Stališča in odn1.evi 
VIRI 
BURGAR, F 1 1<1 i7.EUČKI , M. 1994. Kako naj vam r rodamo 
modrino n~ba.- F. Ljubljana, Burgar. 131 s. 
ELMORE, W. 1 BESCHTA, R L 1987. Riparian Areas: Pe~­
ceptions in managemenL- RepriJ1ted from Rangelands, Vol. 
9. No. 6, December. s. 260-265. 
Zakaj ne padajo več na gozdarje? 
V igri spoznavanja, dvorjenja ali rivalstva, ko sem 
želel orositi oko nežnejšega spola ali načeti mačistično 
moško dušo, sem vedno izdahnil naslednje besede: 
"Gozdar sem". Saj veste dragi bralci, nežni in čutn i 
stno kot metuljčki cekinčki, a kadar in koder zamah-
nemo, sedem dolgih let nog3 popisovalca ne s!opi. Prav 
tako poznate tisti občutek, ko (cehovsko) objeti ob 
praznem štefanu grgramo presunljivo žalostinko rer 
mamke v rutah v1jejo roke in hvalijo klene go7.datje, a 
gozd, gozd raste pred očmi začuden ih, a ponosnih oča­
kov. Da, da, na pragu novega tisočletJa smo še vedno 
tisti pravi- primarni mošk.i. 
Vem, sedaj ste že nestrpni in napetost v sivem tkivu 
tam za vašimi očmi močno narašča. jaz pa sem še vedno 
pri uvodu. Pa vendar grem še en krog okoli žetj~vice 
in šele nato do vročega kostanja. 
Toplo je gozdarju pri duši, ko pomish na svoj lju-
bljeni poklic. kakor prvošol!!c se počuti, ki ga oče v~mo 
za roko popelje čez cesto! Čuti skrh, čuti odgovornost 
in toplino. Toda bralci, bodimo objektivni in si veliki 
ljubezni do gozdarskega poklica navkljub ali pa prav 
zato zastavimo vprašanje o njegovi kvaliteti~ Tu, dragi 
bralc1, pa nas čaka sovražnik. tu! Le cutite zaplet? 
Notranji sovrag j e med nami, natančneje, v nas 
samih j e. Bolj ko opazujem gozda rje vseh možnih ge-
nerac\j, vidim (zame) vedno boleča introvenliranost 
gozdarjev in gozdarske stroke. Freud bi nas 
okarakteriziral kot populacijo, ki ni nikoli prišla v 
ana! no fazo razvoja, temveč je ostala v (varni?) oral ni 
fazi. Vse deluje v smislu časovne zanke znanstvene 
Popravki: 
SEDELL. J R.. l SW-\NSON, F. J. l98R Ecologtcal Char~ l 
istics ofStreams m Old-Growth Forem of the Pacuic N~ ~~­
west.- lUFRO Corvallis, Oregon. s. 9- 16. n 1" 
Boštjan Pihler 
fantastikc Stan islava Lema, kjer '·prepričan i 
prepričujejo prepričane, da je t reba prepričati 
prepričane G prepričan cm". 
Še ena surovo nesramna slika se mi je prikradla v 
zatilje: gruča gozdarJeV ob vrčku hladnega (ali pa na 
veieumnem posvetu} ugo(avlja, kako edinstveni, 11c. 
nadomestljivi, polni znanja in zaslug so, n zunaj pred 
vrati množica ljudi čaka na gozd<ltjeva uejanJa. Da, 
ohranili smo način dela. ki se je odlično ohnesel vse 
do zamenjave političnega sistema, sedaj pa ... Bridka 
je moja bolečina in glohoka je rana. "Zakaj, zakaj?" 
odmeva v m~jem srcu. Mar ne služimo vsi istemu ce-
sarju za isti namen? Sapient1 sat (razumnemu bodi 
dovolj) ~ 
ln povejte mi, dragi bralci, kako naj sedaj nah ranim 
svoj ego, ko Je padel mdi prvinski moški? Ko je gozdar 
all državni hirokrat all delovodja, morda celo pospe-
šcvaiecl Nič več celovitosti gozdarske hiti, nič več vse 
v enem, nič več interdisciplinarnosti, ... nič več orošc-
nih oči in pritajen ih stokov mladenk' Zato, dragi bralci, 
J'accuse (obtožujem)! 
Lep (rajnosten, sonaraven ter, po novem. obvezno 
hiološko pester pozdrav! 
Robert Krajnc 
P.S . Iskreno opraviči lo dolguJem bralkam. saj jih 
nisem spodbujal k branju ter sem se pri pisanju celo 
zatekel k surovemu moškemu šovinizmu. Če mi 
oprostite. hom naslednje pismo v celoti posvetil sam<> 
vam, drage bralke! 
Pri objavi prispevka: "ŠINKO, M .. 1998. lntrinsicna vrednost ln vrednotenje gozda'·, Je nepravilno prevedena beseda imrinsična 
v 01aslovih poglavij kol "intrinslic'". Prnvilno se prevod glasi ·'inlrinsic". ,.\vlorju se za ObJavljeno napako iskreno opravičujemo. 
Uredništvo 
302