254. številka. Trst, v sredo 7. novembra 1900. Tečaj XXV „Edlnoat „ rt si* enkrat na dan. razun nedelj in i rajnikov. ob 6. uri zvečer. Karočntsia znaša: Za celo leto........24 kron za pol leta.........12 ca četrt leta........ 6 „ t.2. en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava ne _ Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne številke po stotink (3 nvč.); izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon St*. 87«. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je. moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Zt» \ eč~ s ratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oeiasi itd. se računajo po pogode Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani donisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprarništTO. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Uredništvo i rt tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. Upravuištvo. in sprejemanje Inseratov v ulici Mol in piccoio šiv. U, II. nadstr. '.-*. aiolj in odgovorni urednik Fran Godni k. L.astnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna kcnsorcija lista „KJinost" v Trst Politično društvo „Edinost" priredi v nedeljo, dne 11. novembra 1900 ob 4. uri popoludne javna shoda v Bazovici t prostortli gostilne Urtandiča „Pri lipi" in v Trefočah (prostor se prijavi pozneje), s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. Pogovor o volitvah. 3. Eventualnosti. Na obilno udeležbo ulju d no vabi ODBOR. govoru veliko napako. Naslovil je svoje tožbe in obtožbe, četudi ne čisto naravnost, vendar jasuo dovolj, na adreso češke obstruk-c i j e, kakor da mu zgodovina te obstrukcije ne bi bila znana. In posledice so se pokazale takoj : «Neue Freie Presse* hvali Korberja, da je storil zopet korak naprej k «spozna-nju», k spoznanju namreč, da združena nemška levica je jedina u stavo vera a in dela-željna stranka, morda pomnožena s praktičnimi Poljaki... Dunajski « vodilni* list je menda popolnoma pozabil na čase, ko je dirigiral brutalno nemško obstrukcijo in ko mu ni bilo prav nič do tega, če se razbijejo parlament, ustava in država, samo da se ka- cdržavnikis , kakor deiaželjni ustavoverni politiki. Jako hitro se pokaže, kakšno je to nemško «državništvo». Pod krinko ljubezni do države in želje do dela vabijo vlado v svoj tabor ter se jej ponujajo kakor jedini rešitelji iz sedanjega žalostnega stanja. Pod to krinko se hočejo dokopati do brezpogojne hegemonije ; ali v tistem tre- k a snuje radi tega, ker v svečeništvu dalmatinskem ne bi bilo svečenikov, vrednih stati dalmatinski cerkvi na čelu. Je takih duhovnikov, ali zdi se, na žalost, d a ravno vrednih nočejo! V ta vprašanje se ntika toliko nepoklicanih čini-teljev, kateiim ni do tega, da nadbiskup bodi zbok svojih duhovskih čednosti vreden nadbiskupske časti, ampak jim je samo do tega. notku, ko spoznajo, da te hegemonije ne mo- Ida služi njihovim s t r a n k a r s k i rn in rejo več doseči, vržejo od sebe to hinavsko krinko ter pozabijo na «potrebo parlamentarnega delovanja* in na vnaprej za koncertno dvorano. Če med ostalim škofe, kakoršnja sta Uccellini in političnega druStva »Edinost« dne 4. novembra Žavab, n. pr. v Angliji ali Franciji, kjer kdo, mi Slovenci smo dali državi Marčelic, odlična v vsakem pogledu. Bivši 1900. na Prošeku, tvori državo en sam narod. Tam ni nacijo- v sel ej, kar je države, ne da b; se ravnatelj splitske gimnazije, msg. Bulić, je (Z vrše tek), nalnih strank, medtem koje pri nas skoro d al o nam, kar je naše. Žrtvovali duhovnik, ki bi bil v diko vsaki škofijski G. dr. Sla vi k je izjavil, da hoče le-vsaka parlamentarna stranka zastopnica po- srno se skoro do osmešenja, ker smo se žrtvo- stolici. Med profesorji teleogije v Zadru in peruu, vsestranski popolnemu govoru podpred-sebnega naroda in se vlada, - vsaj oficijelno, va^> ne ^i naš narod imel kaj od tega, med členi dalm. kapiteljev je izvrstnih duhovni- sednika pol. društva »Edinost« dodati le še ne smč vezati na nobeno stranko. V vsem ue ^a se našo požrtvovalnost vsaj prizna- kov toliko zbok svoje pobožnosti, kolikor zbok nekoliko svojih misli. Januvarja meseca prigovoru miuisterskega predsednika ni bilo to- vala. Kakor niso Slovenci nikoli ovirali red- svojega značaja in znanja. V dominikanskih hodnjega leta se pokaže, da-li tukaj še živi ti-rej nič novega in senzacij o oal nega; vsi smo Iie&a delovanja v parlamentu, tako ga tudi samostanih je redovnikov, obdarjenih z vsemi sti junaški narod, ki se je boril že toliko vedeli že oddavna, da država gospodarsko zc*aj najbrž ne bodo ovirali, in to že iz ozi- svojstvi, zahtevanimi od škofa. Ako so torej stoletij z mogočnim kulturnim sosedom, da se propada in vsi želimo, kar želi vlada, da bi rov aa naš gospodarski položaj. Nam ta želja poklicani faktorji vendar v zadregi, ni to radi mu je čudil ves svet. Pokaže se, ali žive v parlament plodonosno delal in da se zavoženi P° -»rednem delovanju® ni fraza, ali fraza je nedostatka osebja, ampak radi — obilnosti teh krajih še Slovenci, ali jih jc morda že državni voz sprav: na gladko pot. tistim Nemcem, ki so svoj čas zavedli državo osebja. No, to nepriliko je, hvala Bogu, |jako preplavila tista stara kultura, katero jc ne-Toda dr. Korber je napravil v svojem v to zagato in ki se žerirajo danes kakor j lahko premagati. Imenovanje se torej ne za- davno tako lepo proslavil poslanec c. kr. - .......... .....-■■■ --------- ---- - - ■ -- . ... ---------■ -- — ----- - P O D l r S T e K 5 ? Mazepa". bil torej kralj, mladenič kakih dvajset let, kam ! Tvojega strežaja so našli moji konje- i Kralj ga je pogledal prebodljivo, je-li pred katerim so se tresli narodi. niki mrtvega, ko sem jih poslal iskat tebe. ima izdajalca pred sabo ali ne. Dobro bi mu Že so dospeli naši znanci do glavne Vsi smo te smatrali za vse drugo, le za ži-j straže. Vprašali so jih, kaj da namerjajo, a 1 vega ne.« Kozaki so med tem obvezali ranjence, ; častnik je odgovoril korporalu: »Povedi nas I »To bi se bilo tudi zgodilo, veličanstvo, najprvo svoje, potem še turške. Kozakov je i h kralju,« Zdaj še le je korporal pogledal če ne bi me bil rešil ta-le hrabri junak!« Rekši bilo ranjenih kakih pet, a Še ti ne nevarno;, bolj natančno govornika, ki seje skrival za ! to, je pokazal častnik Mazepo. »Da, da, mrtvega niso imeli nobenega. Turkov je ostalo j Mazepo. Pozdravil ga je po vojaško, obrnil j zdavna bi bil že tam doli v daljni Turčiji v došla množica krepkih junakov, kozakov ; zraven tega bi imel krajšo, to se pravi manje težavno pot do srca Rusije, do Moskve. Zmajal je z ramami in mu odgovoril: bi bilo slabo, če bi se smel zanesti na kozake. Vi drugi bi tudi dobili kraljevsko pla- na bojišču 12 mrtvih in trije ranjenci. V tem je napočil dan in kozaki so zasedli zopet konje vzemši ranjence s seboj. Mrtve so pokopali. Na čelu je jahal hetmau s častnikom. Ta mu je razodel, da je sorodnik kralja švedskega. To se mu je videlo tudi na obleki. Jednako so morali soditi o njem tudi Turki. Pričakovali so gotovo zanj bogato odkupnino. V svesti si. da ga Kari XII. vsprejme prijazno, ker mu je rešil sorodnika iz turških rok, obetal si je Mazepa dober vspeh. Se jedno noč so prebili na planem, p redno so dospeli do švedskega tabora. Drugi dan po dogodku s Turki bližala se je četa kozakov taboru Švedov. Ti so si napravili celo belo mesto ob Dnjestru. Na sredi je bil šotor kralja. Zastava švedska je plapolala visoko nad šotorom. Tu notri je se in korakal do kraljevega tabora. Tu je i robstvu! Junak je Mazepa, hetman ko- čilo, kos dežele, — še več. Dobili bi priju- zakov.« teljstvo švedskega kralja. A, kakor rečeno, pustil prišlece, povedal došlemu komorniku, da naši znanci želč govoriti s kraljem, sam pozdravil po vojaško in odšel na svoje mesto, na stražo. »Mojo zahvalo, junaški hetman«, je Kari jaz se ne morem zanesti na jedno besedo:« nagovoril Mazepo in mu stisnil roko. Z očmi ga je preletel od glave do pete. Videti je Ostali kozaki so (»stali zunaj šotora, le j bilo, da mu mladi kozak ugaja. Mazepa in častnik sta odišla v notranje. Šotor ni bil bog si ga vedi kako bogato odi-čen. Na stenah je viselo bojno kopje, nekaj mečev in pištol, a na tleh je bilo pogrnjenih le par pogrinjal. Mala miza in nekaj stolov iz surovega lesa je popolnjevalo pohištvo. Kari XII. je bil znan kakor skromen mož ; užival je isto jed, kakor njegovi vojaki in spal žnjimi včasih na golih tleh. Komaj je Kari XII. zapazil častnika, že mu je skočil nasproti in mu stisnil prisrčno roko: »Orgenstrom ! Že smo mislili, da so te napadli tolovaji in te odveli Bog ve »Veličanstvo«, je začel Mazepa, ne zmenč sc za pohvalo, »govoriti mi je s teboj o važni stvari.« »Kar tukaj začni, moj stričnik tu-le, ki si ga rešil, je moja zaupna oseba in ob enem moj prvi svetovalec.« Kralj mu je pomagal iz zadrege in Mazepa je začel : »Čuj, veličanstvo, kozaki v daljni Ukrajini ti hočejo pomagati proti mogočnemu carju, če jim priznaš po zmagi popolno neodvisnost in jim daš v vojno odškodnino kos dežele po vrhu.« Kakor užaljen je odgovoril Mazepa : »Kralj, ne misli, da ima kozak preklan jezik, kakor kača. Meni so prisegli kozaki zvestobo, poslali so me sami sem, da se dogovorim s teboj.« »In če se premislijo, ko .pridejo Švedi na njih ozemlje ?« »Tega se ni bati. Kozak ljubi slobodo nad vse. Sel bi jo iskat v globočino neizmernega morja, ali v plapoleči ogenj. Toliko rajši se oklene sedaj Šveda, ko vč, da mil gre za konečno rešitev iz suženjskih spon«, branil se je kozak navdušeno. (Pride še.) uradnikov, dr. Guido d' Angeli. Sedaj se Vam bodo zopet ponujali italijanski kandidati, a že način, kako se bodo ponujali, vam da v usta odgovor, ki ga zaslužijo. Ne bodo se vam ponujali javno, ne pridejo sami med vas, ampak pošiljali bodo med vas v crni noči svoje agitatorje, ljudi, ki niso vredni, da bi jih pes povohal. Slabo mora biti blago, katero ponujajo tako malo vred ni senzali. In kako se vam bodo ponujali ti ljudje ? Ali bodo vas skušali prepričati, da zahtevata vaša čast in vaša korist, da volite italijanskega kandidata ? Ne, ne bodo postopali kakor postopamo mi o takih prilikah, ampak strašili vas bodo, češ, če ne volite Italijana, izgubite službo. TržaČani ne bodo hoteli več kupovati od vas mleka itd. Ali pa vam bodo dajali kako krono — prej ste dobivali vsaj goldinarje —, dasi kupite vina. Na tak način bodo vas prepričavali, kako lepo delo izvršite, ako volite italijanskega kandidata. Jaz pa sem prepričan, tla se vi ne boste dali slepiti na tak način, ampak da agitatorjem daste, kar zaslužijo — brco. Torej iz načina že, kako se vam ponujajo ti ljudje, se vidi, da nimajo poštenih namenov. Kdor itna dober namen, se ne boji solnca, prihaja očito, po dnevu pravit, kaj misli, kaj hoče. Vaši »dobri prijatelji« pa ne delajo tako. Sedaj ste jim zopet dobri prijatelji, drugače ste jim »šeavi«. Ni davno tega, kar je v mestnem svetu rekel mladi svetnik v^anolla — morda je zato tako neroden, ker je tako mlad —, da tukaj v Trstu ni trža-čanov, če niso Italijani. Toi'ej vaši dobri prijatelji vas niti ne pripoznavajo za ljudi. Da so v Trstu in okolici Slovenci, to ti gospodje dobro vedo, a oni mislijo, da so to ljudje nižje vrste, ki nimajo z gospodo ničesar opraviti. In kakšne poslance vam ponujajo ti ljudje? Poglejmo si malo može, ki so vam jih usiljevali in usilili o zadnjih volitvah. Za III. kolegij ste dobiii Mauronerja. Ta mož je velik po telesu; kakšen je po svojem duhu, tega ne vemo. V državnem zboru so si poslanci stavili večkrat uganko, kakšen glas ima ta mož: ali je tenor, ali bariton ali bas ? Uganke niso mogli rešiti, kajti veliki Mauro- j ner se v državnem zboru ni oglasil. Kako je deloval zastopnik pete kurije za delavce in kako je bilo »delovanje« uradniškega poslanca dr.a d' Angeli, [tega ne treba da bi Vam razkladal. Za take ljudi mešetarijo torej vsi tajni agitatorji, katere bodo sedaj zopet pošiljali po noči med vas. A če ti ljudje niso za nič, to bi še ne bilo t ko slabo; hudobija še to ni. A ti Italijani, ki vas priznavajo še le v volilni borbi za ljudi, prihajajo med vas, ne da si izvojujejo poslance, ki bi hoteli resno delovati. O ne, ti ljudje so rnenenja. tla z dunajskim parlamentom nimajo ničesar opraviti ; to so le žrtve, ki se ponižajo, da grejo na Dunaj. No, lahko rečemo, da so taki posiauci , vredni svoj h volilcev. Predgovornik vam je omenil brzojavke tržaških državnih poslancev, ko je umrl italijanski kralj. Povedal vam je, da je bila ta brzojavka zaplenjena; le tega vam ni povedal, zakaj so jo zaplenili. V tisti brzojavki je bila neka prav nedolžna bese- ! ■dica; rekli so: »il nos tro re!« Torej vi j naj bi volili poslanca, ki ima s v o j ega kralja v Rimu ?! Mislim, da Slovenci še nismo tako daleč, da bi želeli, da pridemo pod Italijo, pod deželo polente. (Glas: in če-J bule tudi!) Pa kaj nam morajo koristiti ti italijan- i ski poslanci na Dunaju? Ce vas tukaj doma j motijo, češ, v mestnem svetu so le Italijani j gospodarji, ima ta stvar še nekaj na sebi. Na Dunaju je vse drugače. Če bi tudi hoteli, vam tam ne morejo ničesar pomagati. Italijanski narod je v Avstriji najmanjši. Samo 19 poslancevj pošilja na Dunaj. Naši slovenski poslanci pa so bili v klubu, ki šteje 35 članov ; to je nekoliko več. In naši so bili vedno v veČini, dočim so bili Italijani pravi šviga-švaga; ponujali so se tu in tam, a nihče jih ni maral. Od takih poslancev nimate ničesar pričakovati, zlasti ne v državi, ki je slo van ska po svoji pretežni večini, dočim so Italijani le neznaten oddelek te države. V peti kuriji bomo razven italijanskega kandidata imeli še socijalnega demokrata. Ce bi bila ta stranka xares prava socijalno - demokratična, bi jej mi lahko prepustili mandat 5. kurije. Ce se tudi ne moremo docela strinjati s programom te stranke, vendar moramo priznati, da ima isti lepih točk, katere lakko podpišemo tudi mi. Gotovo je, da je nižji sloj, delavstvo, jako važen činitelj, glavni steber vsake in tudi naše države. In baš temu sloju se pri nas najslabše godi. Prepričani smo, da se to mora spremeniti. Delavci imajo torej popolnoma prav, da se zavedajo svoje moči, da spoznavajo, kako je vse odvisno od njihovega dela. Načela socijalnih demokratov, ki hočejo temu zapostavljenemu sloju zbolj-šati življenske pogoje, ki mu hočejo pomagati do pravic, bi torej bila prav lepa. Vkljub temu pa mi ne moremo simpatizirati s tuk. socijalnimi demokrati. Po mojem mnenju je vodstvo stranke v slabih rokah. Tako se vodi to stranko, kakor da bi se hotelo lepo idejo uničiti po vsej sili. Socijalni demokrati za-sramujejo vedno le vero te»- psujejo »farje«, a na drugi strani so bili vedno proti onim naij)d-nostim, ki so šibkeje, vedno na strani močnejših. To smo videli, ko so v dunajskem parlamentu Nemci tirali obstrukcijo proti Mladočehom. Socijalni demokrati so bili takrat ua strani nemških liberalcev, šli so čez drn in strn s kapitalisti, z izsesevalci narodov, s svojimi lascnimi, najhujšimi sovražniki. Isto smo videli v Trstu o priliki slovenskih pro-povedi pri sv. Antonu. Takrat so socijalni demokratje na strani najbolj nacionalistične stranke — italijanske demonstrirali proti našim pravicam v cerkvi. Iz tega vidimo, da ti ljudje niso pravi socijalni demokratje, del sam bi se ne mogel ustavljati nasprotnikom. Namen je jasen; ne samo ta, da dobijo okolico gospodarski v svoje roke, ampak, dajo tudi narodno uničijo. Ker vidijo, da proti skupni zložni okolici ne morejo ničesar doseči, zato jo hočejo deliti na dva kosa. Ni torej le dolžnost poslancev, ampak vsega prebivalstva, da se z vso močjo upre tej nameri. Najlepši protest proti isti bi bil ta, kandidatni govor. Rekel je, da je situvaeija jako resna in neugodna za Cehe. On bi želel, da bi se prejšnja večina vzpostavila. On je nasprotnik %*saki politiki po stanovih, ker taka politika vodi do raze«.pijenja. Vsi zastopniki naroda morajo biti v jedne m k 1 u b u in se m o vaj o k a-zati j edine nasproti vladi. Isto-tako je on menenja, da ni smeti poslancem da se okolica mnogoštevilno udeleži prihod- že v naprej določati taktičnega postopanja. njih volitev in glasuje za našega kandidata. Ako protestiramo tako že v naprej, bodo naši poslanci tudi na Dunaju imeli lažje stališče. Sklicevali se bodo lahko na to, da ima vsa okolica enake težnje, skupne koristi. Vsi naj torej in jednoglasno oddajo svoje glasove našemu kandidatu, a naj svoje prepri čanje in navdušenje širijo tudi med one, ki ne priha- Štajersk a. Naši štajerski Slovenci imajo to pot jako živahno volilno gibanje. Vzrok je kandidatura za V. kurijo. Za ta mandat se potezata dva moža : bivši državni poslanec Žičkar in tiskar v Celju, gosp. Dra-gotin Hribar. Iz nasprotujočih si vesti po listih je težko soditi, katerih teh dveh ima boljše šanse. V zadnji * Domovini* objavlja jajo na naše- shode, naj jih prepričajo, če g. Hribar izjavo, da sprejme kandidaturo, ako mogoče, z ljubeznijo, da bi bili, če bi proti J se večina volilcev izreče zanj. Geslo da mu nam glasovali, slabši od Judeža! Go-J bo: Vse za vero, dom, cesarja! a glavna vornik je izrekel nado, da bomo po volitvah j točka da mu bo gospodarsko vprašanje, klicali : zmaga je naša, ali pa vsaj : Čast Dopolnilni deželno-zborski volitvi naša, čast našega n a r o d a je rešena! na Goriškem. Dne 7. dccembra se bo vr-(Burno pritrjevanje.) j šila dopolnilna deželno-zborska volitev za G. Ve ko s lav G ori u p je pozival mestno skupino Korrain-Gradiška na mesto navzoče, sklicevaje se na žalostni vzgled izza pokojnega barona I^oeatellija. Istega dne iz- ampak da so na popolnoma napačnem tiru. zadnjih volitev, naj se v volilni borbi voli trgovinska in obrtna zbornica jednega Ravno njih kandidat, slovenski renegat Uče- j ved no držijo zakonitih mej, da n e | deželnega poslanca na mesto odstopivšega posl. Mighettija. Vrvenje v Tirolu. Tako živo ni bilo menda na "i irolskem še nikdar, kakor je ob sedanjih volitvah. Bilo je sicer bojev, ali isti kar, je vedno kazal, kako nasproten je Slo- pridejo v navskrižje z zakonom! vencem in ravnopravnosti narodov. In zato se j Pa bodi izid ugoden ali neugoden, večino ne moremo ogrevati za to stranko. Na vsaki ohranimo ravnodušnost! način pa imamo, če bi prišlo do ožje volitve G. dr. G r e g o r i n se je zborovaleem volitve med Italijanom in soc. demokratom,! prisrčno zahvalil ter zaključil shod izrekši niso vlekli na-se tolike pozornosti kakor se-še vedno Čas, izbirati manjše zlo med dvema j nado, da pojdejo vsi složno v boj, v katerem j danji. Prejšnji so bili stari, poznani, tradici- Zivela eijonalni boji. Staro načelo se je borilo proti načelu, stara strankarska tvorba proti stari Gromoviti »živio«-klici so odmevali daleč i tvorbi. Tu liberalci, tu konservativci, tu v noč. V gostoljubni hiši g. Lukše (smo se' Trentinci se svojimi znanimi aspiracijami, še dolgo razgovarjali v prijateljskem krogu, Sedaj je postalo drugače. Načelo nima drugo, nego da se potegujemo za narodnega a oddelek pevskega društva > Haj dri h« nas veg take združljive moči, da bi držalo razne ljudi skupaj. Osebna ambicija je začela de- 43T V/VI U V/ VUi u WI W J^ —— — . — — — — — j — - —» j ' —J - - -J ----------— J T zlema. O tej priliki pa moramo pokazati, da si okolica osvetli svoje narodno lice. da smo mi tisti, ki smo dotičniku pomagali jedina tržaška okolica ! do zmage in da so bode tisti, komur smo pomogli do zmage, moral ozirati na nas. Po vsem tem nam torej ne preostaje kandidata, za moža, ki je kri od naše krvi, je presenetil s krasnim petjem. G. tir. G r e- meso od našega mesa. Dokazati hočemo daše gor in se je zahvalil pevcem naglašujč, kako vedno ljubimo svojo domovino, svoj jezik, lepo so napredovali, ko so se pomladili z svoj narod; če tudi je ubog in teptan, daga mladimi močmi ter je napil »Hajdrihu« in zaradi tega ne zapustimo; če tudi je zapostavljen od vseh strani, da ga zaradi tega še bolj ljubimo. Kaj bi rekli o sinu, ki bi za-pustil svoje s t a r i š e, ker so revni ? : Ravno če vidi, da so v bedi, jih bo še bolj ljubil, jim še zvestejše stal na strani. Ravno tako moramo mi pokazati, da zares ljubimo njegovemu predsedniku, gosp. Goriupii. Politični pregled. V TRSTU, dne 7. nove mbra 1900. Volilno gibanje. Trst. «Piccolovo» lati nevarno konkurenco načelu. Strankarske tvorbe ne kažejo več nekdnnjega trdnega sklada, disciplina je odjenjala. Tako vidimo, Vekoslavu da se ljudje različnih načel nekako zbližu-!jejo med seboj, a »poznavalci istega načela se — koljejo med seboj tako ostro, kakor bi človek nikdar ne pričakoval v častitljivi, mirni, verni in konservativni deželi tirolski. Svet se spreminja in politično življenje žnjim. Na mesto starih običajev stopajo novi : da-li sanje. narod svoj, da gremo zanj v boj vkljub vsem . ~ ~7J~ ~ . . . so pa novi boljši od starih, to je drugo vpra- & J . ; vznemirjenje nadaljuje. Danes je vznemirjen 1 J zaprekam od strani vlade in naših ljubih pri-' _ . , . -- 1 . . ' radi naših shodov in ker se mu zdi, da kmetje jateljev. Pokazati hočemo, da se živi v nas tista stara korenina okoličanska, ki se je toliko časa junaški vzdrževala v boju proti mo- i ......."'J , J . . .tj | scane* — kakor da bi gočnemu narodnemu sovražniku. Klici: (Hočemo! Živijo !) in socijalisti pridno reklamirajo, dočim se mu njegovi vidijo preapatični. Pozivlje torej «tne- » mesca n» ne biti drugačnega nego cPiccolovega* mišljenja — naj se vzdramijo, naj se pripravijo na Vitez Nabergoj jc tožil, da je, žali- j trdo l)orb() y tr(,ni ^ da se ponove entuzijazmi izrekel pa je nado, da bo boljše, ko stopi na j jn triumfi pome,nbnega leta 1897! plan mlajši zarod. Toplo je priporočal, da NOj že mogoče, da zmaga zopet «libera- store vsi svojo dolžnost ter volijo soglasno j Hzem> tržaški Xa aada se inor(la .Piccolu, V »einški konservativni stranki je navstal kandidata, ki ga je postavilo pol. društvo | uregničU Ali nikdar ue pr;i>ustimo mi, da bi razP°r- Oglašati so se jeli možje z novimi »Edinost«, dr. Rvbdfa, katerega pozna od | volilai vspeh, kije le vspeh volilnih mahioa- i Mejami in jako izrazitimi — osebnim, amlu-ml Ljudje različnega načela se zbližujejo med seboj. Voditelji nemških liberalnih ve-leposestnikov so sklenili kompromis s konser- mogel 1 . , . . , , • vativei svoje narodnosti in so razbili tradici- jonalni kompromis z italijanskimi liberalci. Dne :>. t. m. pa so bili zbrani malone vsi nemški liberalni veleposetniki in so z veliko veliko večino izrekli svoj »da« in »amen« k sklenjenemu kompromisu. Ljudje istih načel se koljejo med seboj. stal ladih nog kakor celega moža, o katerem je | o« ygpeh devize j ve]jal doka_ cijami. Novi voc.itelji sil.jo na mesto starih. prepričan, da bo nas branil častno v parla- I Q'm Q «italijanstvu> Trsta, kakor sije misli T" Dil>altli — tn Zallioger — tu Sehopfer! mentu. (Klici: Živio dr. Rvbaf !) Lpiccolo«. Mi se trdno nadejamo, da bo tudi *» ™tri vmes škofje - v zadregi! Nemško G. dr. G reg ori n je govoril o volilni j v slugaju zmage «Piccolovega» liberalizma naš »aoijonalno pobarvani krščanski socijalist organizaciji ter je !poživljal, naj Proseeani nastop tak, da bo v slovesen protest proti Sehopfer je pričel energično akcijo, da str- ustanove krajni volilni odbor, ki začne pra- fahrifikaciji narodnegv značaja te pokrajine, uglavi z uplivnega mesta starokonservat.vca vočasno nabirati podatke za reklamiranje vo- Absolutno gotovo pa je, da se ne bodo ob teh Dipaulija. Ker je to akcijo uvel jako spretno »dbo siuiščal rudi krepk< lilne pravice. Gosp. Ve kos lav Gori u p je izrazil svoje veselje, da vidi danes tukaj zbrano tako lepo število svojih rojakov ter pričakuje, da se bodo vsi dobro držali tudi o volitvah. G. dr. Gregorin je izrekal nado, da pride čas, ko bo okolica volila sama svojega poslanca. Govornik ne more deliti tega upanja, ker je pred par dnevi slišal od kompetentne strani, da bodo Italijani že v p r i-hodnjem zasedanju deželnega zbora predlagali, naj se spodnja okolica priklopi mestu!! Opozarja okoličanske poslance, da, če le mogoče, preprečijo to, kajti, če bi se to zgodilo, ni mogoče, da bi kdaj še imeli svojega poslanca. Zato apelira na volilce, da sedaj vsi, kakor en mož, volijo dra. Rvbafa in da uplivajo v tem zmislu na svoje znance in tovariše. Ako bomo imeli svojega poslanca na Dunaju, bo isti delal na to, da se ta nakana Italijanov ne izvrši in da se naši okolici ne odtrže nje najlepši del ! (Živahno odobravanje.) Dr. Gregorin izjavlja, da sicer nima mandata, da bi govoril v imenu vseh tovarišev, vendar v tem slučaju lahko zatrdi, da se bodo vsi borili z vsemi silami, da se ne izvrši ta peklenska nakana. Ce bi se to zgodilo, bi ostala okolica le na papirju in zgornji i • i -.i »i: i- .... in le v svoio ffodDo spuscal rudi Krepke na- volitvah — naj bo ze izid tak ali tak — po- © t 1 navija entuzijazmi od leta 1897. Od takrat cijonalne akorde, je izgledalo, kakor da mož že do sedaj se je mnogo spremenilo. Triurni! triumfira. Krepki nastop je očevidno imponi- progressa leta 1897 so bili prenenaravni, zato tutli 8™ku barona Dipaulija, pL Zalim- . ( i * -i rn i „ - i -i i creriu. ki ie — naibrže z naiboliem namenom je dekadenca neizogibna. Takrat je bila kuimi- J^ j j nacija, a sedaj je padanje. Takrat so bili " ^čel mešetariti. Ali kako «erodn >! To- Ijudje v deliriju, danes gledajo in vidijo do- ^il jc le jedne, druge pa je puščal na stranu godke, ki so pojav gnilavi v nekdaj omni- Sklenil je s Sehopferjevo strujo ko,„prom.s, k, patentni stranki. Nekdaj oboževane osebe so Dipaulija bacnil iz pete kur.je, ta mož danes le predmetom splošnega — nespo- I>a ™J-l>i i^al ™l>eekn v kak. drugi vo- štovanja; a tudi drugim bogovom, ki se si- Hlni skupini. A komaj so Schopferjanc, po- cer krčevito drže Olimpa, je že izdatno oble- ta kompromis v javnost v dokaz svojega dela glorijola okolo glave, in marsikateremu triumfa, je pa Dipauli posegel vmes z ener- tribunu od leta 1897, kije ponosno stopal g'™« besedo: on ne pri poznava kompromisa, med hipnotizirano množico, je sedaj toga on ne dopušča, da bi se kar tako razpola- polna — defektov in krp. Sic transit gloria J?al° z njegovo osebo! Tudi večina cerkvenih mundj dostojanstvenikov izjavljajo sedaj odločno, da Istra. Občinski zastop p ulj ski in njega v bodočem parlamentu ne sme manjkati taka župan dr. Rizzi sta dobila moralno pljusko. mo« kakor Je Dipauli. Čim pa Dipauli iz- Vsled u toka hrvatske stranke je namreč c. javlja, da vsprejme le mandat V. k.irije, in kr. namestništv« naložilo, d a mora občina Sokopferjanci ostanejo pri svojem sklepu, p u 1 j s k a v n o v i č izložiti v ol i 1 n e da Sa «xirnejo iz te kurije, je boj neizogiben liste. Torej niti toli hvaljene zveze dr. v konservativnem taboru. Starokonservativni Rizzi a ga niso mogle to pot rešiti te blamaže viri Pa tr(le- da J« Dipaulju zagotovljena in mora ugrizniti v grenko jabolko. «Naša zmag;l* Sloga» pravi, da jim je to moralni udarec o teh Ali ni res* tla Je setlaJ nenavadno vr- volitvah, a da jih bo še več. venJe v lel» deželi tirolski ? ! Moravska. Prvak moravskih Cehov Bosanske železnice. Službena poro- dr. Začek je imel te dni v Prerovu svoj čila i/. Budimpešte zatrjajo, da je včerajšnje posvetovanje avstrijskih in ogrskih ministrov trajalo od 3. do 9. ure zvečer in da so bile vse točke, ki so ostale od zadnje konference in suspenso, rešene v popolnem soglasju vseh. V jutršnji seji sestavijo in potrde zapisnik. To sporočilo bi bilo seveda jako veselo, ako bi nas ne motil spomin, kako se gospodarski spori med Avstrijo in Ogrsko navadno rešujejo — v popolnem soglasju. Tako, da smo odjenjali mi. In bati se je, da tudi ob tem vprašanju ni bilo drugače. Neki dunajski list hoče vsaj vedeti, da je po zaslugi Goluobmvskega doseženo spo raz u tn ljenje tako, da se od Ogrov zahtevane črte bodo zidale takoj ; v povračilo pa soOgri dovolili v gradnjo železnice Split-Bogujno, ali — za pozneje. Torej najprej zadoščenje ogrskim interesom, potem še le avstrijskim — Bog ve kedaj ! — kar pa ne spremeni nič na določbi, da bo Avstrija nosila stroškov. Za tako doseženo soglasje bi se avstrijski narodi morali -zahvaliti s primernim — ogorčenjem. Prav iz zadnjih dni moremo zabeležiti dva jako poučna slučaja. Nedavno je svet. dr. Rvliar v mestnem svetu podarjal potrebo, da Skedenj dobi stalno nameščenega zdravnika. Gosp. Banelli je — molčal o tej potrebi, in Jše le potem, ko je videl, da so tudi nekateri gospodje iz večine priznavali to potrebo, se je oglasil s praznim izgovorom, da bi bil že on predlagal, kar je predlagal dr. Rybaf, ali vedel da je, da se je zdravstveni odsek že ugodno izjavil o stvari. Mož se je »spomnib torej svoje dolžnosti nasproti svojim okoličanskim volilcem še le potem, ko je naš slovenski zastopnik storil za prvi okraj to, kar bi bil moral storiti prvi on — Banelli! Še poučneji pa je postopanje tega «za-stopnika okolice* v razpravi o pokritju občinskega deficita. Njegova dolžnost kakor zastopnika revnega ljudstva iz okolice bi bila zahtevala, da se pridruži drugim okoličanskim zastopnikom v več nego opravičenem predp.; oseka ob 2.54 predpoludne in ob 3.41 popoln dne. Pevsko društvo »Zarja« v Koja mi priredi v nedeljo dne 11. t. m. »Martinov večer« z obširnim v poredom v gostilni kon-sumnega društva v Rojanu. — Opozarjamo slavno občinstvo, da se posebna vabila ne bodo razpošiljala. Vspored se objavi v eni prihodnjih številk. Za žensko podružnico družl»e sv. Cirila in Metoda y Trstu so darovali, ker se niso udeležili veselice v Rocolu : g.a Va-tovec 4 K, g.a Žerjan 2 K, g.a Marija Skri-njar in g.a Ivanka Kleinenčič po 1 K. — Ustopuino na predstavi v Skednju so prepla-čali sledeči č. gg. : Sancin Drejae A. 5 K, Šuman Fran 2 K, dr. Abrarn, dr. Rvbar, Ivanka po 1 K 40 st., Zivic, Ivan Sancin, Drejač, prof. Mandič po 1 K, Zafred, Krže, Strekelj po 80 st., Sancin, Vekoslava Sancin, Vanda Gregorič, »Slovenec« v »Brivcu«, ški spisani dokument se glasi v slovenskem prevodu : »Reševaje cenjeno noto od decembra 1804 št. ;>9(J se javlja službenouljudno, da je dr. Ivan Krstić jako razpaljiv kurakter in da ni na najbolj e m glasu. Tako jc bil že na Reki večkrat policijsko kaznovan in je bil iz vzrokov javnega reda izgnan z Reke in nje območja. Isti je bil radi razžaljenja na časti dvakrat obsojen v prvi instanci, in iz tukajšnjih poizvedovanj izhaja, daje isti iz dobička ž e 1 j n o s t i zmožen storiti k a /-njiva dejanja — in se istega tuuradno smatra zmožnim žaliti uradne osebe v vršenju njih službe. Istotako vlada menenje, da ICrstič v nravstvenem pogledu ni brez madeža, in dejstvo je, da živi ločen od svoje zakonite žen« in da se ne briga za svojo rodbino. Volosko, 14. febrtivarja 1805. C. kr. okrajni glavni*: F a h i a n i 1. r.« Ta mož je danes steber italijanstva, zanj Tržaške vesti. Vse one cenjene naročnike, ki niso še:»ie raztegne tudi na okolico. mm m ' A l! Ln< ia <-«»-«—w m I /s r\ ^ rt poravnali naročnine za tekoče leto. uljudno prosimo, da store čim prej svojo dolžnost, kajti troški z izdajanjem lista so zelo veliki. Ako mi vršimo svojo dolžnost v tem važnem času in s povečano vstrajnostjo, smeli bi pač pričakovati, da tudi naročniki store svojo s Dragotin Godina po 60 st., Godina, Sancin, odporu proti povišanju najemninskega kraj- ; Kariž, g.a Sotlar, Sancin, Pregič, Krže, gč. carja, zlasti pa proti temu, da se to poviša- Kunigunda Blatnik, gč. Ivančič, gč. Plesko- j se potezajo najugledneji možje italijanske c, N. N., dr. Pretner, N. N. po 40 stot. j stranke v Istri. Ali treba boljega dokaza, Ali kaj je storil on? Še slabeje nego že i N. N., N. N. po 20 stot., Anton Novel, N J kako pada ta stranka, ako je padla že nizko ožigosani »demokrat» in »zastopnik interesov j N., po 10 st. — Ustopnino na predstavi v doli na jed nega Krstića, kakor je opisna v delavcev*, svet. Bratoš! Ta je vsaj govoril j Barkovljah so pa preplačali sledeči ČČ. gg. :j in glasoval proti povišanju. BaneJli pa je kar j poslanec Vatovec 8 K 20 st., Svetko Mar-i Pa tudi, telanc 2 K 40 st., Wartbuchler, Henrik gornjih informacijah ? ! naravnost glasoval za povišanje ko bi bil glasoval proti, bi se bil še vedno Sonc, Guštin po 2 K, N. N., N. N. po 1 K hudo pregrešil proti koristim svojih voliloev, i 20 st., Kocijančič, Mihael Križnic po 1 K, povečano točnostjo. . 01 . „ Volilcem okolo sv Jakoba, ki žele se Je tudi Bratoš. Istotako kakor bi. dr. Cerne, A. Ščuka po 80 st., Skabar, H. :akega pojasnila v stvari volitev, naznanjamo, ' bil lahko (in kakor bi bil tudi moral) Bratoš ■ Skerlj po 60 st, A la se moreio iutri zvečer ob 6. uri zglasiti preprečil glasovanje, tako bL bil lahko in bi i Treven, N. N. po fi Anton Potočnik, Tonček, 60 st.. Baje, Preselj, N. da se morejo j utr tudi v šolskem poslopju naše družbe. Uradne ure v stvari reklamacij za bo ..........T , , i i doče volitve ali za kakoršnja si bodi poja- zastopa, bi bil storil, kar so storili nast možje Marica V.nšek 2 K, g. Jakob Nagode 1 od 8. do 12. ure vzdržal bi se bil glasovanja. S tem pa bil moral storiti tudi B melli ! Ako bi imel N.. N. N., Zitko po 20 st. — Ker se nista le količkaj srca za koristi okraja, katerega I mogli udeležiti predstav, sta darovala g.a snila o volitvenem činu so opolu dne in od 3. do 8. ure zvečer in sicer se je ne le udeležil glasovanja, ampak je \ prostorih »Del. podp. društva*, via Molin piccolo št. 1, I. ndstr. Za pregledovanje volilnih list v mestni šoli v ulici Nuova pa je čas od 9. ure zjutraj do 2. ure popoludne. Prepričali smo se, da so za V. kurijo izpuščeni skoraj vsi oni, ki so še le prekoračili 24. leto, kakor tudi oni, ki so v Trstu še le eno leto ali pa manj časa. celo glasoval za povišanje, s tem je pokazal, pri Rošotu v Skednju nabranih 8 K 3 sto-kako resne so bile njegove obljube za časa tinke. — Med bratoma 2 K 20 stot. in svak volitve! Prebivalci prvega okoličanskega okraja vidijo sedaj Banelllja na delil in po n j e - j darovalkam! Vesti iz Kranjske, * Prijetpožigale c. I)ne ."> 1. tn. tn. je pogorelo pri Matiji Bukovcu v Blatniku, občina črmosnjice. Isto noč je hotel pri istem posestniku nekdo ulomiti ter so iz tega sklepali, da je bil tat in požigalec ena in ista oseba. Sum je letel na znanega uzmoviča Fr. Brinskelea ter je ta v preiskovalnem zaporu tudi priznal svoje dejanje. * Požar. Dne 2. t. m. je pogorelo Antonu Beja v Koških hribih, okraj Litija, hiša, vse že spravljeno žito, hišna oprava in dodal 1 krono. j 600 K denarja. Zgoreli so tudi svinjaki. Po- PrisrČna hvala vsem ČČ. darovaleem in žar je nastal najbrže po nesreči v kuhinji, da krono. Nadalje je došlo podružnici; v krčmi g o v i h delih naj ga tudi sodijo Da-li ga bodo zopet volili?! Doneski za moško podružnico sv. Cirila in Metoda. V obrtnijskem društvu Popolnilo oziroma popravek. Poro- v Skednju nabrala Kodrič in Pahor v znak čili o zadnjih dveh sejah mestnega sveta mo- sožalja o smrti prvega člena tega društva 7 K 40 st., onadva dodala 60 st., skupaj 8 K. minolega torka je bil — V pušici gostilne »Andemo de Franz« via Kaz-blago Opozarjamo torej .vse dotičnike, naj ne ramo nekoliko popraviti oz. popolniti. zamude prepričati se, so-li vpisani ali ne ! ^ razpravi od V Sol)ote • napelje v sv. Križ. Ta predlog sicer n: bil lj Vse možne težave si izmišljajo gospo- vs p reje t, pač pa nadaljnji predlog dra. G r e- 2 kroni. — Srčna hvala vsem gg. dobrot- da se stvar olilne liste bodo razpoložene le do predlagal dr. Gregorin, da se voda »aurisina« Geppa 8 K 9 st., Svagel V. kapelan v K napelje v sv. Križ. Ta predlog sicer ni bil ltah 3 K. Rudolf Pretner za zadržano bk odseku nikom ! dje, ki poslujejo v via Nuova pri izloženih gor in a, da se stvar izroc. listah, da le odvračajo reklamante. Pred par za oskrbovanje vode. dnevi smo bili sporočili, kako so zavrnili K poročilu o zadnji seji nam je še do- enega našega trgovca in enega obrtnika — dati, daje svetovalec Dol len z o »raznih da-si plačuje jeden njiju blizo 100 gld. davka predlogih«, predlagal, naj se učiteljem po — češ, da v III. kolegiju imajo volilno pra- okolici dovoli stanarina jednak vico le Tržačani! Ona dva pa da nista Tr- mestu. Bogat lov. Neka tržaška družba »nim- prf Gorici> josil, Skočir, dekan v De- Jeden onih dveh gospodov, ne bodi len, rodov« je prošlo nedeljo lovila lov v Rodiku yinu jn Matija §orlij ravnatelj poštnega urada je šel naravnost n • namestništvo, kjer so mu ter ustrelila tri zajce, eno kokoš, enega koz- v Ijjubijani> na sv. Gori obhajali svojo 50-za trd ili, da za pridobitev volilne pravice v lička in eno — kravo. Slava! letnico prihoda iz Tolminskih ljudskih šol v III. kolegiju nikakor ne treba, da je kdo Z naših sodišč Včeraj je bil na^ tu- Goriške normalne šole. Bila je to skromna, rnost. Sv. mašo z g. dekan ob Vesti iz ostale Primorske. X Petdesetletnica. Pišejo nam: onim v Dne 6 novemijra 1900 so sledeči p. n. gospodje : Andrej Leban, vodja svetišča na sv. zacana. Tržačan, ampak, da le plačuje predpisani kajšnem deželnem sodišču obsojen 45-letni ali priBr5na in ganljiva slav davek, in dostavili so še, da vsakdo, ki bi bil Josip Zorzet iz Kopra zaradi javnega nasil- zahvalno peSmijo je daroval zavrnjen na tak način, lahko uloži reknrz di- stva v 4 mesece težke ječe; isti je bil dne veljki asistenci. Kog daj še rektno na namestništvo. Bržkone je ta oblast 26. avgusta nekoga ranil z nožem, da ni mo- življenje tem gospodom, ki so si v pozna ukrenila potrebno in poučila magistrat, kdo gel 20 dni delati. — 28-letni Josip Grižon leta tako zyegto ohranili prijateljstvo iz mla- dolsro in srečno ima volilno pravico, kajti danes zjutraj je je skušal dne 28. julija t. 1. pregovoriti sku- dih dni X Kompromis za občinske volitve v P ulj u. Kompromis med italijansko dotičnik prejel povabilo, da naj se nemudoma pino svojih tovarišev delavcev k štrajku, di zglasi v mestni šoli v via Nuova in naj pri- bi tako dosegli večo plačo ; obsodili so ga v_____ nese seboj domovinski list in druge doku- 14 dni zapora. — 22-letni Josip Krinščak, T^^ ^ mornarioo je menda že skle-mente. Nesel je torej seboj nekdanjo delav- j kaznenec v Kopru, kjer je zaprt zaradl | nj en, j v imerm L »hov se* dogovarja z sko knjižico in pobotnice finančne oblasti o ubojstva, je skušal dne 10. oktobra pre- . ko gospodarja in gospodinje ni bilo doma, ker sta šla v Zagorje na semenj in sta še le Prva slov, zaloia pohištvi it iz odlikovanih in svetovnoznanih to-varn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (na desni strani cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago knjižico in pobotn— --------- ------- _ „ _ plačanem davku za trafiko in za gostilno. A tepsti nekega paznika. Dobil je G tednov mornarico gospod Frank, v imenu mornarice pa ravnatelj mornariČne šole v Pulju, Ko-fiatsch. Tako nam poroča oseba z Dunaj a. Verojetno je, da mornarica zopet pošlje vse glej, zopet jim ni zadoščalo, ampak zahtevajo poostrene jece. zopet, naj prinese koncesijo, da sme vršiti Zašla v Trst je neka stara žena ime- dotično obrt, češ, da je namestništvo tako nom Marija Simončič, rojena v Moravčah na njej p0l|i0žne volilce v boj za laško stranico ukazalo. Če ne prinese te listine, da bo nje- Kranjskem. Ona pravi, da je prišla z Reke, y jj jn jjj razredu. Znano nam je namreč, gova reklamacija odklonjena. Nam pa se to kar pa ni verjetno, ker ima hranilno poštno I |a j^j i a g k a stranka brez pomoči postopanje čudno zdi. Ako kdo faktično vrši I knjižico za Trst in sicer via Giorgio- Bivati mornariCe zelo slabo prešla o teh kako obrt in ako finančna oblast točno tirja i je morala pri neki Alijančič Ani. Ženo so|voljtvah in le v ta namen, da si zago-in vsprejeraa davke od te obrti, je menda do- obšle slabosti v ulici Acquedotto ter je padla tov» zmask; Inki naj pristane. Ivruger je i izrazil svoje veselje nad zadnjimi vspehi Bu- i rov. Dr. Hevmann izjavlja, da pojde Kruger v Evropo le na dopust. Semenj na Prošeku, ki je navadno na sv. Martina dan, dne 11. t. m, bo letos v soboto dne lO. t. m. Pekarna „Pri domači pekci z Grete 4 J M. U. Dr. Ani Zahorsky Trst. — se nahaja v ulici Riborsro št. 15 — Trst. Priporoča svojim lojakom v mestu in sosebno svojim starim o-11 in od -M. OA^ t Zaloga pohištva in ogleda RAFAELA IT ALI A TRST — Via Malcanton ši. 1 — TRST Zaloga pohiStva za jedilnice, spalnice in sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in železnih, blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. Vojaških invalidov velika fMafljS V SODOtO I zlata in sreboifi loterija v gotovini z 20", odbitkom. Zaloga olja in kolonijalnoga blaga. Podpisani ima čast javiti slavnemu občinstvu, da ima v ulici (jhega št. 11. v trstu veliko zalogo od navadnega do najfinejšega olja, kisa, mila, kave, sladkorja, riža itd. Kog:it izbor mila za perilo. Prodaja na drobno in na debelo ter prevzema poštne pošiljatve od o kg. naprej proti povzetju. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča udani Alojz Trevisan. Novo tržaško peeDiio Mletje L- Mozetič vodja: L. Montanelli Via Torrente (Ponte deila Fabbra) Izbor bisernih in porcelanastih in nagrobnih vencev, trakov, črk, spominov itd. INVALIDNE SREĆKE PO 1 KRONO PRIPOROČAJO : Josip Bolaffio. Mandl &. C.ie. Mercurio Triestino. Ign. Neumann. Henrik Schieffmann. Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo iz lekarne B. Fraper-ja t Frani je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. je staro, najprej v Pragi rabljeno »lomače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in liiadi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. S varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno |to-loženo varstveno znamko. Glavna zaloga: Lstarna B. Fraper-ja c. in Ir. dvornep zalaptelja „pri črnem orlu'* Praga, Malastran, ogel Spornerjeve mire. Vsakdanje poštno razpošiljanje. M Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah : (i. Lneiani, 1]. Leiteuburg-, Č P. Prendini. S. Serravallo. A. Sutli na. C. Zaneti i. A, Praxmarer. izdeluje ^ vabila k veselicam in plesom, plakate. račune (fakture), zavitke in listovni papir z natisnjeno tvrdko za trgovce in zasebnike, raznovrstne vizitniee s primeril imi I ti elegantnimi skatljicami, listke za oddajo in sprejem blaga in pošiIjatev, opo-minjaliiice, dopisnice, tiskovine po uzoren za zasebnike, odvetnike, notarje, urade, društva, trgovske knjige, osmrtnice, poročna iiazna-O O o O nila itd. itd. o O O O IZDAJA: Dnevnik „EDINOST" in ženski list „SLOVENKA" TISKA: Šaljivi list „BRIVEC" in „Gospodarski list" glasilo „Trž. kmetijske družbe". Y zalogi tiskarne „Ed'>/>st" sta izšla v slovenskem prevodu ter je dobiti povesti slavnega hrvatskega pisatelja Avgusta Senoe: „Čuvaj se senjske roke" in „BARON IVICA". co tf> ce cn cd ctf Telefon št. 870. Ulica Carintia štv. 12. TRST Telefon št. 870. Ulica Carintia štv. 12. Računi se plačajo v ulici Molin piccolo štv. 3, II. n. Preskrbljena z najnovejšimi črkami. o o o o oo oo oo oo o o o o o o o o o o oo oo oo oo Sprejema naročila na vsakovrstne tiskovine. Use točno isi po zmernih cenah ^____v Tiskarna „Edinost" je ustanovljena od ro- Jjor poftpira TlskamO „EfliOOSf doljubov v podporo listu ..Edinost" ter se iouono..o.ionoi.o..o..oi.o..o. ■ ves čisti dobiček uporablja v poboljšanje mMn tiifli list Mm\" '1 ■ |__. | - v_ VI ., A. U ilUl IjiJUlliUUl . . tega glasila trzaskfh Slovencev. Ham« lOiiOiiOllOllOilOiiOiiOiiOllOHOl „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Spitalske ulice št. 2. a Nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, z astavnih pisem, srečk, novcev, valut :tci. po najk-Iantnejšlh pogojih. Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Jivarovanje proti kurzr.i izgubi. Fromese k viem žrebanjem. Sprejemanje denarnih vlog na v.ožne knjižice, na tekoči račun in na girokonto 3 41obresto vanjem od dne vloge do dre vzdi&a. Sskompt ni»r«c naj'i'^ar.^ie; Borzna naročila.