejo tudi množine potrebovane krme, se naj vpošljejo ta koj. Kmetovalci, ki so lansko leto morda ! pridelali dosti krme in bi j« mogli prodati, pa naj to tudi sami ali po občinah, zadrugah itd. poročajo „Zadružni zvezi".
—	Delavci lastniki kamnolomov. Jeseni so pričeli stavkati delavci v kamnolomih pri Nabrežini. Delali so le delavci v Wildijevem kamnolomu, ki je ugodil delavcem. Ostali lastniki niso pustili delati. V torek je bil v Nabrežini velik delavski shod, na katerem so naznanili delat-cem veselo vest, da jeWildi daroval delavcem veliki rimski kamnolom pri Nabrežini in pa onega v Repentatorju. Poleg tega je pa še delavcem posodil 300.000 kron, da bi ustanovili zadrugo, v kateri bo Wildi udeležen s 25 000 kronami. Ostalo vsoto 275 tisoč kron bodo pa delavci vrnili Wildiju v šestih letih tako, da jim bo vsak teden odtrgano od plače 2 kroni.
—	Hrvaške novice. Na smrt obsojen je bil pred porotniki v Zadru brivec Josip Zauner. Bil je pijanec in hotel, da ga vzdržuje njegova žena. Ker ga ni mogla, jo je zabodel. — Mestna mesnica v Zagrebu dobro uspeva. Listi priporočajo, naj se ustanovi še ena. — Novo pokopališče dobi Zagreb.
—	,Kmetska knjižnica1 v Radečah pri Zidanem mostu bo imela na praznik sv. Jožefa prvo predavanje. Predaval bo g. načelnik Ahačič ozir praznika o do s t ojanst vu in p o menu delavskega stanu.
—	Ogenj. Minuli četrtek popoldne je pogorela na Vodicah dobrč poljske fare C i g o j e v a hiša z gospodarskim poslopjem in Medenova kašča.
—	Napad v Bizoviku. Zidarski pomočnik Štefan Bricelj po domače ,Mu-hovčev" iz Bizovika, je pred hišo Franceta Babnika razgrajal in kričal, da se nobenega ne boji. Ko stopi z metike oboroženi posestnikov sin France Babnik čez prag, zabodel ga je Bricelj z gnojnimi vilami v usta tako, da je takoj padel. Obdolženec Pravi, da je to storil v silobranu, ker ga je Babnik z metiko napadel; ta njegov zagovor je bil pa po zaslišanih pričah popolnoma ovržen. Sodišče ga je zaradi tega surovega napada obsodil* na 10 mesecev težke ječe.
—	Akademicky kroužek češkega odbora slovanskega planinskega društva priredi svoj večer dne 16. t. m. ob pol 8 uri na Žoffnu v Pragi. Na vzporedu je predavanje g. inž. dr. B. F r a n t a : „0 delomitih" s podobami. Pevske točke bodo
poživljale zabav«, Cisti dobiček je namenjen akademiški koči nad Koritnico pod Manhartom
—	Slovenci in Rusi. V domovino se vračajoči portarturski častniki so se nedavno mudili v New Yerku, kjer jim je ondotno „Vseslovansko združenje" priredilo slavnosti večer. Gostom je napijal g. Fr. S a k s e r. Poročnik Sergij Kovalevskij je napil Slovencem in vsem Slovanom.
—	Izprememba v opravi in oboroženju vojaštva. Vojna uprava že dalje časa stremi za tem in se peča z vprašanjem, kako preurediti obleko in ob-orožno opravo vojaštva. Nekaj malih pre-drugačenj se je v zadnjih dveh letih že uvedlo, v ostalem pa se vrše poizkusi. — Glava« vprašanje pri tem tvori ono glede vpeljave novih oblek s posebnim ozirom na kakovost barve. Znano je,da v sedanjih »modernih" vojnah igra glavno vlogo streln« orožje, čegar grozne posledice so se pri vpeljavi brezdimnega smodnika mnogo povečale. Dim se po strelu kmalu razprši in sovražnik ima prost pogled na nasprotnika. Važno je torej in pride ravno tukaj posebno v poštev, kaka je barva obleke. Svitla oprava je seveda najboljši cilj sovražniku. Vsled tega se namerava nabaviti novih uniform temno-(modro) s i v i h b a r v, ki so, kakor kažejo poizkusi, terenu najprikladneje in se je v teh najložje prikrivati sovražniku. V burski vojski, pa tudi v sedanji ruske-japonski, se je videlo, kako visok odstotek častnikov je padlo ravno vsled tega, ker so bile njihove uniforme po barvi gotov cilj sovražniku. Nadalje se namjrava moštvo razbremeniti s tem, da se mu bo odvzel del prtljage, n. pr. živila, katera je moral doslej nositi seboj, nekaj orodja itd. Zato se bo pa moštvu dalo večje število patron, a druge stvari, ki jih je doslej nosil vojak, prevzame vojni t r e n, ki se bo v tem smislu primerno pomnožil in preuredil. Telečnjaki (tornister) se ne bodo premenili, ker so glede barve in noše dosti pripravni. Nekaj prememb pa b« pri orodju za kopanje obrani-benihjarkov in strelskih rovov. Ker pa bi vse nameravane reforme zahtevale ogromnih troškov, vseh navedenih izprememb pač ne bo mogoče tako kmalu izvršiti, Omejiti se b« morala vojna oprava sedaj le na to, da se tak« pri uniformah kakor orožju, skratka povsod odpravijo vsi svitli predmeti (gumbi, zaklop -niče, zapone itd.). Govori se, da se bodo za častnike uvedle nove izključno bojne uniforme, ki se bodo od onih za moštvo sicer bistveno razločevale, katerim bodo pa vendar enake v barvi.
—	Novo morsko kopališče v Trstu nameravajo zgraditi v bližini Proste luke. Novo kopališče bo iz kamna in železa.
—	Samoumor starca. V Trstu se je ustrelil 72 let stari Josip Palme. Bil je takoj mrtev.
—	Kriza na občini puljski.
Dne 10. t. m. bi se imel« vršiti konstituiranje novegu občinskega zastopa v Pulju. Gospodje so res prišli v cilindru, fraku in klaku, da si izberejo „glavo". Ali ko so se videli in prešteli, videli so, da jih je — pre-mal«. In raziti so se morali, ne da bi bili sploh odprli sejo in ne da bi bili zapisali na zapisnik vzroke, radi katerih ni moglo priti do volitve. Toda zagrešili so nezakonitost s tem, da s« sklicali novo sejo takoj za slednji dan. Čakati bi bili morali 14 dni. A zgodilo se je še nekaj druzega kričečega. Ker so «ni izvoljenci, ki pripadajo c. in kr. mornarici, demisijonirali, je prišla trojica propalih — in med temi tudi glaso-viti c. kr. poštni upravitelj Frank — da stopijo na njihova mesta. Ti hočejo baje tudi demisijonirati, ali šele po konstituiranju, ker, ako bi to storili poprej, bi došel v občinski zastop — dr. L a g i n j a. T« pa bi bilo pregrozno za c. kr. Franka.
—	Javni vinski semenj v Krškem. Kaker prejšnja leta, se priredi tudi letošnjo pomlad javni vinski semenj v Krškem in sicer v sredo, d n e 2 2. t. m. Začetek ob 9. uri zjutraj. Pred «tv«ritvijo bo imel deželni potovalni učitelj F. Gombač strokovno predavanje. Zbirališče, kakor navadne, na vrtu g. Fr. Gregor iča in sicer v slučaju lepega vremena na prostem, ob neugodnem vremenu pa v steklenem salonu na vrtu Na ta semenj prineso tudi obmejni Štajerci svoja vina. — Želeti je torej »bile udeležbe, da se vinogradniki čimprej znebijo svojega vinskega pridelka. Merodajni krog: po deželi (županstva, župniki, učitelji) na; ljudstve opezore na ta semenj. Vsak produ-cent naj prinese seboj 1—2 litra za predajo namenjenega vina.
—	Pomota. V včerajšnjem članku .Bitka za Mukden" naj se čita pravilno stavek: Med Saho (desnem prihodu reke Taicihe) ne pa (desnem pritoku reke Hunho.'
Ljubljanske noulce.
lj Iz seje trgovske in obrtne zbornice. Pri zapisniku zadnje seje ogla-
sil se je g. L u k m a n n in predlagal naj bi se tiskani zapisniki zborničnih sej hitreje izročali zbor. svetnikom. Obvelja. Za predsednika trgovske in obrtne zbornice je bil izvoljen dosedanji predsednik g. Lenarčič s 14 glasovi, tri glasovnice glasile so se na ime g. K o 11 m a n a Za podpredsednika je bil izvoljen dosedanji podpredsednik g. Kollman s 16 glasuvi, g. Urbane je dobil 1 glas. Za provizeričnega predsednika je bil izvoljen g. Urbane s 13 glasovi, g. Baumgartner je dobil 1 glas, g. S c h r e y tudi 1 glas. Pregledniki računov so bili izvoljeni gg. M e -jač, Rehrman in Vidmar. Zbornica je nadalje sklenila, da so vsi člani dosedanjih odsekov, kateri stanujejo v Ljubljani člani stalnega odseka. — Pri komisijonelnih obravnavah radi zagotovitve vojaških natu-ralnih potrebščin bodeta zastopala zbornico gg. M a j d i č in S c h r e y. Med učence in učenke c kr. umetne ebrtne strokovne šole v Ljubljani je zbornica razdelila 1270 kron in sicer sledečim prosilcem: Martine Franc, Cundričjernej, Cedil-nikEgidij, Pengallvan, Pe-terlin Andrej, Cvetnič Franc Vajt Peter in sledečim učenkam: Bor-štnar Ivana, Breme Marija, Fajgel Alojzija, Merkel A m a-1 i a, Pirnat Josefina, Škrl Ana, Gre goreč Ivana Klein-stein Julija O točki ebdačenje družb z omejenim jamstvom, je zbornica sklenila na podlagi resolucije dunajske zbornice na kompetentnem mestu podati izjavo. Jri točki program za reformo in izpolnitev delavskega zavarovanja je zbornični tajnik naznanil zbornici, da je prišle povabilo centralne zveze trgovskih in obrtnih zbornic, naj se v tem vprašanju zedinijo vse zbornice v toliko, da bodo vse oddale v tem vprašanju enotni votum. V ta namen se be vršil shod vseh avstrijskih zbornic v Li-bercih meseca septembra. Zbornica je sklenila, da se tega shoda udeleži. O poročilu e pripravah osrednjega mesta združenih zbornic z ozirom na morebitno carinsko ločitev od Ogrske, je zbornica sklenila, da se udeleži tega dela in be prispevala primerni del k troškom. Prošnjo za zvišanje prispevkov za vzdržavanje obrtnenadalje-valne šole v Smartnem pri Litiji je zbornica odklonila. G. K r e g a r je stavil sledeče predloge: 1. Kranjska trgovska in obrtna zbornica z veseljem pozdravlja izjavo obrtnega pododseka v državnem zboru, da misli obrtni red temeljito prenarediti in da mu bo pri tem služila vladna predloga samo kot pripomoček ter izraža željo, da bi se pododsek oziral na potrebe malega obrta. Predsedstvu trgovske in obrtne zbornice se naroča, da čim preje nakupi nekaj izvodov od .Slov kršč. socialne zveze" založenega in v slovenščini izdanega obrtnega reda in istega razdeli brezplačno vsem kranjskim obrtnim zadrugam. — 3. V zadnjem času se med obrtniki zlasti v Liubljani širijo odlikovanja z zlatimi, srebrnimi svetinjami, diplomami itd. od razstav, ki se nikdar niso vršile, tako, da bo že kmalu težko dobiti obrtnika, ki ni odlikovan. Ker pa ta odlikovanja nič druzega ne pomenijo, nego da brezvestni agentje izvabljajo denar od obrtnikov, naj predsedstvo trgovske in obrtne zbornice vse potrebno ukrene, da obrtniki izvede o pravi vrednosti takih odlikovanj. Predlogi so se oddali združenim odsekom v posvetovanje, ker so bili gospodje mnenja, da so jako važni in da se je treba temeljito o teh predlogih posvetovati. Tudi ni bile mogoče dalje o stvari razpravljati, ker seja postala je nesklepčna in nekateri gospodje so trdili, „da jim kruli po želodcu".
lj Fml. Viktor Latscher, poveljnik 22 domobranske divizije, se pripelje jutri v Ljubljano inspicirat tukajšnji domobranski polk
lj Poročil se je danes c. kr. nad-poročnik g. Rudolf Maister z gdč. Marijo Sterger.
lj Mesto v Ameriko v zapor.
Kramarica Alojzija Janežičeva iz Grosupljega, ki ima v Ameriki moža že več let, se je bila med tem časom zagledala v zidarja Ivana Bevčiča iz Skaručine, katerih pregrešna zveza ni ostala brez nasledkov. Kramarica in zidar sta sklenila jo popihati v Ameriko. A kje dobiti potrebnega denarja? Toda kramarica si je vedela pomagati. Vzela je pri tukajšnjem trgovcu F. Urbancu nad 1000 kron blaga, katerega je razprodajala v Grosupljem zelo pod cene. Ko si je na ta način prisvojila potrebnega denarja, jo je hotela popihati v Ameriko. To ji je pa preprečila policija, ki je Jane-žičevo, po obvestilu orožništva v Grosupljem na kolodvoru aretovala. Pri nji se je dobilo same 170 kron, drugo je pa najbrže
odnesel ljubimec.	. „
lj Pobegnil je prisiljenec Alojzij Nemec od zgradbe hotela „Union*. Isti je 26 let star in je rodom iz Vrtojbe pri Gorici.	... lj Javno vinsko pokušnjo v I soboto je obiskalo prav mnogo odličnega ! občinstva. Izmed razstavljenih vin so se posebno odlikovala vipavska finejša, buteljska
vina, zlasti rulandec in nemški rizling, cesarsko vino (rulandec in burgundec skupaj), karmenet, zelen in beli burgundec ter pi-nola Dolenjska vina imajo pa že svoje ime in sveje čestilce. Prihodnja pokušnja bo jutri, v sredo, od 7. do 9. ure.
lj Izpustili se včeraj iz zapora brata Okorna, ki sta bila zapletena v afero žene mesarja Jesiha v Medvodah.
lj Izgubljena je nemška izjava radi plačila 26 kron. Na izjavi je podpisana Terezija Krašna in priča Fr. Zaje. Ker ta izjava nikomur ne koristi, se najditelj prosi, da jo odda na magistratu.
lj Lovski pes, prepeličar, ki sliši na ime „Stop", se je izgubil. Pes je vreden 100 K, je visok, bel, z rumenimi lisami in ima odsekan rep. Oddd naj se ga na Pokopališki cesti št. 29.
lj Svojega mojstra okradel. Urarski pomočnik Peter Gornik iz Blok je tukajšnjemu urarju na Starem trgu, Franju Zajcu, vzel več posameznih kosov za izdelovanje in popravljanje ur; nadalje srebrno žepno uro, obesek in uro budilko. Sodišče ga je zato obsodile na dva meseca težke ječe.
lj Slabo plačana usluga. Pre-mogarska hlapca Peter Judež in France Volkar pri Ivani Treo v Ljubljani sta večkrat delavcu Juriju Zupancu dovolila, da je smel pri njima nočiti. Nekega dne ju je srečal, ko sta šla pit. To priliko je v svojo korist porabil, da je šel naravnost v hlev, vzel ključ izpod vodovoda, odklenil vrata, izmaknil hlače, telovnik, vratnik in prsa za k srajci. Hlače je zvečer na Glincah za eno krono prodal. Za to je dobil dva meseca ostrega zapora.
lj Zasledovana tatica prijeta.
Začetkom meseca februarja je ukradla 24-letna vlačuga Frančiška Štrigelj iz Majlanda pri Zidanem mostu Mariji Golebevi na Glin-J cah št. 77, ko je pri nji prenočevala, 60 K, petem pa neznano kam pobegnila. Te dni je policija izvedela o njenem bivališču, nakar je obvestila orožništvo na Hrušici, ki je Strigeljevo aretovala in jo izročilo tukajšnjemu deželnemu sodišču.
lj Tatvini. Predvčerajšnjim je neznan tat ukradel hlapcu Francu Dremelju izpod strehe v Korunovih ulicah štev. 16 zimske črevlje, vredne 17 kron. — Domobrancema Ivanu Hoslerju in Martinu Man-dincu je pa bil iz nezaklejene šupe ukraden vojaški plašč in črevlje.
lj Na južnem kolodvoru je bila izgubljena, oziroma najdena denarnica z manjšo vsoto denarja, površnik, torbica s pahljačo, zavitek praznih vreč in pa star dežnik.
lj Izgubljenih je 150 K; pošten najditelj naj jih odda na magistratu.
lj Premeščen je računski nadpo-ročnik Robert Horst tukajšnjega domobranskega polka v Przemysl.
lj Komorni kvartet Heroldov iz Prage. V komornem koncertu „Glasbene Matice", sodeluje slavni komorni kvartet Heroldov iz Prage. Na razpolago nam je nebroj ocen nastopov teh umetnikov iz čeških, nemških in ruskih časopisov. Kvartet je izšel iz šole slavnega „češkega kvarteta" (Hoffmann, Sul, Nedbal in Wihan) in mu dela prav idealno konkurenco. Igra kvartetistov je tako fina, skrajno minucijozna, pa tako temperamentna in oduševljena, da je povsodi — najmuzi-kalneje občinstvo presenetila. Umetniki kvarteta pa so tudi sami zase veliki virtuozi na svojih instrumentih. Oba vijolinista, Herold in Brož, sta solotično izvrstna zastopnika svojih instrumentov in kot posebno izvrsten se hvali ognjeviti vijolist gospod Vdvra. Berelinski časopisi ne morejo kvarteta pre-hvaliti. Berolinski „Lokal-Anzeiger" pravi: Naši znani in slavni komorni kvarteti so s Praškim Heroldovim kvartetom, ki si je v Beethovenovi dvorani burni vspeh priboril, novo in ojstro konkurenco dobili. Gospodje Herold, Brož, Vavra in Skvor so rojeni glasbeniki, ki, kar se tiče teknike, čistosti intonacije, natančnosti v skupni igri in velikega temperamenta, za svojimi svetovno-slavnimi kolegi .češkega kvarteta" prav nič ne zaostajajo. Tudi pri njih se nahaja prav posebno izboren bračist (vijolist) z velikim, plemenito-krasnim tonom. „Berliner zeitung" pravi, da je Praški kvartet Bero-linsko občinstvo in Berolinske komorne kvartete brez Trara-reklame naravnost s svojo mojstersko igro »napadel" in vse presenetil! Zanimivo je, da bi bil pred leti gospod Herold skoro prišel za stalno v Ljubljano kot vijolinski profesor k glasbeni Matici", toda njegova vojaška službena leta so ga zadržala, da ni mogel priti. — Koncert bo v petek gotovo krasen, radovedni smo le ali se med našim občinstvom najde toliko glasbenih razumnikov in prijateljev najčistejše idealno lepe komorne glasbe, da bi bil obisk za Ljubljano in za Slovence dostojen. Vstopnice se prodajajo pri g. Lozarju na Mestnem trgu. Vsi oni, t ki o glasbeni umetnosti in kulturi pri Slo-vencih resno mislijo, naj nikar ne zamude tako čisto krasnega koncerta se udeležiti.
lj /wilohenbartov agent. Na
južnem kolodvoru je bil aretovan delavec Ivan Potočnik iz črnomeljskega »kraja, ker je nabiral ljudi za v Ameriko. Nabral je bil že 16 oseb. Zwilchenbart je bil Potočniku obljubil, ako mu pripelje 14 oseb, da bode imel vožnjo v Ameriko zastonj, vrhu tega pa še provizij«.
Štajerske novice.
š Volitev načelni&tva v kozjanskem okrajnem zastopu je
bila 9. t m. Za načelnika je bil izvoljen pilstajnski župnik T o m a ž i č, za njegovega namestnika pa dr. J a n k o v i č. Nem-čurji pihajo jeze.
š Zaradi ropa in raznih drugih prestopkov je graško porotne sodišče obsodilo 13. t. m. Frančiška Wrusa iz Vrliča v dvanajstletno in Alozija Cvetka iz Ljutomera v osemletno težko ječo.
š ZraSčeni deklioi. V Gorenji Vasi, št. 65, fare Smarjeta je porodila žena gospodarja Jožefa Prše mrtvi sestrici, katerih zgornji deli so zraščeni, spodnji pa prosti, v normalnem stanju.
š Samoumor. V Gradcu je pri judovskem pokopališču ustrelil starinar Samuel Hirsch svojega psa in potem še samega sebe. — Pri Mariboru se je ustrelil pekovski pomočnik Anton K č g 1.
Suda, 14. marca. Sem je dospela iz Maroka ruska eskadra pod poveljstvom admirala Mihangalova. Eskadra obstoji iz štirih oklopnic, ene križarke in nekoliko transportnih parnikov.
Tjelin, 14. marca. Japonska armada je bila 12. t. m. 35 vrst pod Tjelinom.
Peterburg, 14. marca. Velikanskim poneverjenjem so prišli na sled v delavnicah diž. železnice v Peterburgu. Polovica železnega materijala je izginilo. Govori se, daje država oškodovana za 50 milijonov rubljev.
Dnnajska borza
dne 13. marca.
nov. -julij avg. okt.
Razne stvari.
NajnovejSe.
Zavetišče n a S t G o 11 h a r d u je pogorelo pretekli četrtek. Zgrajeno je bilo v srednjem veku. Prvič se je omenjalo 1. 1331. Zavetišče je 2114 m nad morjem. Dokler niso zgradili 1. 1882. St. Gotthard-ske železnice, je 6000 do 7000 potnikov na leto dobilo v zavodu zavetišče. — Ladja „Asuncien" se je potopila pri Point de Sablons. Življenje je izgubilo sedem mož. — Lakota v Andaluziji. V Andaluziji nima 10.000 delavcev dela in zato strada. Priredili so že več viharnih izjav, — Avstrijski častniki v Perziji. Avstr. vojno ministrstvo je dovolilo več avstrijskim častnikom, da smejo kot vojaški inštruktorji odpotovali v Perzijo.
Telefonsko In brzojavna poročila.
Dunaj, 14. marca. Italijanski poslanci silijo vlado k odločitvi glede vseučilišča. Med mesti za vseučilišče se imenuje tudi Koper.
Dunaj, 14. marca, začetkom današnje seje državnega zbora je predstavil Gautsch zbornici novega deželnobrambnega ministra SchOnaicha.
Dunaj, 14. marca. V državnem zboru je bil danes na vrsti Derschattor predlog, naj se izvoli odbor 36 poslancev, kateremu naj se izroče vsi predlogi z ozirom na razmerje naše države proti Ogrski. Prvi je govoril Derschatta jako ostro proti Ogrski. Dejal je, da govor Tisze hoče, da Ogrska noče biti država poleg nas, ampak nad nami.
London, 14 marca. Dopisnik Reut urada iz Kurokijevega taborišča poroča: Poraz Rusov se kaže od ure do ure večji. Mrtvih Rusov je na bojišču 25 000, tako da se ruske izgube lahko cenijo na najmanj 100.000 mož. 50.000 do 70.000 Rusov je bilo ujetih. Japonci so zaplenili veliko število municije. Japonske izgube ne presegajo izgub v dosedanjih bojih. Kuroki ni izgubil nad 5000 mož.
London, 14. marca. Rusi so pričeli zapuščati Mukden 9. t. m. Nered je prišel v njihove vrste šele, ko so jim nasproti pričeli streljati japonski topovi. Na poti prdti Tjelinu so zastavile japonske divizije pot več ruskim polkom, ki so poizkušali prodreti skozi japonski obroč. Razvil se je boj med gromenjem topov. Končno se je udalo 4000 Rusov z 10 topovi. Japonci so izgubili v tem boju le 100 mož.
Pariz, 14. marca. Journal" računa, da je ruska armada v boju pri Mukdenu izgubila 30% svoje moči, namreč 100000 mož in 300 topov.
Dunaj, 14. marca. Kuropatkin ima še 160.000 za boj sposobnih mož. V neobjavljenem poročilu se Kuropatkin pritožuje nad slabimi topovi. Upa, da se bo držal, dokler ne dobi novih moči.
Pariz, 14. marca. Došlo je poročilo, da je na vzhodnoazijsko bojišče došlo 80 tisoč novih ruskih vojakov s 380 topovi. Ako je to res, bi s temi novodošlimi četami Kuropatkin nadomestil svoje izgube pri Mukdenu.
Skupna 4% konv. renta, maj-Skupna 4% konv. renta, jan. Skupna 4 2% pap. renta, feb,-Skupna 4-2% sreb. renta, april Avstrijska zlata renta . , . . . Avstrijska kronska renta 4% . . Avstrijska in vest. rento 3'/,% . .
Ogrska zlata renta 4%.....
Ogrska kronska renta 4% . . . Ogrska in vest. renta 3 V/o . . , Delnice avstro-ogrske banke . .
Kreditne delnice.......
London vista........
Nemški drž, bankovci za 100 mark
20 mark . . . . ......
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
Cekini..........
100 40 100-35 100-95 100-95 120-05 10055 93-25 118-95 98-65 90-05 16 45 680 75 23976 117-177» 23-46 19-06 95-40 1131
Aleteorolojlčno poroCilo.
Višina n. morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
a m Q	Čas opazovanja	Stanje barometra T mm	Temperatura po Celziju	Vetrorl	Neb*	g5a ■33* ft.
13	9. zveč.	733-6	+5-8	p. m. szah.	dež	
14	7. zjutr.	733-8	+2-2	brezvetr.	megla	97
	2. pop.	7311	+10-6	sr. jzah.	del. jasno	
Srednja včersOšnja temp. +7-2», norm. +3 i«.
Tržna poročila
od dne 13. marca 1905. Budimpešta. Pšenica za april 19 62 do 19-64; rž za april 15-62 do 15 68; oves za april 14-58 do 14 60; koruza za mstf 15 50 do 15-52.
Pšenica; ponudbe in povpraševanje srednje, mrtvo. Prodaja 10.000 met stotov, za 5 stotink nižje. — Koruza za 5 do 10 stotink višje. Rž mirno. Oves redno. — Vreme: lepo.
Izučen gozdar
vešč sadje- in vinoreje išče službe,
katera se lahko takoj nastopi.
Ponudbe sprejema upravništvo »Slovenca« pod Št. 80.	494 2—1
v
Sestero velikonočnih pesmi
za tneiane glasove.
Uglasbil Ivan Ocvirk. Cena partituri in 4 glasovom 1 K 50 vin., posamezni glasovi po 10 vin. — Založil skladatelj pri Sv. Juriju ob južni želežnicl. 492 3-1
Išče se:
Z trsovska pomočnika
železniške in špecerijske stroke, prosta vojaščine, 453 3-3
o o 2 učenca o o
m
1 starejšo blasajničarho.
Ponudbe pod »Trgovina" Ljubljana poštno ležeče.
Istem kuharico
nad 30 let staro, spretno v hišno-gospodarskih delih, ki bi imela veselje z vrtom. Plača po dogovoru. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo.	435 3-2
Kovaškega pomočnika
sprejme takoj Josip Smrdelj, kovaški mojster v Knežaku.
486 2-2
474 3" Službe Išče	"
dobro izurjen in oženjen
cerkovnik.
Nastopi lahko sredi meseoa maja. -Več povč upravništvo „Slovenca\
Večja, dobro vpeljana
prodajaln*
s Špecerijskim blagom in žeieznino
na glavnem trgu v Rudolfovem
mr se proda, n
Pojasnila pri lastniku A. PAUSER v Rudolfovem.	467 3-1
2 pomočnika
za veliko delo sprejme takoj proti dobri plači Anton Čebulj, krojač in posestnik na Jesenicah, Gorenj. 487 2-2
poziv
osebam, ki me po krivem blatijo pred mojimi predstojniki, pa meni niso znane.
^ Kot župnik sem fselej vestno in po možnosti natančno izvrševal svoje dolžnosti, ne iskaje vašega dopadenja. In to ravno vam ni po volji.
Ne delajte mi za hrbtom, to ni moško! Poživljam vas v c. kr. okr. sodnijo, da mi t moji prisotnosti in z resnicoljubnimi pričami dokažete, kaj sem komu storil hudega in krivičnega.
V Hinjah, 8. marca 1905
Fran Zbašnik,
498 1—1	župnik.
c. Vr. tvai^oroitv\V
rojena ^ASVJ®?
povoietva
Sjri\a\jatia, "Uj. marca 1905.

VABILO
na
dne
. redni občni zbor
.Delniške stavbinske družbe „Union" v Ljubljani"
30. marca 1905 ob 3. uri popoldne v dvovani ,,Union" — Frančiškanska ulica.
ftfid
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočnemu dopadlo k sebi poklicati našo iskreno ljubljeno, nepozabno soprogo, oziroma mater, staro mater ia taščo, gospo
Ano Kavčič roj. Malic
nadučiteljevo soprogo,
ki je po dolgi mučni bolezni, danes ob
4.	uri popoldne, previdena s svetotajstvi za umirajoče, v 64. letu svoje starosti mirno zaspala v Gospodu.
Truplo drage pokojnice se bode preneslo v torek, dnč 14. t. mes. ob
5.	uri popoldne iz hiše žalosti pri D. M. v Polju št. 28 na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi pri D. M. v Po^ju.
Drago pokojnico priporočamo v blag spomin.
D. M. v Polju, 12. marca 1905.
Žalujoči ostali.
Dnevni red:	497
1.	Poročilo upravnega sveta.
2.	Poročilo o računskem zaključku za leto 1904.
3.	Poročilo nadzornega sveta.
4.	Zvišanje delniške glavnice za 600.000 kron z izdajo 1200 delnic III. emisije i 500 kron. 5 Volitev enega člana v upravni svet za dobo enega leta.
6.	Volitev 5 članov;nadzornega sveta za dobo enega leta.
7.	Predlogi delničarjev, koje mora predlagatelj vsaj 8 dni pred občnim zborom prijaviti
upravnemu svetu, ako hoče da pridejo na tem občnem zboru v razpravo.
8.	Izprememba pravil § 3. dr. pravil, da se razglasi družbe razglasč v uradnem v Ljub-
ljani izhajajočem listu in še enem ljubljanskem dnevniku. § 4 Osnovna glavnica se zviša od 300000 na 600000 kron v smislu sklepa občnega zbora dne 29. jan. 1904. Delničarji, ki hočejo izvrševati svojo glasovalno pravico, morajo 5 dni pred občnim zborom položiti svoje delnice v pisarni „Zadružne zveze" v roke blagajnika družbe „Union* gospoda I Jegliča od 9.-11. ure dopoldne § 10. zadr. pravil.
Letni računi so na upogled v smislu določil § 27. dr. pravil v stavbinski pisarni, hotel „Union" Frančiškanska ulica.
V Ljubljani, dne 14. marca 1905.
Upravni svet.
Slamniki in klobuki
se sprejmejo v snaženje in
moderniziranje. Resljeva cesta 22, I. nadstropje.
__493 7-1_C. Bril I i.
IadaJateU in odgovorni urednik: Dr. l|aaoi| Žitalk.
§00 Lovvi. jop-ice^j po
pcdic&eniA,, zadnja moda s šizoAimi zofiavi &oib Acn&uz&nce. 1000 BešUifi cSfa.fi, Ivpeinifi pc 5 g (d, 2000 ctzcšfiifi ftesbumev cd 1 višji.
Suninc avvtjteške ofefe&e, -poretšnikv in vnodwi tefotmiiU te. doti cdvvvo U o
».Čl-n^Ce^ftem aftfadiSou o&feH".
o)lajt>ežja -itfeeta. ofcfet ta (jobpodc in dečfie tet Jpottvufv »ufUnj u -wajfmej»v iatrtJit-oi, tafcot tndi modema lonfe&cija ta davne po čuiooi-to *vU(Ufv tovavniSiih »tuafv.
<9. Š&evnatovii, £ju6fyana, dUestni tty 5.
475 3—3
PRILOgR 5L0VENCFT dne /r. marca igo s sr.tc
✓ V
POLOŽAJ NA BOJIŠČU.
cZeleZ77ZC0C
Znamenja ; — Jlusi, CD Japonci, = glavne ceste v
............. C<?5?<? jootcc 7 o Vasi,	4cm. UfUfP,
Kette,